Štev. 22 Leto Vlil Trbovlje, 4. junija 1955 Izdaja ofcrajn- $oc:aiisttCL*-. zveze delovnih ljudi » Trbovljah — Urejuje In odgovarja uredniški cdboi — Odgovorni urednik Stane Šuštar Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Nasiov uredništva in uprave: •Zasavski tednik« Trbovlje I, uprava rudnika — Račun pri podružmrt Narodne banke » Trbovljah 614-T-146 — Lut izhaja vsako soboto - Letne naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletne 100 din mesečna <0 din -Posamezna številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in jib ne vračamo Prelil ubet leufozni teden od 5. do 12. junija Vsako leto imamo prib.ižno v istem času določen teden dni, da pregledamo dosedanje delo, ki smo ga opravili v borbi pioti tuberkulozi in da ponovno mobiliziramo ves razpoložljivi zdravstveni kader za pomoč in pouk bolnikom in vsem ostalim, ti želijo zdravja sebi in svoji družini. Danes stopamo v borbo proti tuberkulozi dobro oboroženi in se borimo proti njej z najmodernejšim orodjem Imamo uspehe, veselimo se uspešnega dela, toda treba je še veliko dela in velike borbe, da zadam© tuberkulozi odločilen in smrtni udarec. Zato kličem vse zdravstvene delavce, zlasti zdravnike in medicinske sestre, da v tem tednu posvetijo vse svoje moči proti tuberkulozni borbi, da imajo predavanja, da sestre obiščejo bo nike. da bodo tudi bolniki čutili, da je ta teden posvečen samo njim. Vse ostale organizacije in vsak posameznik pa naj po svoji moči pomaga, da bo protituberkulozni teden uspešen v predavanjih obiskih ter pomoči bolnikom Naj ne bo nikogar med nami Id ne bi v tem tednu storili vsaj nekaj pozitivnega in pomagal tovarišu v nesreči. Delovni kolektivi in organizacije naj se ob tej priložnosti spomnijo svojih bolnih tovarišev, obiščejo naj jih in pokažejo, da tudi bolan človek zasluži pazljivost okolice in družbe, iz katere ga je bolezen začasno iztrgala. Zlelel bi. da se odsiej najprej bolniki ne bi razočarano pritoževal, češ da smo vsi nanje pozabili. Bodimo dobri in plemeniti ter žrtvujmo vsaj včasih nekaj prostega časa bolnikom, v vrsto katerih nas naključje lahko vsak čas požene. Delo na terenu osredotočimo na obisk bolnikov, preglejmo in ugotovimo njihov gmotni položaj, pozanimajmo se, v kakršnih higienskih prilikah živč in Rdeči križ bo radevolje priskoči' na pomoč, bilo si v denarju ali pa s sredstvi, ki jih bolnik najbolj potrebuje. Na ta npčin bodo dobili pomoč v res-nici najbolj potrebni Seveda ie treba vse take primere sporočiti Rdečemu križu, ne smemo lih obdržati zase. kajti bolnik tedaj od naših ugotovitev ne bo imN nobene koristi Naša skupnost želi in tudi gmotno pod-Pira socialno šibko stoječe bol-n.ke, potrebno je le, da teren ^Stnačizira, kam je treba poslati Pomoč. Treba je nadalje opominjati bolnike in njihovo okolico na redno rentgensko kontrolo na Pravilno in solidno življenje, ne "•nemo se pa morda posmeho-in zmajevati z glavo nad lipovimi morebitnimi prekrški ■asti s© pazljivosti potrebni r°ei, ki kaj hitro lahko obo'e najtežjo obliko tuberkuloze i naj imamo mi na vesti nji-h°va življenje?! ndajmo sl roke kakor v bor-. Proti okupatorju in tudi se-•“? stepimo samozavestno, str-tnKn°,ln z veseljem v boj nroti svr?rCU,OZ' ter Pomagajmo s jn nesebičnim delom zatl-5j. 'n Preganjati bolezen iz na-" slovenskih domov — voma- nvnu° tovarišem v nesreči in s 8v„ , Plemenitim delom in zavili m| mtPOri bomo dosegli Dr». i k vreden uspeh ki po d nrinada slovenski zemlji ravPniu slovenskemu na- TVr ^oslava desete obletnice osvoboditve v Cerkljah sm° skupno z našo letni “°®t°Jni> proslavili 10. ob-22 osvoboditve. V nedeljo, dem 1 k/’ J* bila slovesna aka-nem o v nahlto polnem Kultur-knei J0mu Slavnostni govor je Petan ®ogdan Tepavec, kaše v *; klase. Za govorom so neg« ,ei ostale točke kultur- ČlaL. Programa. Sodelovali so cij t,v*r>h množičnih organl»a-R,ika Xvbno ,rna J« bila živa Po .u*-h |"bomem ognju«. — PalU* emiji smo šli na poko-emk _ m Poiožm ie„ venec na e*v partizanov ln tal- ij,,*, ^sv’n*lh je bile nzd »00 lice z CerkelJ in bllin.1- eVo-I. S. Trbovlje so praznovale svoj lil. občinski praznik Slavnostni seji in zborovanju so prisostvovali tudi gostje, med njimi sekretar OK ZK Trbovlje tov. Viktor Kovač, predsednik OLO Trbovlje in OLO Krško, predsedniki mestnih občin Zagorje, Hrastnik, Krško, Radeče in Brežice, tov. Jože Štok-Korotan iz Ljubljane, prvoborci iz revirjev in še drugi. Trbovlje so letos že tretjič praznovale svoj občinski praznik, posvečen žrtvan. Orjune i 1924 ter odhodu prvih revirskih bor cev v partizane. Letos je bila ta proslava še tem bolj slovesna in pomembna, saj je bila v okviru prireditev v počastitev desete obletnice naše svobode Pa še v nek spomin so Trbovlje obhajale ta prazn k, ki ne moremo iti mimo njega, to je, da je bil or vi junij 13. obletnica smrti nared skega domačina, ter koncertnega harmonikarja Trboveljčana Dor-ka Skobemeta Tišina, ki je vladala v dvorani med igranjem obeh mladih umetnikov je pokazala, kako so Trboveljčani dovzetni za lepo godbo. Na drugi strani so pa slavnostne akademije na večer pred občinskim praznikom nazorno pokazale, da je zborovsko petje, godba in telovadba v Trbovljah napravila v desetih letih naše svobode lep Slavnostno zborovanje 1. junija, v Trbovljah, pred spomenikom »Žrtvam Orjune« nega heroja in borca :z Trbovelj tov. Lojzeta Hohkrauta, ki je dne 1. junija 1. 1942 padel na Cvete-žu pod Sv. Goro. Lepo so bile okrašene Trbovlje ob občinskem prazniku. Ves kraj ie bil v zastavah m zelenju, v lepo urejenih izložbenih oknih so b.le razne zanimive razstave, vrsta prireditev je dala letošnjemu občinskemu prazniku Trbovci, pečat 10-letne ustvarjalnosti na področju gospodarstva, desetletnega dela na področiu izobrazbe :n ob Lkovanja novega človeka — praznovale so nadalje svoj občinski praznik v spomin na velike dni borbe in trpljenja našega revirskega človeka. PESEM, GODBA, TELOVADBA NA PREDVEČER PRAZNIKA Na Dobrni, v Zasavju, v Trbovljah 11 ter v centru Trbovelj — v Delavskem domu — so bile na večer pred praznikom slavnostne akademije V lepo okrašenih dvoranah so društva »Svobode« povsod pripravila v počastitev občinskega praznika izbran kulturni program V Domu »Svobode« na Dobrni je trboveljski »Partizan« pr redil skrbno pripravljeno telovadno akademijo, na kateri so nastopili oddelki telovadnega društva * prostimi vajami m telovadbo na orodju. V Sp Trbovljah, v Domu »Svobode-Zasavje« sta gostovali Delavska godba na pihala »Svr. bode-Center« ter trboveljska Mladinska godba z izbranim koncertom. Polna dvorana hvaležnih poslušalcev je bila na vdušena nad izvajanjem godbenikov Vsi si želijo, da lih godbeniki obiskali še večkrat. V Domu »Svobode« v Zg. Trbovljah so pripravili bogat pro gram zgorn ietrboveljsk a mladinska godba na pihala, mešani pevski zbor društva ter tamburaši. Koncertna dvorana ie bi'a polna občinstva. Prav tako slovesen spored je pripravila v dvorani Delavskega doma »Svoboda-Center« in sicei njen mešan! pevski zbor »Slavček« ter moški zbor »Zarja« — člani drame pa »o prlred'11 lep program v katerem so pokazali razvoj Trbovelj v zadnjih 150 1? tih. borbo našega delovnega člo veka v kapitalistični dobi. v na rodnoosvobodiln: vojni In danes v svobodni graditvi socialistične JimoMavije Poseben dogodek ie bil na tel akademiji nastop 10-letnega vi ollnista Vilija Jamška, trbovelj- napredek kar so zlasti pokazali uspehi društev »Svobod« na re publiških in zveznih festivalih delavskih kulturnih društev SLAVNOSTNA SEJA LOMO TRBOVLJE V DVORANI HOTELA »TURIST« V dvorani hotela »Turist« na Trgu revoluc.je ie bila na občinski praznik, 1 junija, ob 8. uri zjutraj slovesna seja ljudskega odbora mestne občine, ki so se je udeležili poleg ljudskih odbornikov gostje tov. Viktor Kovač, sekretar OK KS Trbovlje tov. Tone Zupančič, predsednik OLO Krško, tov. Roz.ka Bohinc, predsednica Sveta za prosveto in kulturo okraja Krško, tov. Tine Gosak, predsednik OLO Trbovlje, tov Janez Jesenšek, sekretar SZDL okraja Trbovlje, tov. Jože Štok-Korotan iz Ljubljane, prvoborci revirjev tov. Lojze Ribič, tov Lojze Sprogar. lov. Dolfi Hohkraut in drugi — Predsednik LOMO Trbovlje tov Lojze Dular je v svojem nagovoru orisal po men praznovanja III. občinskega praznika v Trbovljah ter je ob zaključku svojega govora prebral odlok ljudskega odbora mestne občine o sprejetju emblema mestne občine Trbovlje. SLAVNOSTNO ZBOROVANJE PRED SPOMENIKOM ŽRTVAM ORJUNE Po slavnostni seji ljudskega odbora mestne občine so se vsi njeni udeleženci pridružili tisoč-glavi množici, ki se je zbrala pred spomenikom »Revolucije« na Vodah, ki je nato v sprevodu odkorakala »a mesto pred spomenikom žrtvam »Orjune«. Tukaj je sekretar ZB NOV Trbovlje tov. Janez Nerad pozdravil vse zbrane ter predal besedo predsedniku SZDL mesta Trbovlje tov. Slavku Borštnarju, kijeviz-črpnih in zbranih besedah naglasil pomen praznovanja letošnjega občinskega praznika ter poudaril, zakaj je bij 1 junij sprejet kot občinski praznik. V svojem govoru je tov.. Bcrštnar očrtal zgodovino Trbovelj, napad in poraz Orjune v Trbovljah, našo narodnoosvobodilno borbo ter gospodarski razvoj Trbovelj v desetih letih naše svobodne graditve. V svojem govoru je nadalje podčrtal mednarodni pomen in ugled naše države v svetu ter se dotaknil tudi zadnjih političnih dogodkov in sprememb v svetu, kjer je zlasti poudaril našo od-ločng voljo za neodvisnost in enakopravnost Jugoslavije, ki se ne nagiba ne na levo ne na desno, marveč gre svojo samostojno neodvisno pot v edCMH« zetn. Po govoru tov. Borštnarja sta moški pevski zbor »Zarja« in Delavska godba zaključil: lepo spominsko slovesnost. SLAVNOSTNI KONCERT PEVSKIH ZBOROV IN DELAVSKE GODBE NA TELOVADIŠČU TVD »PARTIZANA« Takoj po tem zborovanju je na slavnostno ozaljšanem telovadišču trboveljskega »Partizana« sledil nastop pevskih zborov in Delavske godbe. Na tem koncertu so nastopili mešani pevski zbor »Svobode« iz Zg. Trbovelj, pevski zbor gimnazije, mešani pevski zbor »Slavček« ter Delavska godba na pihala. Slavnostnemu koncertu so poleg t:-sočglave množice prisostvovali tudi gostje. TELOVADNI NASTOP — PRIKAZ MOCl IN USTVARJALNEGA DELA TRBOVELJSKEGA »PARTIZANA« V popoldanskih urah je nato TVD »Partizan« v Trbovljah priredil na svojem letnem telovadišču v počastitev občinskega praznika in 10. obletnice naše svobode velik telovadni nastop. Nastopili so vsi telovadni oddelki s skrbno pripravljenimi prostimi vajami in prav tako z vajami na orodju Nastopili so tudi (Nadaljevanje na 8. strani) Predsednik Tito s svojimi gosti na poti v Reko .-J po svetu Uradna poročila o obisku sovjetske delegacije v naši državi in o sovjetsko-jugoslovanskih posvetovanjih so razmeroma kratka in nam ne dado podrobnejše slike o vsebini in predmetu razgovorov. Vemo, da so prešla že v zaključno obdobje. Obe delegaciji sta izmenjali stališča o vseh perečih mednarodnih dogodkih, s katerimi se več ali manj ukvarjajo vsi državniki in politiki sveta, ter o bodočih medsebojnih odnosih. Po prvih razgovorih v Beogradu so se najvišji predstavniki obeh držav napotili na Brione, kjer so pričeli izvedenci v posebnih skupinah izdelovati tudi osnutek skupne deklaracije. Te dni se večji del sovjeskih predstavnikov mudi na obisku v Sloveniji in Hrvatski, nato pa se bo vrnil v jugoslovansko glavno mesto in nadaljeval ter hkrati tudi zaključil svoje poslanstvo v naši državi. Poročajo, da se sovjetsko in jugoslovansko stališče do nekaterih mednarodnih vprašanj razlikujeta. Kljub temu sta obe delegaciji dosegli enotno izhodišče, ki ga bosta podrobneje opredelili v skupni deklaraciji. Pričakujejo, da bo lc-ta obsegala osnovna načela mednarodnega sodelavanja, kt temelje na miroljubnem sožitju. O njih je ob prihodu v Beograd spregovoril vodja sovjetske delegacije Nikita Hruščev. Obsegala pa bo tudi načela, na katerih bodo v prihodnje gradili jugoslovansko-sovjetsko sodelovanje na vseh področjih. (Nadaljevanje na 8 strani) 5 JUHU ■ oii^ns^i pnfzntfe Zgodovina iz narodnoosvobodilne vojne priča, da tud: vasi Polšniku ni bilo prizaneseno. Dne 1. junija 1944 je bil napad na utrjeno nemško oporišče na Polšniku, partizanom se je takrat posrečilo prebiti utrdbo na vzhodni stran: vasi in vdreti v vas ter pregnati Nemce vsaj začasno. Pozneje so napadli prav tako močno utrjeno naselje Velika Preska. To naselje pa je bilo tako močno utrjeno, da je bilo težko priti sovražniku do živega, saj so Nemci podrli skoro vse hiše ter iz tega materiala zgradili velikanski bunker, ki je delno še danes ohranjen. V Polšniku se po tem napadu Nemci niso več stalno zadrževali. Še so se zasidrali od časa do časa, vendar ne za stalno. Sama vas je bila močno utrjena. Naokrog je bila obdana z bodečo žico, za njo pa so bila minska polja. Tako se je zgodilo, da je kak partizan pri napadu nehote zašel na mino, kar je imelo za posledico smrt ali pa težko poškodbo. Nemci so razdrli tudi mrtvašnico ter iz nje napravili bunker. V kraju *o imeli Nemci tudi svojo civilno upravo, preko ka- Plonlrji Vod enake šole, so dobili odredno zastavo nc Polšniku tere so upravljali imetje vseh izseljenih ljudi Imenovala se je DAG (Deutsche Ansiedlungsge-sellschaft). Ta civilna nemška uprava je po partizanskem napadu čestokrat bežala in se umaknila na bližnjo železniško postajo Sava, kjer so njeni ljudje prenočevali, ker se niso upali biti ponoči na Polšniku. Zanimivo je bilo tedaj gledati, kako so jo Nemci — tud: žandarji — ucvrli proti Savi. če je le počila kakšna partizanska puška. Živino in drobnico so nemški civilnj gospodarji kar pustili, da je letala sem in tja. Zavedni domačini, k: jih je bilo v kraju samo še nekaj desetin, sc polo vili precej živine ter jo z zvezami spravili čez mejo ali pa k partizanom, da je od tega nekaj imela njihova kuhinja. Pr tej akciji je sodeloval skraja domačin Pavel Golob, prvoborec področja Polšnik. Iz te družine so bili trije bratje v partizanih, od katerih je brat Slavko padel. Po napadu na Polšniku po partizanih so imeli Nemci vedno večji strah pred n s širni borci. Napadj so se ponavljal: vedno pogosteje, tako da so 'e Nemci končno umaknili s Polšnika na bolj utrjeno Presko, kjer s0 se zadrževali, dokler jih tudi od tam ni pregnala zmagovita partizanska vojska. Spomini na ta napad ter spomin na dni, ko so se ’eta 1945 pričeli vračat; prvj interniranci in izseljenci so bili odločilni, da je občinski ljudski odbor na predlog krajevne organizac''"e ZB izdal odlok, da =e 1 iunii razglasi za občinski prazriV ki se proslavi vsako leto prvo nedeljo v juniju, letos forei 5 junija. Letos pa bo to praznovanje še posebno slovesno, ker slavimo letošnje leto desetletnico neše svobode, hkrati Pa deseto obletnico povratka naših ljudi iz Izseljenstva. Na sam dan proslave bo bogat spored: zjutraj ob P uri budnica, potem slavnostna ceja občinskega Ijudskeoa odbora. ob 9. url pa se prične pred šolo slavnostn-' del občinskem* praznika — spominski govor na desetletnico osvoboditve odkrit je spominske plošče padtim borcem m drugim žrtvam druge sve. tovne volne, odkritie groblJča padlih borcev, salve, igranje godbe na pihala, recitadie, petje ter uprizoritev gledališke Igre »Vrnitev«, ki jo je domačin strigel xa to priložnost J. R liio ie imen za taro stanje? Pred kratkim smo poročali Lebna ln Se nekoga v vasi ka- koristi Elektrifikacija vasi. veda je odbor Društva učiteljev terib gospodarstva in hiše sta dovod in predvsem gradnja ne- Nedavno je imel občinski okraja Trbovlje imenoval tri- v najboljšem stanju) Izseljena vcga šolskega poslopja »o pod- ljudski odbor svoje redno zuse-člansko komisijo, ki naj od časa od okupatorja, na prvem mno- ročja dela, kjer naj zagrabijo danje Za uvod je predsednik do 6a»a obišče oddaljene šole in šičnem sestanka članov SZDL za delo vsi — učitelj, šolski občine omenil nekatere značilno-pomaga svojemu članstvu na postavili stvari na pravi tir in odbor, vaščani, LMS in občin- »ti letošnjega družbenega plana teh šolah da bodo uspešno in tako pripomogli k sožitju in na- ski odbor na Polšnlku. Tega in proračuna za okraj Krško in z večjim veseljem orali ledino predku v vasi Delavnost tov. mnenja smo bili, ko smo, pre- poudaril, da s« letošnje investi-prosvetnega dela na vasi Lebna, če ta res misli tako po- pričani, da smo opravili koristno dlje napiam lanskoletn m niso Evo nas v vasi Konjščica' steno, kot je o tem prepričeval delo, zapuščali prijazno vasico zmanjšale, marveč bodo iste bol) Z zaseden a občinskega ljudskega odbora v Senovem Delavni odborniki tudi, da bodo tudi v bodoče pomagali kmetovalcem z raznimi regresi, dotacijami in podobnim Ze lam je bilo v Senovem storjenega marš kaj koristnega. nas. lahko prinese vasi mnogo Konjščieo. Joče Kenk smotrno izkoriščene Kmetijska zadruga v Zagori« Pred kratkim je imela kmetij- y tudi dve nahrbtnd motorni bri zgalni m podobno. Upravitelj šole je mlad fant. mlad po letih ln Izkušnjah poln pa volje de dela in da bi vasi in vaščanom pomagal. Pridno dela v šoli. učenci so ga vzljubili in radi hodijo v šolo; tudi znajo kar precej. Mladi učitelj pa v svojem prostem času pomaga tudi mladini v vasi. ki ^ gadruga v Zagorju redni pripravlja otvoritev svojega lemi občni zbor Na občnem 90 * 2aJdru*liki. P°me- družno korist. Evo: tudi to je opravila,'ko je zidala novo za iocia]no skrbMvo v olavne, Tn trfn 0111 0 9v,°Jem dtlux in s\zf,dah primer stare miselnosti nekate- družno stavbo v Potoški vasi Lodo skušati . proračunom povzroča sku' vrsto oalog v letošnjem letu. rlh posameznikov, ki menijo, da pri Kotredežu. Kajpak pa bo °odo...skusaU e proračunom jmo d g ati. Ce mimogrede pogledamo na je se sami ubadajo z potrebno zgraditi pri stavbi še Za učitelja in njegovo delo stanje kmetijstva v našem okra- neštevi:nimi problemi pri obde- primemo skladišče za umetna med mladino so se začele te- ju, moramo ugotoviti, da na- iovanjU zemlje gnojila, cement, opeko in drugo žave, ke je - kot on pravi - vzlic prizadevanju OZZ ln kme- Najbolj delavna odseka kme- Ne bomo tokrat naštevali zne- zaradi slabo pripravljene hrane tljsklh zadrug še nismo uspeli tij@ke Mdrage v Zagorju sta skov, ki gredo v težke stotisoče. srea tva qo p aarSK m odpovedal v gostilni tov. Janeza kdo ve kaj dvigniti kmetijsko bUa nedvomno trgovinski in Žl- ki jih je zadruga dajala za po-Lebna. Ta siče, pravi, da mu Je proizvodnjo Se Imamo kmete, vinorejaki Upravni odbor se je speševanje kmetijske proizvod-to še ljubše ker da le imel s ki se krčevito otepavajo vsakrš- dobro zavedal velike važnosti nje, pospeševanje ž-vinoreje. . , . pripravljanjem hrane za učite- nih novosti pri obdelovanju živirsorege v zasavskih vaseh, sadjarstva in podobno. Omenimo ambulante. *> si 'e Ua samo izgubo — ko pa ga je svoje zemlje Zategadelj imajo Med drugjm so vzomo uredili naj le še to, da si je zadruga učitelj obiskal in iskal pri njem kmetijske zadruge težko nalogo rodovniške knjige in uvedli prizadevala izobraževati kmeta, pojasnila za samovoljno ravna- pripravi tot; kmete na nov na- mo!zno kontrolo Kolikor pa je V ta namen je začela zbirati nje in odtujevanje šolskega čin kmetovanja ali pa jih prido- mogoče, so daja’i pri na- strokovno knjižnico, iz katere imetja (tov Leben je namreč biti. da bi pri svojem gospodar- kupu plemenske 'živine tu* bodo lahko zadružniki krpali baje s dovoljenjem tajnika IX) ienju uporabljali razna nova subvencije. V korist zadružni- znanje za dvig svoje proizvod- Polinik uporabljal apno last gnojila, se posluževali ugodnost- kov je trgovina pocenila neka- nje. šolskega odbora, in samovoljno nlh kreditov in podobno tere potrošne predmete, decem- Ce zediruga ni uspela v ceoti posekal suho drevo na šolskem Kmetijska zadruga v Zagorju bra lani pa je priznala pot rod- opraviti svojega poslanstva — vrte. ne da bi o tem obvestil ima n. pr. le 178 članov s polno nikorn tudi 10 odst. popust pri teko kot je želela — moramo m M upravitelja šole ali člane šol- vplačanim deležem. V naših nakupu potrošnih dobrin. poiskati vzroke dugje. Potiva- , ,p n,i=„Bi„nvai t„Hi nnti" skega odbora), je tov Leben zagorskih okoliških vaseh — ta- Zadruga je po lastni ceni pro- Uti pa je prizadevnost uprav- a p nrlV rI metal za učiteljem polena in kih, ki gravitirajo k Zagorju, dajala oUne tropine, kupila s nega odbora oziroma odbornike. PL. L . - kamenje. pa je mnogo več kmetijskih po- pomočjo OLO motorno škropil- ki so skozi vse leto vestno pri- .. °vn * c 7n • . Priprave za otvoritev Presvet- sestnikov Ali ne bi bilo prav, nico. ki je potrebna za šk~op- bajali na odborave seje '"n tako 1 c®‘ e Krškem svojim vestnim delom splošen ugled in priznanje Odborniki so še razpravljali o gradnji občin-.ke stanovanjske hiše, ki naj bi bila v bližini novega občinskega doma, o regu-„ . .. . .... laciji senovškega potoka, popra- Z vrsto asanaci, so uredili mar- yi, 1 stare občinske wle. potrebi sikatero Ket_prl. ustanovitve obrtno uslužnostne delavnice, v kateri naj bi se opravljala razna kovaška, mehanična in ostala obrtna dela Z ustanovitvijo takih delavnic bi ljudem pa bi omogočili, da ne bi morali za vsako malenkost v oddaljene kraje Treba bo najti le primerne prostore, saj sposobnih ljudi za taka dela ne manjka. Odborniki »o sklenili, da bo spet začela obratovati žaga na Vel. Kamnu: Predsednik občine je seznanil odbornike z dosedanjim-, pripravami za gospodarsko razstavo, ki bo v okviru kulturnega tedna v dneh od 14. do 21 avgusta. Na kraju so ‘e pomenil; še o zborih volivcev, ki bodo verjetno še ta mesec. Poudaril je mer so odborniki navajali grad njo gnojničnih jam. Podobne jame bodo gradili tud letos. Po izglasovanju odloka o potrditvi sklepnega računa za minulo omehli^lušmaTsTvo leto, so se odborniki seznanili tudi z novim občinskim proračunom in ga nato sprejeli Letošnji občinski proračun je nekolt" ............. . , ko večji, nekaj večje so zlasti OSE&t„ Je,^rUi! postavke za prosvetne namene «l T ” socialno skrbstvo V glavnem pa zadovoljiti vse najnujnejše potrebe v letu 1955. Na zasedanju so nadalje sklenili dati jamstvo Za obratna podjetjem. ki poslujejo na območju obč. ljudskeg; odbora Imenovali so tudi upravni odbor zobne pridobila s Krnc u bo stal v Krškem iep spomenik padlim borcem Te dni je bila seja operativne in finančne komisije za postavi- ta se bi bilo to v njihovo in za nega doma na Konjščici pote- da kajo danes pod vtisom tega saj spora in dogaja se to, da hčerki tov. Lebna in še nekaj mladincev zapuste mladinski sestanek, če pride tja učitelj. Temu pa tov. Leben očita, da je nedelaven in da se za prosvetno delo v vasi sploh ne briga. Ko smo dalje ugotavljali, kaj vse so za zboljšanje teh odno- Pred kratkjm je bila v Počti-sov storili ostati vaščani smo nj$kem domu na Izlakah p n Za ugotovili, da Je celoten šolski redna letna skupščina Tr- odbor sicer na strani učitelja, gOV;nske zbornice okraja Trbov-da pa je premalo aktiven, ceš jje Skupščine se je udeležilo kaj pa moremo sami. Tovariš mn0g0 delegatov vseh naših tr-Leben ima zaslombo povsod, govinsklh podjetii in kmet iških nje sadnega drevja celo na okraju, kjer zadrug, ki imajo trgovinske od (»touM bomo tokrat- obravnavali včlanili vsi ti kmetje, ljenje sadnega drevja. Za gnoje- pripomogli, da 'e zadruga brez - , „ ,__, _ ,e kup.,. **»)«-. -V„ie deto £ ..K.' tovariša Slavka Zule: v odboru pa so še, Joško Bajc, Vinko Salmič, Franc Dragar. Erno Ivačič ln Jože Kukovičič. Odbor je že na prvi seji obravnaval naloge, ki stoje pred njimi. Razen zbiranja sredstev, bo odbor poskrbel za ureditev okolice v neposredni bližini prostora, kjer bo stal spomenik Le-tu bodo poleg spomenika še drugi objekti: preurejena cerkev bo služila kulturnim namenom. Menc:ngerjev grob. Hočevarjev mavzolej, razni nagrobniki ln Z LETNE SKUPŠČINE OKRAJNE TRGOVINSKE ZBORNICE Za večie strokovno izobrazbo gre -s, v povojnih letih obiskovali razne tečaje in si prodoblli gotovo znanje pn vsakdanjem delu, nimaio pa priznanih kvalifikacij Letos je bilo omogočeno vsem tistim, ki vsled raznih Pvlr Še niso napravili strokovnega izpita, da stega opravijo; možnost po- rao- sameznikov, da jim šole ne rejo nuditi ttetega znanja, k: ga potrebujejo Za opravljanje svojega pok'ica. Res pa je, da se morajo tudi sami Izobraževati. Le z vestnim, vztrajnim študijem o posebnostih Svojega poklica bodo lahko postali dobri trgovski drug- objekti zgodovinske vrednosti Zgradili bodo še avlo. v kateri bodo vzidal; spominsko ploščo padlih borcev talcev :n žrtev fašističnega nasilja in ploščo s kratkim orisom zgodovine Krškega. Občinski odbor ZB je zbral že približno milijon dinarjev za postavitev spomenika Med podjetji, ki bode prispevala za postavitev, je tud; tovarna celuloze na Vidmu, ki je odobrila 500 tisoč dinarjev. Verjetno bodo darovala kakšna sredstva tudi ostaja podjetja in posamezniki Dobrodošla bo vsaka pomoč v obliki raznih prevozov materiala, (les, kamen, pesek in druoo). Prav b- bilo, da bi pri tei plemeniti akciji sodelovali vsi občani. kajti zgradili bomo -pome-n:k, ki bo še poznim rodovom oznanjal, da smo onromno žrtvovali za našo osvoboditev nc laganja trpite* pa s0 dobili tudi v uslužbenci. Kajpak pa so jim po- v zakupu, saj bo veselico tudi vSega obširnega dela Trgov nske on prevzel m PnreJ1^ * ?°” zbornice v minulem letu Povemo ”aj le to. da je zbornica oziroma morebitni dobiček pr upravn1 odbor reševal skozi vse obrisal pod nosom. _ _ leto rT8{0 perečih problemov ki Pa smo vprašal, še: Kaj pa $q ^ pojavljali v oaš; trqovinsk, vaški odbor SZDL. I« elej žj - )ih t di imrJ,v ne vse nihče ne vč kdo Je predsednik. sej sploh niso imeli, odkar je kot odbornik odstopil tov. Leben (on sam pravi, da so ea razrešiti baje zato, ker je zbral preveč članov v SZDL), sploh mre-j nimajo sestankov In nihče ne pobira članarine, članstvo pa zanušča SZDL. Tako KonRčani Mi pa smo prepričani da bi zavedni in pošteni Konjščani. saj Je bila večina (razen tov Nekoliko bomo pisali le o prizadevanju Trgovinske zbornice za vzgojo trgov«kih kadrov Pro blem vzgoje kadrov v trgovinski in vzdrževanje šolstva n nov Vleče se že več let Odbor za vzgojo kadrov pr: zbornici jt večkrat obravnaval te probleme Pri tem gre zlasti za ljudi, ki so trsti, ki so padli iz enega predmeta Zal pa ie odbor za strokovno vzgojo moral ugotoviti da pri mladih ljudeh ni tistega po. trebnega zanimanja za strokovni dvig, kot b: moral biti. Tako stanje ima liahko velike posledice. To še zato, ker je znano da je v naših trgovskih podjetjih že precej starejših to varišev k- opravljajo odgovorno delo Kdo bo stopil na njihovo mesto, če ne mladi ljudje? Nastaja pa vprašanje, ali bodo lahko mlajši ljudje vodili podjetja, č* ne bodo imeli ta to potrebnega znanja. Ni točna trditev nekaterih po- trebne tudi razne strokovne eks kunzrje v naše tovarne kjer bodo lahko videli, kako ee proizvaia blago, ki ga prodajajo -vojim potrošnikom. To pa tudi Trgovinska zborilca dela, sa; je pr-redila in bo še priredila vrsto poučnih ekskurzij in tako seznanjaj svoje člane z delom tovarn. Prav men’jo tovariši v upravnem odboru Trgovinske zbornice da potrebujemo danes trgovske uslužbence, ki bodo dodobra strokovno podkovani, ki bodo lahko ljudem tudi svetovali kaj in kako iaj kupujejo potrošne dobrine. Črnalke za noito In ^encln v Brežicah S člankom o črpalkah za bencin in nafto v Brežicah, priobčenem v 19. številki »Zasavskega tednika« načelno soglašamo, pripominjamo pa, da trenutnega stanja tega vprašanja zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev in izvajanja regulacijskega načrta mesta ne bo še mogoče izboljšati Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja« je lan: Investiralo za nakup novih električnih črpalk POJASNILO 0 aNEHUMA-NEM POSTOPKU" V BREŽIŠKI BOLNIŠNICI Ob zakonu o pospešitvi pravdnega postopka V zadnjih letih je silno naraslo število spornih zadev. Id teh zadevah ne bodo več raz- izdajo zamudne sodbe, ne smejo je pristojen za overitev; mem-pravlj-ali trije sodniki — pred- biti podani razlogi, da se tožba ca ati čeki s protestom in po- Dopisnik iz Pišoč je dne 26. ^ obravnavajo pred "sodišči. To sodnik in dva sodnika porotni- zavrže, toženec ne sme opore- vratni mi računi, če eo tl po- . maja t. 1. objavil v vasem listu ^ nfl et.ranl ravilediea večie- u-n lrn* *ve1o< nmrvtlr endntk lenti tožhonemu zahtevku, ute- trebni M nastanek zahtevka; izložbe, ker so sedanje prema v1 " nad 2,4 milijone dinarjev, ki se sedaj zbirajo iz tekočih ustvarjenih fondov. Med tem se je podjetje decentraliziralo ter im* vsaka poslovalnica svoj samostojni račun in tud: svoje investicije. Zaradi že davno vgrajenih, sicer premajhnih cistern črpalk ne bo mogoče premestiti, vendar nameravajo njih polnjenje urediti iz dvorišča, kar bo stanje precej izboljšalo. Uvedli so nadalje črpanje tekočih goriv na motorna vozila pri ugaslem motorju, kar bo preprečilo smrad in dim pred živilsko trgovino. Sama stavba tn lokali trgovine so zastareli ter izrablienl in so potrebni popravil. Podjetje 'n1,3 pripravljene obširne načrte tet so s popravljalnimi del: že pričeli. Vožno bo tudi ured ti nove Si5S£:£S2 ni in škodijo ugledu našega za- , njlm naragtli pravnorwslovni in tud1, drugače ne ustrezajo. ka kot doslej, ampak sodnik kati tožb enemu zahtevku, ute- trebni za oosameznik Sodnik posameznik meljenost tožbenega zahtevka izpiski iz overjenih poslovnih ne bo tudi odločal o vseh ne- mora izhajati lz dejstev, ki so knjig; listine, ki imajo po P»- z umestno pripombo pisca mah gospodarskega življenja in pravnih in izvršilnih zadevah navedene v tožbi, in ne smeto sobnih predpisih pomen javnih čtorkd glcde koles pred trgovino in pristojnosti okrainega sodi- biti podane splošno znane oko- listin); ^_________x „ sc strinjamo. Je pa ta problem voda. pošiljamo sledeče pojasni- ‘pr= Sr&fcrttot §&.'totzeh tega bolotoik tataHh M izhajalo, 2. v primeru, če se nanaša v mesVu Z K " J’ - ** -’-1 1- - vršil tudti vso pripravo da toženec lz upravičenih raz- tožbeni zahtevek nia zapadlo de- vprašanja se bo moral uba- 12K”prWav" S5S SSfw2 MTS tudi v S’oveni.ji posebej ie zna- meznik V soboto, 14 maja, je bila šalo število spornih predmetov, za glavno obravnavo sprejeta v tukajšnjo bolnišnico H so »e obravnavali pred »odi- devah kjer bo tudi po novem ljelni narok. tov Tončka Travnikar. Ze pri šH. v lanskem letu skoraj tri- §e sodil senat treh sodnikov Že Zamudna sodba predstavlja treba priložiti tožfbj nobenih ti- , , K Brežice močan ____Ul. _____________4__i:___ j- ,_____4 .. 1-4.. men . , .,.,.»4. , . ____._____________,________no mnrn.tn hiti nave- Koles. Du Ina ZZlu inti Sa gospodarski center, kamor prha- - do- dena v tožbi temelj in višina ^ ^ |tot;ne kole.aTjev, isti sodniki opravljati skoraj Glavne do’očb<» novega talko- gajačio da so se pravde vl-ke, tudi dokazi, na podlagi katerih ll’ bhf!°nrcskrba take V,:hrranieval" trikrat tolikšno delo Zato ie na o pospešitvi pravnega po- ker zanikrn toženec ni prišel na* se da ugotoviti resničnost tož- - p - • —zv- prišdo seveda v delu sodišč do stopka pred rednimi sodišči pa obravnavo, dasi vabljen — je benih navedb, zastoia tn je skoraj po vseh ^ dio’očbe o zamudni sodbi in pa tudi lahko za toženca zelo Ce toženec zoper plačilni na- pusti bolnišnico dasiravno ji je sodiščih veliko nerešenih stvari, določbe o plačilnem nailogu. Z nevarna, zdravnik svetoval, da lahko pregledu je bilo ugotovljeno, da krat toliko kot v letu 1950 Ste- s temi določbami bo postopek pomembno sredstvo za je porod pričakovati predvide- vilo sodnikov pa se ni skoraj dokaj poenostavi len in s tem tev pravnega postopka no čez deset dni. Kjub temu je nič povečalo ampak eo morali seveda tudi pospešen. slej se je namreč pogosto do- do’ga in navedeni morajo biti službujoči zdravnik sprejel nosečnico v stalež bolnišnice Naslednjega dne, v nedeljo, se je nosečnica sama odločila, da za- nice rentabilna ter z njo on.Lnl‘J" gočena kraja koles__________ kljub pomanjkanju prostora počaka v bolnišnici do ponedelj- ________ _______ če po nerodnosti ne log ne poda v 15 dneh po pre- Ker pa je v večini primerov ki zamudno "sodbo in z uvedbo pla- pride na obravnavo in ne nava- jemu, oziroma v meničnih in se obravnavajo pred sodiščem, čilnih nalogov bo prav posebno ja svojih trditev, ker sc kar čekovnih sporih v treh dneh po zelo potrobna In važna hitra pomagamo nosnešltvl pravnega brez njega izreče proti njemu prejemu ugovora, postane pla- New Navzlic prigovarjanju rešitev zadeve le bilo nujno po- postopka Na drugi strani pa sodba. Zato se po novih pred- čilni nalog polnomočen IVIsnon krenil v York New Delhi, 2. junija ni zdravnika ln bolniškega osebja t robno nekaj napraviti da se predstavljajo te določbe bol’ pdsih zahteva od strank na so- mogoče zoper njega nobeno indijsk| predstavnik pri Zdru-pa je tov. Travnikarjeva odšla pravni postopek pospeši Ena formalno pravo od dosedanjega dišču večja disciplina im Je v pravno sredstvo več. V praksi gen|h narodih Krišna je včeraj odpotoval v sta1 n» domov v nedeljo rešitev bi bila. da bi se pove- pr) katerem se zahteva od interesu vsakogar, da pide za- sc lahko zgodi, in se je doslej Kakor znano ima naša bol- felo število sodnikov V Slove- strank večja pazljivost in tudi nesljlvo na razpravo. Pripomniti že zgodilo, da je nekdo dobil nLšnica samo devet porodnih ni1i bi bilo nujno potrebnih še večje znanje predpisov postop- je pri tem. da velja po zakonu, tak plači mi nalog. » ... — „ postelj na katerih se je zvrsti- 40 sodnikov pri čemer pa ne ka. Zaio je v tnterosu vsako- dn je prišel na obravnavo samo dobro pog.edal, in ker ni vedel, g prem|erom Edcnom. Sezn*»" lo gamo lansko leto preko osem upoštevamo deistva da je pri- Ra-r da se vsaj v glavnih obritih tisti, ki je prišel natanko ob kaj plačilni nalog pomeni, je ga bo g svo1;m nedavnim OD sto porodnic Vsi, ki poznajo bližno toliko sedanilh sodnikov sppzna s temi novimi prodmiti uri. ko je klicen. Ce pride ka- misli), da je to samo tožba in |Kkom v Pekingu, ustroj in delo porodnišnic, se že zrelih za pokoj. Ker pa za- ker bi se sicer ’ehko zgodilo da smeje, lahko tudi samo po’ u -e. da sc bo še vnš la razprava. nam čudijo kako moremo opra- enkrat še nimamo zadostnega bi ob tem hitrejšem postopku je med tem lahko že izrečena Medtem ko je čakal na razpis viti to delo’v teh skromnih pro- števila mladih pravnikov, ki bi bil oškodovan v svojih nravi- zamudna sodba obravnave pa ie posta’. p'ači'- plačilnem nalogu naveden),^ štorih Stalno imamo v staležu lahko poriall sodniki je bilo Cah. če bi ne poznal predpisov osem do deset čakajočih po- treba najti drugo rešitev, ki jo v zadostni meri rodnic kljub silni stiski za pro- predstavlja zakon o pospešitvi Zamudna sodba Je bila v ve-stor tako, da nam v tem pog’e- nravnega postopka, ki je bil ljavf že v bivši Jugoslaviji po du res ni mogoče očitati nehu- snrejet na zadr.jem zasedanto osvoboditvi na se ni uporab-manosti Zvezne ljudske -skupščine ln ob- ljala. Zamudna sodba se Izreče iSisp r s nost zanj To pa naj nam bo v opomin, da je stiska za prostor v bolnišnici dosegla svoj višek, Druga posebnost novega za- ni nalog že pravnomočen in ni to pa sc bo v šila obravnava^ krona so plačilni nalogi. Ti so bilo mogoče nič več napraviti. To so glavni predpisi ^ ,e. se sicer dejansko izvajali žc Tz tega vidimo, da je tudi p"a- ga zakona o pospešitvi Pr^lV^0, pred tem zakonom, v zakonu čilni na’og. ki na oni strani do- ga poriopka pred rednirni -, pa so Izrečno uzrkonjeni. bro služi posi>ešltvi pravnega po- dišči ki bodi-, rn^-tno ry^gga Plačilni nalog se lahko izda rtpoka ker rešuje sporne stva- mogli k pospešitvi Pr0"tida-v dveh primerih: ri brez vsaltc rsiznrave, na dni- postopka, da ne bo treba jz ^ 1. v primeru, če se nanaša gi strani zn rxrT.šuega in ne- lati kakega podobnega zrfy|v!a« tudi ki ga je že omenjal »P1V’ Ve- stooil osmi dan tx> objavi. ati t>a. če oride na narok, pa se tožbeni zahtevek (ne gl-d^ na poučenega človeka 'ahko umi ki ga je ze omenim rl ■' ye- Značllnost tega zakona je noče spustiti v obravnavani višino) na zapadlo d-^ivmo ter- nevaren. Kc- bo sedaj takih in ki je veljal v d^b! Knr a^^ predvsem v tem da je za vse ali če pride z naroka, ne d-» bi jaitev tn se te- iatev dokazuje z plačiinih nnlo-ov verjrino ve- likega. po kait-vem da ie vsakdo na- ki je čakala na s^dbo, da v primeru, pravlcn iti k sodniku, ki bl « _ »o »»n.1 I -»ri -a! I nA flH •*.' , j—, -lrn. s-nore. pri katerih Je vrednost oporekal tožbenemu zahtevku verod#Wojno litiino, ki je pri'o- Kko je nrav ? ldr,in nove ror-dnišniue ‘^ornega predmeta Izpod 50 000 Podani pa moralo biti Se ti> ^of verodoriojne li- nje pozoren in to^razširitev bolnišnice dinarjev in za spore zaradi mo- nogoii: dokazano mora biti ds »fine se štejejo javne listine; za- če se s »ss nlnčTnlm naiornm ne Uprava t^ni^ Posesti, doloti; p-i-^oin-st 1e Ml ohtožonee v redu vehčion •ehi« VnHne. na krie-lh le red- rirfnlfl. nravn^a-mo pod0 zoper Živeti P sodnika posameznika. Oda.ej o tožnik mora izrečno predagati pis zavezanca overil organ, ki njega ugovor (v roku, ki je na rečena. ral izdat! sotibo. se pri d*’ ’ -i Mie ia°nbeiur N. Dr. Mirko Bric: Padec aktivne tuberkulozeLPratmt feotičc Ko smo leta 1953 po fluoro- i -| • # vllke^oa "tuberkulozi^"nafem \7 |< K PU1 fV K V£l Tl 1 ^ra^T^7 H A ln\7 n A 7fino7 Doječi materi se ne more od- Š^MBŠ =rrr==Tr= Samsš Kako zakon ščiti materinstvo delovne žene? ■S&Vj: m 25? zUH' ESVt KS: ^oi^iS^F)‘„ž; °"7T5™ 2TJ5K &, 1T232: ****** okolico teh bolnikov, nai iih ni. so Se taki druzmsta poglavarji, stvenega organa pa tudi lahko od treh let. V tem nrimer,, na vimi močmi stopimo v borbo bila ločitev tako težka, svidenje okolico teh bolnikov, naj jih ni- ,utia T?"®1 poglavarji, stvenega organa pa tudi lanno od treh let. V tem primeru pa proti tuberkulozi. Ni bilo lahko: pa polno najlepših občutkov kar ne zapeljuje, naj jih nikar ^ 03 m^mesecev jk> porodu.^ Delo jma mati pravico le na plačo ~ " za stvarno opravljeno delo v nejo v pogubo. Zavedajmo se s skrajšanim delovnim sledečega: se praviloma vrši nepretrgano, skrajšanem del vendar v tem primeru uvatoti v dtiom pribli^ majo tudi izgubljeni del plače Prejema le plačo, ki gre zava- no3 po LeŽ letih S je » **•• k= ** Predejo izven Ivancu za čas bolezni po pred- njegova zmogljivost tolikšna, dela, upoštevajoč seveda pred- p*sih socialnega zavarovanja. da ne bo na škodo zdravja, da P1**®1 osemurni delavnik. Vse Končno uživajo doječe mate-bo enaka stanju pred boleznijo. {™ale Pr*vice, ki so priznane re v delovnem odnosu posebno Človek je vendarle vsaj toliko “?* osnova ah pogoj pri skle- zaščito v pogledu nadurnega in vreden kot kos železa in zas uži delovnega razmerja, obdrži nočnega dela ter začasnega od- vsaj toliko pazljivosti kot želez- m™ *ud* Pr* skrajšanem rejanja na delo izven mesta ni motor! Vidimo torej, da je pred nami še vedno kup perečih problemov, katerih se borno morali končno vendarle lotiti in to ne samo z besedami, marveč tudi s pozitivnimi dejanji, ki bodo imela zanesljiv uspeh, če nas bo vse skupaj vodila k delu ljubezen do tovariša v nesreči, ljubezen do bolnika, ki si tova- delovnem času. stalne zaposlitve. ZAGORJE SE PRIPRAVLJA NA VELIKE DNI Kar troje pomembnih praznikov bodo praznovali julija v premog in tako naznanjali svetu, da se je jelo razvijati industrij- k^inrrrtZ^o1^: sreša* in 90-letnico rudarske godbe na goloroki zoperstavil; krutemu Upam, da bom e temi skrom- Plhala- —***“ ....... nimi napotki le premaknil širšo Res! Pomembni so tj prazniki javnost z mrtve točke, jo zain- za zagorski revir. V teh dneh bo- f?sss££tsžgi& tt&Ars&zs FSsHrHE In mislite, da je s tem bilo ko- cer nekateri umrli v visoki sta- Fluorografiranje je potrebno in koristno koliko besedi, koliko dobre vo- Kaj pa umrli? Tudi smrt ni ne preizkuša s ponujanjem vi lje je bilo treba, da smo pripra- stala prekrižanih rok! Od vseh na in cigaret, ki pripelje kaj nasilju in dokazali, da se rudarski rod ne bo nikdar vdal kapitalističnemu režimu. nec vsega? Ne — prišli so kme- rosti, dobršen del umrlih pa čki sinovi, očetje in matere v gre na račun tistih, ki so od-zdravilišča in tukaj šele se je klanjali zdravljenje, začelo prigovarjanje, godrnja- Danes pregledujem seznam nje in nezadovoljstvo, kajti te- in ne morem iti preko zpvtio je coveka, ki živi m nekaterih primerov, pri katerih umira na svoji zem.ji, prepn- je očitno, da so svoje nesreče čati o nujni potrebi zdravljenja, popolnoma sami. Pred ki ga je treba vršiti v posebnih menoj :ežj brezni bolni- Veliko je delo Rdečega križa Okrajni odbor RK v Krškem je več kot izpolnil svojo dolžnost Zelo živahno se Zagorjani pripravljajo na to praznovanje. Ustanovili so poseben pripravljalni odbor, ki je razdeljen na več pododborov. Društva »Svobode« pripravljajo pisane sporede, s katerimi bodo razveselili številne ljubitelje kulturne dejavnosti. Zlasti pa Zagorjani že pridno govore o bližnji igri ki j0 pripravljajo igralci dramskih skupin vseh treh zagorskih »Svobod«. Po dolgem času. bodo spet gledali igro na prostem. Rudnik -----j —. ----— ------- Veliko je delo Rdečega križa krškem okraju velike in da so Mnogo je tudi že higienskih Z. u ka Z J -Tr-; pripis pravi tako- in dolžnost vsakega zavednega prerase naše zmogljivosti, ven- kotičkov po šolah. Prav poseb- i; le: K,iub stalnemu prigovarja- držav'jana je, da je član te naj- dar bo mogoče še marsikaj na- no moramo pohvaliti podmlad- _ ______ 'L”a 1nai niu zdravnika energično odkla- humanejše organizacije, saj ie praviti, če bodo Kani RK po- karje iz Sromelj, ki jih vodi Zagorje pripravlja veliko jubi-h Yi frdrJSiH -n r cvcZ nia kakršnokoli operacijo. Pred s tem, da je aktiven član RK, magali. Ce bodo ljud;e 'z vož- tov. Veble, ter v Kostanjevici, lejno razstavo, kjer bo prikazan f'5 štirinajstimi dnevi je umrl, če- tudi nosilec napredka v svojem n jami in s prostovoljnim delom kjer je kotiček organiziral ob- celoten razvoj rudnika. Prav ta- i°i »m L« J, n k, m prav ie imel leta 1954 majhno kraju in borec za socialistične priskočili na pomoč pri esanati- črnski odbor RK. ko pripravljajo zanimivo brošu- Jr,?’Jili vLt^ii L kavemico na desni strani, ka- odnose in mir v svetu. jah gnojničnih jem, vodnjakov V Protituberkuilaznem tednu, to o razvoju rudniških obratov okolico. Ki so V njej noten za tera bi se z najmanišim kirur- Okrajni odbor RK je že v itd., bo okrajni odbor RK lahko ki bo od 5. do 12. junija, pa pod- in rudnika sploh, vsako ceno žive i. škim posegom z lahkoto zazdra- prvi poloviti letošnjega leta raz- mnogo več napravil na terenu, primo delo Rdečega križa in p...- _ . . ... Zoper take nedisciplinirane vila. Tega pa Z. J. ni hotel. Bo- delil mea najsiromašnejše in Zelja je, da bi pri asanacijah kdor še m član, naj se pridruži „ ,.T“et0 se. Popravlja jo bolnike sicer nimamo zakona, lezen je v enem letu tako na- najpotrebnejše 1600 zavitkov RK prispeval načrte, cement in tej najmočnejši organizaciji na _ ve lk|. pr^?n-*V 9°dbemkJ akoravno jih zakon narave sam predovala, da so bila pljuča tri hrane, 1395 oblačil, 70 parov strokovno vodstvo, vse ostalo svetu, ki je storila že toliko ™f, . e , *vkar. s? oc!- najostreje kaznuje in jih v naj- dni pred smrtjo polna kavern, čevljev, torbice za prvo pomoč, pa naj bi ob pomoči ostalih dobrega tudi marsikomu izmed ,,, ’ , v?l,9 ,.a* *ca|b noJ krajšem času izloči iz družbe, tako da zdravega pljučnega tki- 30 umivalnikov za higienske ko- množičnih organizacijah opira- nas. D. V. vz>- ;=i : .i Tu: v.-.. „ P.° v®e’ ki v njej živijo Vendar bi bilo va sploh ni bilo videti. Zastonj tičke podmladkarjov, 100 kg vili prebivalci sami. Glasbena šola v Brez cah je nastopila Glasbena šola v Brežicah pod vodstvom tov. Branka Rueha nujno, da bi imeli zakonsko do- je prosil pomoči, katere pa zanj mila, organiziral nadalje tečaje ločbo, po kateri bi se moral ni bilo. in predavanja ter pošiliaJ po vsak bolnik z odprto tuberku- Ta primer sem opisal zaradi vaseh zdravstvene ekipe itd. ložo brezpogojno zdraviti v tega, ker imamo še vedno kljub V 35 tečajih je 754 deklet zdravi'išču. Prepričan sem. da sta’nemu prigovarjanju in sve- obiskovalo pouk za preobrazbo bi tako zakonsko določilo bilo tovanju tudi še danes v dispan- naših vasi in za dvig higiene, v v veliko korist družbi, zlasti pa zerju bolnike, ki odklanjajo internatskem tečaju v Podbočju bolniku samemu. Kjer pač ne zdravljenje, zlasti pa odklanjajo pa so se dekleta poleg tega še zaleže lepa beseda, tam naj od- in se bojijo najmanjše operaci- splošno izobraževala. Ce pogle- ločijo ostrejše mere in pravič- je, ki bi bila zanje rešitev Naj damo obisk tečajev, ki je bil nejtši predpis, Id bo sicer iz- se vendar že enkrat ti bolniki nad 90-odstoten. smo lahko zagledal prvi trenutek okruten, spametujejo in poslušajo na- dovoljni in upamo, da bodo de- uspešno deluje, prav posebno pa po posledicah, ki jih bo imel pa svete zdravnikov, ko vendar kleta tudi v naprej z ve=e"iem še letos, ko je šola po zaslugi stopila na šoli kot stalna učna bo tak predpis blag, koristen in jasno vidijo, da tuberkuloza ne obiskovala te tečaje, ki je zanje ljudskega odbora mestne občine moč absolventka Visoke glasbe- prepotreben. pozna nobene šale! tajništvo za prosveto in kulturo dobila svoje lastno poslopje sre- Kljub vsem težavam, ki smo Navzlic velikemu številu na okraju prispevalo 358.576 d! mesta. Sola ima 95 gojencev, jih imeli v preteklih dveh letih, ozdravelih imamo danes v na- din. klavirski oddelek, oddelek za go- danes lahko gledamo na tuber- šem okraju še vedno okrog pet Letošnje leto je okrajni odbor dala (violino, čelo in kontrabas), kulozo v našem okraju z zado- sto bolnikov z aktivno tuber- RK določil za male asanaere glasbeno teorijo s solfeggiom ter voljstvom in veseljem nad kulozo. katerih večina se naha- 300.000 din, GO RK Slovenije oddelek za zborovsko petje. Šola ma v Brežicah glasbeni večer, na uspešno opravljenim delom ja v zdraviliščih ati pa nada- je predvidel 540000 din, OLO razpolaga s tremi prostori, v hi- katerem so v počastitev de$etlet- Zrkaj? Število bolnikov z ak- ljujejo zdravljeni e v domači Krško pa miliion dinarjev Za ši pa stanujeta še dve stranki in tivno tuberkulozo je padlo za negi pod dispanzersko kontrolo borbo proti TBC je Okrajni od- nujno bi bilo, da bi šola zasedla Približno dve sto primerov! Ve- in dispanzerskim skrbstvom, bor Rdečega križa namenil 150 vse prostore, prav tako pa bi bi- likansloa številka, zlasti če po- Večina teh za okolico ni nevar- tisoč din. lo potrebno, da bi ta zavod no- mislimo, da smo dve sto ljudi na in je zato neutemeljen strah Res 1e sicer da so potrebe v tranje in zunanje preuredil; in verjetnosti dobili še v prvi polovici junija morajo biti v čednih prostorih Toda kljub temu, da pričakujejo nova glasbila, niso prenehali vaditi na sedanja, res že dotrajana glasbila. Za svoj praznik bodo nastopili z popolnoma novim programom. Pred upravnim poslopjem rudnika z naglico urejajo nov park. To bo že drugi park v Zagorju, ki bo znatno olepšal podobo rudarskega mesta. Delavci na cesti hitijo, da bi vsaj za silo uredili novo cestišče. Dela je na pretek. Treba bo pripraviti in urediti še to in ono. Toda čez nekaj tednov bo Zagorje slavnostno okrašeno priča- niče naše svobode nastopili mla- obnovili, vendar zato za sedaj ni denarnih sredstev Z novim šolskim letom bo na- ne šole, tov. Vesna Sever iz Zagreba, in sicer bo učila na klavirskem oddelku šole. Dne 2. junija je šola priredila v veliki dvorani Prosvetnega do- dinski pevski zbor ter ostali gojenci. — O večeru bomo še poročali. D. V venskih rudnikov in jih dostojno sprejelo. O pripravah na praznovanje, bomo še poročali. Pričujoča reportaža z nedeljske družabne prireditve zn otroke padlih borcev :n žrtev fcšistlč-nega nasilja v Vidmu-Krškem je napisana v želji, do bi spodbudila organizacije Zveze borcev lud- v ostalih krajih, da z enako l/ubezm/o skrbe za otroke, ki so b,ez matere ah očeta, nekateri Pa celo brez obeh Naj tud. n/c — kakor borce v Vidmu-Krškem ~~ preveva zavest, da ne bodo nič podarili tem otrokom, temveč da bo vse, kar j.m bodo aolt, 8amo odplačilo velikega dolga ... * Vedel sem, da bo prireditev u,pela To sem lahko sodil po Pripravah, ki so razgibale malone borce Najbolj prizadeven je b'l Predsednik občinskega odbom ra Zveze borcev tov. Joško B i je, 1 se je zares ves posvetil pripravam za io pomemben dogodek, °rnagali pc $0 mu tovariši Sta-Drobnič. Zdenko Verlič In mpi Zahvalo za to da le prire-ev uspela, pa gre tudi števll-™ Padletjem, organizacijam In si„°novnm' k ,0 prispevala °red-Q za obdaritev otrok. In konč- no gre zahvala tudi zavednim ženam Iz Krškega, ki so poskrbele za majhno zakusko, 2e pred deveto uro dopoldne so se otroci bore' in gostje začel! zb‘ratl v lepo okrašeni dvorani Doma JLA Oder je bil na poj zastrt z zastavami, na njem je stala mizica z darili. Radio je bil vključen Na programu ljubljanske postaje je bila otroška predstava »Ostržek« Otroci ii niti niso prisluhnili, preveč so b'll pod vtisom prazničnega vzdušja, ki je vladalo v dvorani Nekaj minut čez deveto uro je tovariš Joško Bajc začel družabno prireditev In pozdravil otroke, borce In goste V preprostih o vendar toplih besedah te povedal, da je družabna prireditev hkrati proslava 10 obletnice osvoboditve Otrokom ie obljubil, da to ne bo zadnie srečanje: bor-ci, prijatelj' njihovih staršev kt so v minuli vojni preminuli, tim bodo skušah nadomest‘11 tisto, kar so IzgubUt Skrbeli bodo zanje In jim pomagali da bodo postal/ vredn- člani naše družbe. Tovariš Prane Kolar le v toplih, srce segajočih besedah opisal trnooo pot jugoslovanskih narodov, ki so se morah vedno s puško o roki boriti za soojo svobodo. Medtem ko je tovariš Kolar govoril, sem pogledoval na otroke Njihovi pogledi so MU uprt' v govornika. Ogenj o n 1'hovih očeh je pričal da so j'h prevzele njegove besede Kaj neki sedaj mislijoT sem se vprašal. Alt ob teh besedah v mislih ie enkrat dožvljajo tiste strašne čase. ko jim je vojna ugrabila najdražje? Kje je bila Branka, ko so ji nekje pri Kozjem ustrelili očeta? Ali niso misli Mire pri očetu, ki je umrl v Dachauut Tudi Marija bi sl rada prlkhcala n spomin podobo njenega očeta, k' to ga Nemci ujeli na Senovem In ga odpeljal/ o celjske zapore Tam so ga ustrellh Enaka usoda je doletela Stankovega očeta Pran-čekov oče je bil borec p Sercer- jevi brigadi. Že skoraj na pragu svobode je padel za domovino. In tako osemindvajset različnih usod, tragedi j... Ob teh mislih sem prišel do spoznanja, da podobe staršeo, ki si jih ustvarjajo tj mladi ljudje, ne morejo biti dovolj jasne. V tistih dneh, ki jim ne moremo zmeriti veličine, so komaj začeli ž vetl. In čeprav bi še tako radi imeli pred očmi jasno podobo svojih staršev, je sami ne morejo dojeti, To so dolžni storiti bore!. Družabna prireditev v Krškem je začetek prizadevanj, da bi otroci enkrat spoznal!, zakaj so bile potrebne žrtve, med katerimi so tudi njihovi najdražji. Ne samo materialne podpore, otroci so potrebni lud' velike ljubezni, ki bi jim jo n/ihovl očetje ali matere, če b! še živeli, prav gotovo nudil/ Male goste je pozdravil tudt pomočnik komandanta garnizije JLA v Krškem tov. Mikac, kt j m je položil na srce, naj se pridno učijo, da bodo enkrat postali koristni graditelji novega življenja. Nato je Ivanka Kerinova recit rala pesem »Kam bi s soncem?« Pesem nam je raznežila čustva. Tudi otrokom, ii so na vprašanje: Kam bi s soncem? o mislih odgovarjali: obudili bi k življenju najdražjet Saj stako želimo tople očetovske in materinske ljubezni! Ne želimo sl veliko/ ko bi imeli samo delček tega, kar ‘majo drugi otrociI — Pionir Sepek je deklamiral pesem »M/ vstajamo/« Niso se še o nas polegla prejšnja čustva, že so se vselilo v nas nova, bolj vesela. Sledila je razdelitev daril Borci — Joško, Zdenko In Jože — so izročili vsakemu otroku skromno darilo NI bilo veliko, toda kako dragoceno je vse, kar pride od srca! In borci so vse to zbrali z veliko ljubeznijo. Vsak otrok je dob'l blago za srajco, hlače ali krilce in knjigo. Darilom je bilo priloženo tudi posvetno. ki se ie atastlo■ »Ob 10 obletnici osvoboditve smo se zbrali. da počastimo spomin Ustih, ki so daroval: svoja življenja za boljše življenje nas vseh, med njim so tudi vaši na/dražji Posnemajte njih vzgled, bodite zvesti domovini in ljubemu maršalu Titul* — V imenu obdarovancev se je za darila zahvalila tovarišica Kerinova, ki je med drugim dejala, da je vse zelo gan'la skrb In ljubezen, ki so je bili deležni. Žene Iz Krškega so v tem času pripravile skromno zakusko. Mladinec Jarek je zaigral na harmoniko Nato so se mali in velik/ prijatelji postavil' v pozor ored fotoreporterja, ki bo za vsakega izdelal spominsko sliko Nazadnje je še vsak otrok izpoln‘l vprašalno polo. ki bo služila organizaciji Zveze borcev o njeni skrbi za otroke padVh borcev in žrtev fašističnega nasilja. Borci In mat prijatelji so si kVcalh sNa svidenjef* V kratkem jih bodo namreč obiskali na njihovih domovih, da bodo videli v kakšnih pogofh živijo in se učijo, Franc Šetinc Pionirji za Titov rojstni dai Uspeli pionirski festival v krškem okraju Cicibančki so postali pionirji borcev in žrtev fašizma, da podaste njihov spomin, od tod pa z rudarsko godbo na čelu na Vsako leto sprejemamo ciciba-športno igrišče, kjer so nastopile ne v pionirske vrste, to leto, ob pionirke in pionirji, mladinke praznovanju 10. obletnice osvo-in mladinci. Igrali so še nogo- boditve, pa je bil ta sprejem še met, rokomet in odbojko. V posebno slovesen. .•ar. trs?.”? »csir s •rhEL1Sr5 -«.. .., ko so skupno napravili pionirsko zaobljubo, nato pa prejel: pi°' nirske legitimacije :n značke, vidna znamenja, da so sedal tu' dj on; člani velike organizacije, razširjene po vsej Jugoslaviji. Prireditev, ki je zapustila močan vtis v vseh navzočih, se je ‘7&ETU EH5SSSZ {£*„ Zm/ST«, ■"* s Senovega, to j.jn,«. P= prosveto m kulturo pr, OLO 1= so dedu* še reflUtS,.. saob.Juba fUL *S? JJTFjS&i V PODSREDO je prišlo preko 1.35 m. Vsj učenci in dijaki so sebne prostore pa so zasedli imeli ta dan še brezplačno kino gostje. a. Ob dveh popoldne je Po uvodnih besedah načelnika bila na Senovem svečana aka- pionirskega odreda je sledilo nove pionirske odredne dne maršala Tita. zastave, na katero so zastopniki so se Zbran v «*?“> krškej* vo^^C^menta^^Ekktra^e611 m že ob osmih SvaH90!Ž> Pod- Strojne tovarne pripeli spomin- bočju m Scvnia. Takoj po razvitju pionirske Lahko trdimo, da so festivali zastave pa je bil izveden slove- ____ sen sprejem cicibanov v pionir- ir, ri^i .... , . . Senovo tov. Šterban. Skupno so bržkone pripomoglo tudi vreme, sko organizacijo. Lepo je bilo organizacijo m dali pionirsko DOBOVCANI, katerim so se nato odšli pred spomenik padlih ki je bilo ta dan izredno lepo. gledati številne prvošolčke, ka- organiziralo na dvanajstih sek- pionirjev in ljudski mnogoboj. torjih okraja pionirske festivale. V BREŽICE so pohiteli p:o- 350 otrok iz Pečic, Koprivnice SSKT^ISSi .232 - toedU~ = ter v zastavah, mladina se je svoj spored na telovadišču pred «FvnvF.M an «> zbrali že v zgodnjih jutranjih urah gimnazijo. Zbrane zbirala. Iz oddaljenejših šol so pozdravil ravnatelj ... Na SENOVEM paonirje je u5enci gimnazije in dijaki sssm/jrsa: SiKstS snj* srt s sjs »,w u> «5 zaobljubo. pridružil; še pionirji iz Velike V KRŠKEM so se ob osmi url Doline, so izvedli svoj pestri zjutraj zbrali pred nižjo gimna- spored v zadružnem domu. Upri-zijo učenci in dijaki iz Krškega, zorili so igrico »Mačeha in pa-Vidma, Leskovca in Zdol. Skup- storka«. Temu so sledile še sim-no so potem odkorakali v dolgi bolične vaje »Soči«, telovadne povorki z zastavami in harmoni- točke, recitiranje, folklorne in karji na čelu, na stadion Matije pevske točke. Zatem je bila še Pionirski odreci ,,Dušan Lunder" ob Titovem Ponosni smo, da smemo ptor rojenem drtCVU nirji imenovati Titov rojstni dan za svoj praznik. Letos smo upraviteljici Pomožne šole, tovarišici Mariji Plavšakovi, ker že 9 let vodi naš pionirski pev- nirjev osnovne šole na Vodah, med katero jim je vneto igrala Mladinska godba »Svobode-Cen ter«. a' Pionirski festival na Senovem Dne 25. maja so imeli na Senovem v počastitev rojstnega dne maršala Tita sektorski pionirski festival za področje senovške komune. Pred občinskim domom so se to pot zbrali pionirji i® pionirke s Senovega, Brestani ce, Gorice in drugod, ki so se jim pridružili še delovni ljudje, predstavniki ljudske oblast: ter množičnih organizacij m dru- Ob 8. uri zjutraj je bi] pred občinskim domom slovesen sore-jem gostov — pionirjev na čel® z godbo na pihala, v kateri so- Ll uao t''-T - 1 . . . 1« 555 šas^-sats uszssčzssszrr ;e in Dlanolala zastava Tz mf n..]3 ilr u ili. - rii, na to praznovanje. Hoteli smo imenu pionirske organizacije Okrajne zveze društev prijate- ki ga ie zaklmčiI pted-edn.k MJff&srai «■»>£« ■>-■!“ tsus- r—s. trs asr* tov-riSu ““ k uss ne cesto, da pozdrav,,« iz Pšec, Sromelj. Kepel m Steze J5JI ^ svobodne naše kioike, Iskriti, zahvalo. Odradn, načelnica: z odraslimi, odkoraka'« v lepe« prazničnem razpoloženju, z vsa- mnogoboj, ke hiše je plapolala zastava. Iz vseh benci zdravil ljudski poslane^to* cT- jT® d°Ke7in^no°VmiŠa25Tltamaja na -i n]T1!^ 16 Sovonl se govoril šolski upravitelj tov. Pa- Mrz'ioo =rao se že 24 maja ,e Mo gledat- male pionirke v bil še ljudski mnogoboj. večkrat zborovali, je bilo to krojih, ko so izvajale svoje vaje. Pod BIZELJSKIM GRADOM zborovanje eno izmed najlep- " " —^iii , , ših. Pionirski pevski zbor in ostali nastopajoči pionirji in Posebej pa se zahvaljujem Rugelj Marija Proslava Titovega rojst nega dne v Brestanici Dne 25. maja so imeli ob 17. stimi vajami m pesmimi in s uri zvečer v Kulturnem domu svojim sporedom navdušila vse lepo uspelo slovesnost v poča- navzoče, stitev Titovega rojstnega dne. Nastopila je tudi Proslave se je udeležilo preko godba elektrarne pod vodstvom Odredna načelnica: z odraslimi, odkorakala v lepem sprevodu k spomeniku padli11 borcev NOV na Senovem, kjer so položil: lep venec Po spom-D" ski slovesnosti pred spomenikom je sprevod odšel na igrišče ? Dovškem. kjer so imel; pionir)1 in pionirke lepo uspele pro? sindikalna Snel eno mlado zivl enipi r1™ st GEIU lllfiUUU 4l¥l CII e; jenim sporedom razveselili vse! '' 'm m prikazala Ti- SKUD »Ivo Levstik« pa ie zapel i Vsem /e predobro poznana nesreča, ki se je zgodila letošnjega 6. maja v Kisovcu-Lokch. Strajnerjeva Majdiča — otrok, k‘ smo ga meli vsi rad; rn ki je pridno obiskoval naš vrtec — je bil žrtev. Kruta nesreča ie iztrgala to dekletce iz naše srede in iz objema njenih ljub.h staršev. Zbrana množica cicibanov, učencev in starejših se je poklonila ob prezgodnjem grobu male Majdiče in ga okitila • cvetjem, finančnih sredstev, da bi krila vse potrebe, vendar jih ima toliko, da lahko krije najnujnejše. Z dobro voljo in razumevanjem se da opraviti marsikajl Upamo, da žrlev ni bila zaman ijenun sporeoom rdf.vca^ je v svojem govoru prikazala Ti. o ei smo po azai tov lik in njegovo delo. Mladina »Pesem o T:tu« in zna p ^ „ nqtn Rnntv Hini« nnH vrvdstvnn in drugim, nir. Cicibani, ki so sedeli v prvih vrstah, pa so bili nestrpni. Vedeli so, da jih bomo ta dan sprejeli v svoje pionirske vrste. Postati in biti pionir ni lahko! in da se bo lahko napravilo. Pionir mora izvrševati pionirska marsikaj za varnost naših otrok načela! Izvrševati mora Titovo prav glede na to, ker letos naročilo, ki se glasi: Pionir se banticovjn ptorurjev iz vse^S.o-praznujemo desetletnico osvobo- uči, se uči in zopet uči! — Po ditve Mrlogo, mnogo naših naj- kulturnem sporedu so pred vse-boljših ljudi je dalo svoja živ- mi pionirji in zastavo obljubili, je nato pod vodstvom tov. Benove nastopila z recitacijami, pro- Razstava otroških risb v Brežicah V Brežicah so odprli republiško razstavo otroških risb cici- pa ie zapel »Pesem mladini« pod vodstvom tov. Adolfa Moškona. A. 2. DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD VIDEM-KRŠKO je dne veni je. Razstava, ki je v stavbi Mestne občine soba 21, 22 in 23, je dobro uspela, saj številni obiskovale; z zanimanjem opa- k: ie bil temu dekletcu najijub- - l/enja, da se omogoč-, mladi ge• da bodo vedno in povsod iz^žr- - *■ spremljevalec na njegovi tako neraclji lepše n varno življenje. Sevali in čuvali pionirske do ž- zujejo bujno fantazijo naših kratki življeniski poti Majdiče ni več med nami, a ostala bo nepogrešljive in marsikatero delo n veselje bo povezano z njenim imenom. Mislim, da je bilo malo ljudi med nami, ki ne bi bil solzni in globoko presunjeni. Toda — ali je že dovolj, da se oddolžimo nedolžnemu otroku in vsem tist m, ki šele spoznavajo svet in življenje, za katere je dolžan vsak posameznik in družba, da jih vodimo po varni in pravi poti ter da jih vzgojimo v vredne državljane naše socialistične skupnosti? Zal žive med nami tudi takšn‘ ljudje, ki mislijo, da ie otrok bil sam kriv nesreče Iz česar bi sledil logičen zaključek, da je otrok že odrasel človek, tl! pa da smo ml že poskrbeli za vse potrebno in da naj zdaj še otroci opravijo svoje — v tem primeru. da naj sami poskrbe ra varnost! Tudi prerodi pozabljamo, da smo sami bili nekoč otroci, radovedni otroci za prav vse, kar se je dogajalo okrog nas. Bistveno za nas vse je oskrbeti otrokom in mlrdin4 varen teren. kjer kol' se gibajo, in da smo vselej vsi *kupaj vzgojitelji In učitelji tn da s tem o zvez' opustimo negativno in nesmiselno ogorčenje nad nevzgojeno mladino Ne pomaga vel ko. če otroke vzgajamo in učimo samo v šoli in vrtcu vse otrokovo okolje jih mora vzgajati In učiti. Otrok je ogledalo svoje okollcel Kar poglejmo na primer, po kakšni poti prihajajo otroc‘ v šolo in v vrteči Nezavarovani, pot jih vodi preko tirov In preko polomljene brvi Večkrat je že za las manjkalo, da se ni zgodila nesreča/ No cesti prt šoli ni nobenih prometnih znamenj *n otroci se grajo na nezavarovanem dvorišču tik ob cesti Otrok vč, da se mora paziti, ker »e lahko ponesreči, a vendar v igr na to pozab‘ in misli le nanjo Tak je otrok in drugačen bifl ne morei Zato pa je družbo dolžna, da poskrbi za varnost Ze dve leti prosimo LOMO. da se čez potok Medijo napravi pošten most in da se ured‘ okoliš šoleI Na zborih volivcev se je razpravljalo in tud zahtevalo, da se takoj stori vse potrebno za varnost otrok Isto zahtevo ie postavil tudi naš novi šolsk odbor Cas bi že bil. da prenehamo s prakso, da se nekaj napravi šele tedaj, ho je že polom ali nesreča tu. Kaj je več vredno — dragoceno človeško življenje ali denar? Peo je. da zagorska skupnost nima na razpolago toliko Mija nosti. najmlajših ustvarjalcev. Josip Brina. PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevanje) t£&&LOLCCL4/ vaje ter medsebojno lahkoatletsko tekmovanje Po dopoldanskih prireditvah so bili pionir! iz oddaljenih krajev pogoščeni Kulturni program se je nad* ljeval tudi popoldne Pionirji ** imeli brezplačne kino predstav«, prav tako je v šolski dvoraei °a Senovem prikazan kiVturn: gram lepo tisoel. tako dq se n'-onirli senovškeaa okotiša r(^dostojno proslavili svoj leAeSnl 26. maja 1955 izplačal znesek praznik 10.000 din za nezgodno smrt Drap* pionirji ift Franca Savška iz Gabrijel 48 — pionirke! Krmelj, ki se je 9. aprila 1955 ^ Marjance Pinter-Rozma0- smrtno ponesrečil v rudniku učenke 4. razreda osnovne šole 1 e .. „ Zagorju, smo dobili sledečo P®5; Scntjanz‘ mico, ki smo je bili zelo veseb- Posluša jte, kako lepo p e? m1® nam je poslala mala Marjanca Naj vam povem Naj vam povem, pionirji drag1' če imate mamo in aleka, ubogajte jih in imejte jih rad Tud: jaz sem imela mamo In 1,10 m ona ml je rekla, dušica z lat’ in ata me stiskal je k sebi srčn Potem je padel ata kot parih<& mama je umrla neko soboto, zapustita je mene, partizans siroto. na svojo sosedo. Ali se še spominjaš, kako oblastno in krivično si zadnjič delil uplenjenega bika? Kdor si upa žaliti celo svojega kralja, ta pač tudi do manjših in slabotnejših ni prepohleven in pravičen!« Lakotnik se je prav nevoljno nakremžil, ko je slišal kraljeve trpke besede, kajti tega si ni nadejal, da ima vladar navzlic svoji bolezni tako dober spomin. Mircljub se je že hotel obrniti vstran, kar stopi pred njega medved Miško, rekoč: »Ljubi gospod bratran. dovolite mi, da se nekoliko potegnem za Lakot- 17 Mirnliiihnvn hnlP7Pn in mravlip Ue, dokler sc ni prerinil do nIka> kajti Zvitorepka je res I / . MirOlJUDOVa Doiezen in m Vije možganov, kjer je začel vrtati hudo razžalila njega in druge »Ali je mogoče, mili moj mož?« ne ves razpaljen: »Kdo je napra- in ščipati noč in dan. Brez pre- jjvaij ^ gozdu. Vsi so že Zvi- se je začudila Krunoslava. »Tile vil to hudodelstvo?« stanka je neutrudno vršil svoj torepkine vragometne predrzno- drobni mravljinci so se vam Nekaj mravljic je stopilo pred grozni maščevalni posel. sti s;tj d0 grla. in staro in mla- postavtli po robu? Pa kdaj se je Vrtoglavca. Priklonivšj se svoje. Ravnokar ga je zopet vščipml do že nestrpno pričakuje dne- pripetilo to, kdaj?« mu poglavarju, kakor se spodo- v mehke možgane tako ne- va> ko boste vi, visoki moj kra- »Eh, no!« je zagodrnjal lev, bi, so besedičili vsi razvneti: usmiljeno, da je Miroljub besen bratran, ostro sodili vsa »kaki dve leti je menda tega, »Naša zvestoba nam je nakopala planil pokonci ter se rjoveč Kr(ja dejanja preklicane tatice kar sva — jaz in pa lisica Z vi- to grozno nesrečo. Bil je tukaj zgrabil z obema rokama z& gla- „asukane roparice. Predolgo se torepka — korakala po gozdu, lev, ki je zahteval, naj se po- yo. Ko je bolečina malce po- m, vidj — ne zamerite mi, da In ta črni drobiž se mi je kar korimo njegovi zapovedi; a ker jenjala, se je izmučen naslon i sem tako odkritosrčen, visoki v gručah usul na pot, da nama ste vi, ‘premilostllvi Vrtoglavec, ob razgreto Matjaževo peč in moj kralj in gospod — predolgo ni bilo mogoče dalje. Zapove- nag edini gospodar in vladar, ie topo gledal tja po prisonen , ge mj že vidi, odkar se prav ni < dal sem jim, naj se m| umak- smo se zato uprli njegovim uka- iz zimskega sna se vzbujajoč veg ne brigate za svoje vladar- nejo s poti, pa se ta sodrga ne- zom. Ta naša vdanost do vas pa pustopoljim. ^ - ske posle. A meni se zdi. da je poslušna še zmenila ni za moje je leva tako silno razkačila, da V dolinic, pod že skrajni cas, da *£l>e‘poka: besede. In to me je razpalilo. da je s svojimi težkimi nogami po- jo je zašumelo listje, ki je le- žetc vso svojo kraljevsko moč sem nepokorni golazni porušil ruši. in pomandral naš grad,« in ob,ast' sicef Vam UtCgnC -ne* in poteptal njihov grad. Na ti- Vrtoglavec je poslušal tožbe ™a.flh "er sc w ............ in srce se Miroljub se Je zganil ^ ter ^sc kor je bo poslati še hujših kazni, ka sc ir«- u vaša sedanja bolezen Bila sem stara sedem let, morala sem it: s culico po svet’... Rešitev besedne ugank® iz 20. številke ^ Tudi na besedno uganko^) smo jo prinesli v 20. iic ^ našega lista, smo dobili lep° ^ vilo pravilnih odgovorov, $ še od naših mladih bralce ^ bralk iz Spodnjega Posavja, so našli v busedilu petih 5 pf-kov skrite družinske članeeStri’ šitev se glasi: 1. sin, 2. * 3. oče, 4. teta, 5. mati. -p Strogi žreb je prisodil P ji lcnjižno darilo pionirki Varlec, učenk; III. razr., drovec, pošta Brežice, gfi m"ut-".VZS: Zt «. skll„„ «- Ijiscu sicer pi vi pa znaia tvi llnaHpl Navzlic prilomastila bratranca Miško in širom po poljih in gozdo- ^'ona^SšeTS.0' t^mrda"*^ je^ojce ^ -S5 Uotnik. Ko Je kraij zagledal ^nasvoj dV. da slišite njih Ko je to^ke" se te kralj pre- tako silen nasprotnik, se je ven- brezrepega vo.ka, je prasnil v Drltožbe, ter jim sodite po po-vam la Vu«o stran in g^w dar zarotil da hoče rajnke ma- smeh: »Hahaha. moj drag! ,(r , pravici!« Krunoslava si ni upala še kaj Sčevati. Ker pa je bil moder in tez volk ali si svoje orne Miroljub se je zamislil in de- več nonrašatl n tei stvirl Sal Previden vladar, ki se nikdar ”e sodil sajegulcu ali kaj.« jai Mišku važno ne da bi P<>- m prenagli, je sklical svoje stare »Milostni kral in vladar.« Je vo,ka: „Dragi moj Tra- kraH tl JLr in izkušene svetovalce na tajno zajavkal lakotnik, spakujoč svo- K pokličite mi skokonozeee v*Kr>isHti^szrzss: sssz JZAssss&tt sru^arirs: s^jrssiftie- ^k odšel po svoji poti dalje, so za- movjem geaviem. A o vspm »No, le povej, kar imaš na gnale drobne živallce silen krik tem kar je j^edeia. ni črhnila srcu, pa mi nikar predolgo ne In vik po svojih mrtvih bratih nikomur besedice, le svojim sl- veži otrobov!« -------- - .- .. n sestrah. A Zvitorepka, ki se novom je ob priložnosti razkrila »Dobrotljivi gospod, velika he^e svo te tožbe za- je bila medtem poslovila od svo- to shrivno5t ki je bila nepriča- sramota in krivica me je dole- Qtnm 7v5tor^ke. Takrat bom iega kralja, se je potuhnila v kovano velikega pomena. tela. In vsega gorja je kriva vsakega’« grmovje in vlekla na ušesa, kaj zbor mravljincev se je raz- edinole Zvitorepka, ta mrcina rekši se jc kralj obrnil tožilo In govoričijo razbegane ge, Vrtoglavec pa se je nano- lažnjiva, goljufiva...« ’. .. d stran mravlje. ti! po njihovem nasvetu narav- »Oho, le počasi,« je prestr gel ^„^v,, vse na- In pri godilo se Je, da je pri- n(wt v brlog h kraUu Mir»’h-hn. kralj Lakotniku besedo. »Zvito- P narofUu v)adaria. /\ hlastal iz gozda Vrtoglavec. sil- Pritihotanil se mu je v kožuh, repka mi je najljubša izmed , tegni, ma1ee ni poglavar mravljinskega gra- ofl tod kobacal notlhoma no go- valpetov po širnem kraljestvu. ' , - . , vc- du. Ko začuie milo jadikovanje st, dlak| med košato erivo iz Ako te je res zadela kakšna |^a«^ v ter faKa' svo tih vdanih nod1ožn'kov In za- irrive na naravnost v ”ho l" no nezgoda, si gotovo kriv prav • gleda razrušen svoj stan, vzklik- temnem sluhovodu dalje in da- sum, a zdaj bi rad zvalil krivdo (Nadaljevanje slecUj tednov vse moje živali na dvor. kjer bom nrii—iil vellv zbor. To .je moja voVla! In tedaj naj razloži lakotnik, al' mo knjigo zaradi oddali p elj njenega bivališča od poslali po pošti; drugo *%tvi nagrado pa prejme po 0(1 ‘ pti' žreba pionirka Elizabeta fl0' šek, učenka IV. razreda v . o žetih nad Zagorjem, ki n V priložnosti pošlje po dar naše uredništvo. Vsem pionirjem in P10^!..^3 za poslane odgovore hvala! Uredb*5 ■ n Z3 Nagradna bhratnica Pionirje j 12 3 = najljubša zabava 1U 3 2 1= domača žival pfi' Vstavite namesto števil memc črke, pa boste dob besxti, kakor je zgoraj čeno. Rešitve te besedne l'” p®' nam prinesite ali pošljite šti do nedelje. 12. junlj%(rll6 dne. Dva Izžrebana _ 1 _ ,1/ bosta dobila od uredn^v savskega todniika« lepo ^ v siprmrrn, Rešitev utrinke vr! «bčtU lista. v 24. številki Iz naših Zasavskih krajev 1 RBOVLJE »Pepelka« v Trbovljah. Prejšnjo sredo so z uspehom uprizorili dijaki V. VI in VII. razreda trboveljske gimnazije v domu »Svobode« v Zg. Trbovljah mladinsko igro »Pepelka«. Režiral jo je prof. Rado Cešno-var Igra je uspela ob nabito polni dvorani. »Pepelko« so v nedeljo dopoldne ponovili ob znižani vstopnini tudi za cicibane. Tudi za odrasle jo bodo še ponovili. Dve razstavi. V počastitev letošnjega občinskega praznika v Trbovljah in v proslavo desete obletnice naše osvoboditve so pripravili požrtvovalni trboveljski filatelisti v velikem izložbenem oknu v Delavskem domu izredno lepo razstavo »10 let naše poštne znamke po osvoboditvi«. Ta razstava vzbuja splošno pozornost In ljudje se radi ustavljajo pred okusno urejenim izložbenim oknom — Drugo, nič mani zanimivo razstavo pa je priredil trboveljski umetniški slikar Tone Svagelj v razstavnem oknu Splošnega strojnega mizarstva v Trbovljah (pri Po-čivavšku). Mojster Svaigelj je razstavil več slik iz Trbovelj, med katerimi je posebno zanimiva slika, na kateri je upodobil napad Orjune leta 1924. — Tudi ta razstava vzbuja vse-občo pozornost vseh mimoidočih Zaključili so tečaj za krojenje. V Trbovljah so v nedeljo, 29. maja, priredili zaključek tečaja s poučevanjem krojenja za šivilje in krojače Tečaj, ki ga je priredila Obrtna zbornica v Trbovljah so v torek. 31 maja. ter so ga obiskovali udeleženci iz Trbovelj, Radeč, Hrastnika in Zagorja Tečaj je bil po dvakrat tedensko. Se ena razstava v Trbovljah. V prostorih osnovne šole v Zg Trbovljah so v torek, 31. maja v počastitev desetletnice naše svobode in na čast letošnjega občinskega praznika v Trbovljah odprli razstavo učencev vajenske II osnovne šole in Pomožne šole v Trbovljah. Razstavljeni izdelki učeče se m adl-ne so zelo okusno izde’ani ter moramo mladim razstavljalcem kakor tudi njihovim učiteljem k tej prireditvi čestitati. Proslava desetletnice osvoboditve v Cerkljah Tudi pri nas smo počastili desetletnico osvoboditve zelo slovesno. Ker se zavedamo pomena tega dneva, smo se lepo pripravili nanj. Proslavo smo začeli z državno himno. Nato je tov. Marinka Hafner imela lep kratek govor, mladinci pa so prikazali igrico »Ob tabornem ognju«, kjer so kot partizani, v gozdni tišini ob ognju peli pesmi. Igrico so zaključili z borbeno pesmijo »Na juriš«! in odkorakali z odra Skupno z mladinci so tudi pionirji in pionirke osnovne Sole počastili ta dan; dekleta z raznimi koli, fantje pa s te’ovadnimi točkami in pesmicami. Mladinke so deklamirale pesem »Zdravica svobodi« Tudi naši tamburaši so na proslavi lepo zaigrali venček partizanskih pesmi. Bilo je res lepo. Ob koncu pa smo se spomnili tudi naših padlih borcev, id so dali svoja mlada življenja za boljšo in lepšo bodočnost Iz dvorane Zadružnega doma smo jim ponesli venec na njihov grob. -a. DPD »Svoboda" iz Trbovelj II je gostovala na Javorn ku DPD »Svoboda« z Javornika je s svojim moškim pevskim zborom priredila meseca decembra lanskega leta v naši dolini kon cert, ki je navdušil trboveljsko občinstvo. Pfve stike z iavomiškimj pevci — valjarji smo Trboveljčani navezali lansko leto v Crikveni* ci, kjer smo preživeli nekaj prijetnih uric oddiha na našem sinjem Jadranu. Da poglobimo medsebojne vezi ter da izmenjamo misli in pregledamo uspehe enega kot drugega društva, so gorenjski železarji. organiziranj v javorni-škj »Svobodi« povabili »Svobodo« iz Zg Trbovelj, da se s svo jimi odsek* udeleži razvitja njihove društvene zastave Datum le bil določen za 14 maja 1.1 Tega dne se ie zbralo na železniški postaj1 v Trbovljah preko sto aktivnih članov »Svobode« $ svojo zastavo Razpoloženje članov ie bilo na potovanju odlično Naraščalo je vse bolj. ko se ie vlak približeval javomišk1 postaji Pričakoval} smo tovarišk- sprelem. ven dar ie bilo to. kar smo doživeli, neoopisno Celoten nrpstor pred iavomi-ško postajo je bil do zadnjega kotička napolnien z občinstvom Javornika. Godba je dala našemu prvemu obisku le še »ečiega .a poudarka Tako« po sprejemu so se člani trboveljske in javorni-ške »Svobode« z ostalim.! prebivalci kraja formirali v sprevod, da se poklonijo mrtvim gorenjskim junakom, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. Po govoru tov Rada Češnovarja tz Trbovelt je sledilo polaganje vencev, javorniška godba na pihala ter mešani pevsk’ zbor iz Zg Trbovci' pa sta zaigrala oziroma zapela nekai žalostink. Po žalni slovesnosti ie sprevod krenil prot- šoli v Koroški Beli, kjer ima javorniška »Svoboda« svoie društvene prostore. Pred kulturnim programom je bila slavnostna seja. ki se je je udeležil tudi predsednik Zveze »Svobod« tov Ivan Regent. Bodrilen govor ki ga ie imel tov. Regent ob tej priložnosti, je globoko odjeku:! v srcih vseh zbranih Po izročitvi medsebojnih daril ter priznanj vsem nastopajočim je sledila družabna prireditev, katere namen ie bil. da se gostje in gostitelj’ še bolj spoznajo med seboj in da se uvedeio tradicionalna gostovanja med obema »Svobodama«. Lep je bil pogled na vesele obraze ko so se nleca'ci in nle- salke vrteli po dvorani. Članice so želele da bi ee rajanja ude ležil tudi tov Ivan Regent, ki pa je moral vabile s težkim srcem odkloniti, ker mu kljub dobri volji tega ne dopuščajo telesne moči. Ko se je očka »Svobod« poslavljal od naše družbe, so mu vsi navzoč; priredili prisrčen aplavz, ki mu gre kot ustanovitelju društev »Svobod« in njihove Zveze. Poklicali so ga, da se spet pojavi v Trbovljah 29 novembra 1.1. na društvenem slavju, kar je tov. Regent tudi obljubil. Za nedeljo, 15 meja, je bil v načrtu izlet na narcisna polja v Javorniški rovt Izlet pa je moral zaradi slabega vremena odpasti V nadomestilo za ta izlet so predstavniki »Svobod« izmenjal’ medsebojne načrte za bodoče delo obeh društev in njunih gostovanj. »Svoboda« iz Zg. Trbovelj je ob tej priložnosti povabila zg letošnji Dan republike sekcije javorniške »Svobode«, da se polnoštevilno odzovejo vabilu m tega dne obiščejo Trbovlje Vabilo so javorniški kulturnik’ sprejeli. Dolžnost trboveljske »Svobode« pa je. da poveča svoje napore za vse večji in širši razmah kultur, noprosvetne dejavnosti med delavskim razredom, ki je nosilec kulture R- ZAGORJE Uspela pionirska razstava. Minuli teden so imeli pionirji zagorske osnovne šole lep praznik. Na letnem telovadišču TD »Partizana« jim je tov. Klun spregovoril o tovarišu Titu, nakar so izvajali razne prireditve. Podobno svečanost so imeli tudi pionirji topliške osnovne šole. V sredo popoldne so se na nogometnem igrišču pomerili dijaki nižje gimnazije v nogometu, najboljša moštva pa so prejela lepe diplome. Dramska družina pionirskega odreda »Ivan Cankar« pa je istega dne zvečer uprizorila pravljično spevoigro »Zaromil«. Igro so ponovili tudi v soboto. Obakrat se je zbralo precejšnje število Staršev, ki so z zanimanjem sledili izvajanju svojih na-imlajčih. Dež je malce motil začetno prireditev Invalidskega tedna. V nedeljo, dne 29. maje, se je v Zagorju začel letošnji Invalidski teden. Kot smo že poročali, so invalidi pripravili vrsto prireditev, ki jih bodo izvaiale igralske družine zagorskih »Svo. bod« in njihovi pevski zbori. Prvo prireditev je izvajala godba na pihala. Se ena nova stanovanjska hiša. Na Lokah pri Kisovcu so nedavno dograditi še eno novo stanovanjsko hišo. Hiša bo sprejela 18 rudarskih družin. Prav M bilo, da bi stanovanjski svet rudnika Zagorje določil nova stanovanja res tistim rudarskim družinam, kj so jih najbolj potrebni. Uspel večer neznan.h talentov v Krškem DPD »Svoboda« Videm-Krško je v nedeljo priredil večer neznanih talentov v domu Partizana v Krškem. Ze pred tremi meseci je dal upravni odbor društva razpis v časopis in vabila na šole in KUD. Odziv na razpis je bil presenetljiv, saj se jih je prijavilo kar 70. V nedeljo pa jih je nastopilo 48, od teh 12 literatov, 18 iz glasbe in 18 pevcev. Tako sta bili kar dve predstavi, ena ob šestih in druga ob osmih zvečer. Pri prvi predstavi je bil obisk zadovo" jiv, dočim je bila pri drugi predstavi dvorana nabito polna. Dela so ocenjevale tri komisije, in to ločeno. Prva predstava, ki je trajala dve uri, je obsegala 22 točk. Prvo nagrado in diplomo je dobil tov. Jože Omerze!, de avee iz Celuloze, ki je zape], ariio iz opere »Tosca« Sp-emijal ga je dr. Bric Prav dobro se je izkazal tudi Karel Kerin Iz Kostanjevice (II razred gimnazije), ki je zaoel Kuharčkovo pesem iz pravljične igrice »Princeska ln pastirček«. Od elashen'kov te dobil prvo Iz Hrastnika Solistični koncert. Po dobro uspeli turneji po Primorskem so priredili dijaki prejšnjo soboto v Sp. Hrastniku uspešen glasbeni večer. Nastopili sp S solo točkami klarinetist Albin Ruden, pianist Aleksander Vodopivec, •arsusv« T?sst%ss^& »Rod črnih krtov« i bolj delavni. V svoje vrste hočejo pritegniti če več mladih ljudj to jih seznanjati z lepotami narave to taborjenja. Pr.d kratkim So uredili na križišču Zagorja veliko oglasno desko, kjer so razstavili nekaj uspelih fotografij s prvomajskega taborjenja, nap4sa.li pa So tudi nekai zanimivih člankov, v katerih obravnavajo razvoj taborništva v Zagorju. Pridnim tabornikom želimo mnogo uspehov. wdno Predovnik v veliko zadovoljstvo poslušalcev. Zlasti eo občudovali napredek bivšega delavca hrari-niške steklarne, sedanjega absolventa Srednje glasbene šole v Ljubljani, Milana P.edovnlka Zal pa je bil koncert alaho obiskan, kar je zadnje čase opariti pri koncertih v Sp. Hrastniku nagrado Riko Ceihar. dijak IV. razr. gimnazije iz Brežic, ki je zaigral na klavir Mozartovo sonato v F-dura Med literati pa se je najbolje izkaza: Franci Kuhar, osmošolec iz Kostanjevice, Id je recitiral svoja lastna dela. Pohvaliti je treba tudi tov. Marico Ašič, delavko iz Koprivnice, ki je prav tako recitirala svoja dela. Tov Ašičeva ima le 7 razredov osnovne šole, je pa zelo razgledana in načitana in prav bi bilo, da se jo spodbuja k nadaljnjemu delu, saj uspehi ne bodo izostali. Pri drugi predstavi je pel spet tov. Omerze", katerega so poslušalci nagradili z bir-nim aplavzom, nadalje tov. Kuhar, videmski oktet, Hajnč Uršič, sestri Černelč Iz Bistrice. Franc Zem-Ijak iz Krškega, Ivan Rangus iz Brestanice in Vinko Potisk V nedeljo so imeli že ob devetih zjutraj nastopajoči avdicijo, nato pa Skupno kosilo Potem je predsednik DPD »Svoboda« tov Stupar čestital nagrajencem, obenem pa se zahvalil OLO in posameznim podjetjem ki so prispevala k nagradam. To je bil prvi večer neznanih talentov v krškem okraju Iz navedenega je razvidno, da krški okraj le ni na tako nizki kulturni stopnji, saj ima kaT lepo število skritih talentov. ..Kranjski komedijanti11 na sevniškem odru Dramska družina »Svobode« v Sevnici je uprizorile v počastitev desetletnice naše svobode komedijo »Kranjski komedijanti«. Vsi igralci so se z ve iko vnemo posvetili študiju tega gledališkega dela, saj so se ob njem tudi sami izobraževali Skozi štiri mesece so skoraj vsak dan Gasilski praznik je vsako leto žrtvovali svoj prosti čas za va- zadnjo nedeljo v meeecu maju. Hr&stniška mestna gasilska zveza je priredila v sobote. 28 maja bakliado po hrastniški do ini, v nedeljo pa je bi'a velika gasilska vaja. M!ad nski koncert v Brež:cah V okviru slavnosti za počastitev 10. obletnice osvoboditve je brežiška popolna gimnazija priredile vtič proslav tudi na čast 10-letne dejavnosti tega za Spodnje Posavje pomembnega zavoda. Uprizoritev Shakespearove igre »Beneški trgovec« je vsestransko dobro uspela. Med tednom so imeli dve proslavi za dijake in ožje sodelavce. Za mladinski koncert dijakov gimnazije je vladalo veliko zanimanje, kar dokazuje polno zase- KAPELE PRI DOBOVI _______ JL iawHM pevci Svobode Trbovlje II polagajo venec na Javorniku, spomeniku padlih borcev Kapelski pionirji so tudi poča stili desetletnico naše svobode, iti sicer z uprizoritvijo treh igric: •Naša deca«, »Sestra« ;n »Mačeha in pastorka« Kljub »Ighe-mu vremenu je bik dvorar" polna ljudi ki so po končanem sporedu odhaial’ domov z želio, da bi spet ka> kmalu videli pionirje na odru. V nedeljo. 29. p. ra., pa so vsi trije pevski zbori, moški, ženski in mešani zbor, pod vodstvom tov Ivana Pintariča priredili kon-cert slovenskih narodnih in umetnih pesmi KUD v Kapelah je menda edino kultumoumetni ško društvo v okraju, k: ima kar tri pevske zbote. kar je predvsem zasluga požrtvova'nena pevovodje. D V dene dvorana Prosvetnega doma. v prvem delu koncerta »Slovenske pesmi« je pionirski pevski zbor odlično odpel razne narodne pesmi. Tudi mladinci so v drugem delu pokazali zadovoljivo tehniko petja. Id je lep napredek za tako mladi zbor. Med odmori sta Igrala na harmoniko diiaka tov. Preskar in Kramarič. Pevovodkinia tov. prof. de Cloria je posvetila veliko truda in volje pevski vzgoji naše mladine, zato je koncert p bile njegove zunanje razmere vse boli sijajno kot sedaj. Gilbert Standerton je sodil k tistim nenavadnim družinam, ki so obstajale, kakor se Je zdelo, izključno iz nečakov. Njegov stric, star čudaški Anglo-Indijec, se je osebno pobrigal za dečkovo prihodnost. Njegovemu vplivu se je imel Gilbert v prvi vrsti zahvaliti za svoje dosedanje službeno mesto. Se več — postavil ga Je za svojega dediča, in ker je bil mož. ki ni ničesar ohranil zase, temveč je vee Izblebetal, sc je razširila novica o Gllbertovi sreči od enega konca Anglije d0 drugega, Nato je — mesec dni pred začetkom naše zgodbe — prejel povsem nepričakovano kratko sporočilo, v katerem ga stric se-znanja s spremembo testamen-tarnih določil. Gilbert naj ne računa z nič več kot tisoč funti, kl da mu pripadajo kot dolini delež kakor vsem ostalim nešte-vilnim nečakom. Gllberta ta stričevo odločitev ni prizadela. Bil je samo malo zaskrbljen, ker se je bal, da je kakor koli svojega občutljivega strica užalil. Previsoko je cenil dobroto starega moža, da bi mu mogel njegovo čudaštvo šteti v zlo. čeprav ga je prav to čudaštvo napravilo za razmeroma revnega moža. Potek njegovega življenja bi se bistveno »premeni! ko bi vsaj enega človeka seznanil s svojim spremenjenim položajem. 3 Gllbert se Je ravno preoblačil za večer, ko je nad London privihral* nevihta Na svoll strah vzbujajoči moči še ni nič izgubila, Celo liro je modra luč bliskov švigala po ulici in hiša se je tresla od nenehnega grmenja. Efifiiiltšl PO SVETU _j FIŽKULTUkA IM ŠPORT S ovensko prvenstvo v noaometu N('gomet v BreZicah » V nedelio ie bila v Br< ¥ Leskovcu bodo proslavili DESETLETNICO OSVOBODITVE iNadd.ievactf - i -trdni) Beograjski razgovori bodi> odprli pel normaliziranju odnosov naše države z ostalimi vzhodnimi državami, posebno z vzhodnimi sosedi Kol taki bodo ueodno vplivali na mednarodno ozračje v Evropi na sploh in na Balkanu še posebej. Hkrati bodo okrepili vero v sovjetsko iskrenost, kadar sre za nove mirovne predloge Za hodu. V tem smislu ocenjujejo beograjske razgovore vsi trezni komentarji na Zahodu Kakor kaže bodo pomenili tudi primeren uvod v poznejšo konferenco štirih ministrskih predsednikov (ZDA. ZSSR. Velike Britanije in Francije) ki bodo skušali odpraviti osnovna nesoglasja v Evropi in v ostalih predelih sveta Med vzhodnim in zahodnim blokom še vedno prevladuje nezaupanje v dobro voljo in iskrenost, četudi govori mnogo dejanj na eni in na drugi strani o nasprotnem. Glavno vprašanje v Evropi predstavlja sedaj, ko je avstrijska pogodba že podpisana, razdeljena Nemčija. Tako v Moskvi. kakor v Londonu, Parizu in Washingtonu sodijo, da ie Nemčijo potrebno združiti, vendar doslej še niso našli skupne poti, kako naj se to zgodi. Na drugi strani so uradna nazira nja obeh strank pravzaprav močno zastarela. Dogodki so jih namreč postavili na glavo. Zahodna Nemčija je prejela od ZDA. Vel. Britanije in Francije suverenost in je s pariškimi pogodbami trdno povezana z zahodnima obrambnima organiza cijama Severnoatlantskim pak tom ter Zahodnoevropsko zvezo Varšavski sporazum osmih vzhodnoevropskih držav je rodil pogodbo o vzajemni pomoči v primeru napada ter o skupnem poveljstvu, kjer sodeluje tudi Vzhodna Nemčija. Tako stanje, s katerim so se začasno pomirili na Zahodu in Vzhodu, bi lahko potisnilo vse-nemško združitev za več let v ozadje. Zato sodijo, da bodo »štirje veliki« nastopili na skupnem sestanku z novimi na črti. ki bodo skušali odpraviti glavne ovire za sporazum. Avstrijsko vprašanje so rešili potem, ko je sovjetska diplomacija popustila. Zgodovina zadnjih let nas uči, da si danes ne moremo zamisliti sporazuma brez obojestranskega popuščanja. ki mora odločno prebroditi vse blokovske in ozko nacionalistične interese. Tega se seveda morajo zavedati tudi na Zahodu. V Veliki Britaniji so konservativci presenetili svet z zmago nad laburisti. Zagotovili so si 59 poslancev večine v novem parlamentu in bodo tako lahko neovirani tudi vnaprej izvajali svoj program. Kaže. da so laburističnemu gibanju močno škodovala notranja trenja (afera Bevan) in da bo treba v bodoče izdelati za delavske vrste konkretnejši in širši program. V arabskih deželah opažamo te dni živahno gibanje, ki naj odpravi ali vsaj normalizira odnose med arabskimi deželami. Severna Afrika pa je že delj časa v ognju Nacionalistično gibanje ki zahteva neodvisnost in svobodo teh francoskih kolonialnih posesti, je posebno močno zajelo Alžir in Maroko. Francoska vlada je morala poslati v alžirske province močne vojaške, policijske in orožniške okrepitve Kot kaže. pa metode ne bodo mnogo pomagale Edina rešitev v današnjih dneh je, da se z Maročani in Alžirci sporazume o nacionalni avtonomiji kakor je to storila pred dnevi s tuniško vlado Kolonializmu so namreč dnevi šteti Obisk posebnega indijskega odposlanca Menona kitajskemu glavnemu mestu Je rodil dobre sadove. Kitajska vlada Je Izpu stila štiri zaprte ameriške letalce. ki so jih svoj čas obsodili kot vohune. Takoj nato je glavni tajnik OZN Dag Ilammarsk jiild poslal kitajskemu minlstr skemu predsedniku Cu En I.aju novo poslanico, v kateri ga je bržkone zaprosil, naj podobno ukrenejo tudi z ostalimi sedmimi Američani udar (Trbovlje) : Kovinar (Store) 2:1 (1:0) Zmago »Rudono« v Štorah ti posebno velika vendar Domen: dve točk. kai ie za konec prvenstva veliko S to tekmo ie moštvu trboveljskega »Rudarja« zaaotov eno 1 mesto e slovenski lig (vzhodn deli ter -e bo z« Drva k«, Sloven ie borilo c prvome-tnim moštvom zahodne lige k bo al: »Nova Gorca« ali □a »Krim« iz Ljubljane Proletarec : Drava (Ptuj) 5:0 Nogometno moštvo »Proletar ca« iz Zagorja ie gostovalo v Ptuju prot' zadnjemu moštvu na lestv:c: :n ga visoke premagalo < 5-0 Ta zmaga ie za »Proletarca« tem Domembneiša. ker -na še možnosti da se v zadn:i>i dveh ko'ih uvrsti vsaj na 5 mesto lestvice Bratstvo : Kovinar (Maribor) 1:1 (1:1) • Bratstvo« iz Hrastnika zrna guje tudi na tujih terenih V nedeljo si ie v tekmi orot; »Ko« -narju« 7 Maribor, priborilo 1 točko kakor pred kratk.m vod»-č: trboveljski -Rudar« — S to zmago se ie »Bratstvo« povzpelo na tretje mesto na ‘lestvici te ima vse možnosti da to mesto obdrž: do zaključka prvenstva Rudar T. Sobota Bratstvo Nafta Rudar V. Proletarec Kovinar M Aluminij Kovinar S. Drava P 15 12 1 2 52:1» 16 10 2 4 55:26 16 16 16 16 16 16 16 15 844 58:27 » 2 5 42:55 727 41:52 8 1 7 40:55 657 28:28 4 1 » 55:44 4 0 10 26:58 0 0 15 15:57 25 22 20 20 16 15 15 15 12 0 Iz Krškega 24. maja ob 20 uri zvečer je cev :n mladink. Naši najmlajši telesno vzgojno društvo »Parti- — cicibani — so nastopili na zan« v Krškum priredilo sveča- gredi. Na orodju so nastopili no akademijo v počasttev rojst- tudi mladinci in mladnke. Naj-nega dne maršala Tita Po slav- bolje in brezhibno so izvajale nostnem govoru ki ga je imel članice vaje s kiji in valček, predsednik društva tov Agrež. Dvorana je bila nab to polna, so bile izvajane proste zletne kar pomeni, da si občinstvo želi vaif ninnirit^v nn-orn^k rrVtvTi1^- H* *»-**>* ^k^d^rni1 Delo mladine v Globokem Pred kratkim so tekmovali v šahu mladinci iz Artič in Globokega Tekmovali so najprej v Artičah, potem pa v Globokem. Artičani so mladince iz Globokega premagali, vendar iih to ni potrlo, marveč ravno nasprotno Trenirajo še dalje in so prepričani, da bodo v prihodnjem tekmovanju zmagali. Mladinci iz Globokega pa so se pomerili v šahu tudi z mladinci Mizarske zadruge v Brežicah in jih premagali. Mladinci iz Globokega pravijo, da zanje ne pomeni vse. kdor zmaga, temveč da imajo največ od medsebojne primerjave o znanju in praksi. Le z ugotavljanjem šibkih mest se kvaliteta igranja lahko Izboljša Kljub slabemu vremenu so odšli mladinci in mladinke iz Globokega v nedeljo 22 maja, na festival delavske mladine v Kranj Iz razmeroma majhnega kraja, je odpotovalo v Kranj 15 mladincev Zavedali so se namreč, da se je treba udeležiti te slavnosti, ki jo 1e s tolikim trudom pripravljala gorenjska mladina, da se ob deseti obletnici naše svobode spomni dni. ki so bili težki tudi za našo mladino. D. Z. Trbovlje so praznovale svoj III. občinski praznik (Nadaljevanje s I strani 1 gostje !z Zagorja. Hrastnika. Dola :n Radeč Telovadni nastop ei je ogle dala velik« množica občinstva, ki ie bila » telovadci zelo zadovoljna zlasti pa še z naš-m; na jmla|šim tzkulturniki ki »o pokazali svoi trud tei prizadevanje njihovih vode kov — letn: telovadni nastop ie bil združen z razvit lem društvene zastave Na-top trboveliskega »Partizana« je bil kronan z uspehom saj je pokazai vel ko delo ki o ga opravil: telovadci v zaoniib letih Z vključitvijo v vrste »Partizana« bomo dali nailepše Priznanje požrtvovalnim telovadcem v njihovemu neseb čnem delu m trudu —ar Članice pri izvajanju valčk- MLADINSKO PRVENSTVO V NOGOMETU Rudar : Kovinar (Store) 3:2 Tudi v tretji tekmi mladinskega prvenstva je zmagalo moštvo »Rudarja«, ki je v nedeljo premagalo v Štorah mladince »itovinarjč1« s 3:2 OSTALI NOGOMET Rudar II T. : Dobrna 2:1 Pionirske nogometne tekme Rudar I T. : Rudar III T 6:0 Svoboda T. : Rudar II T. 3:2 Rudar II T. : Dobrna 0:0 Proletarec : Bratstvo 2:1 V nedeljo je bila v Brež cah prijateljska nogometna tek m* med domačim »Partizanom« m enajsterico »Partizana« ;z Senovega. ki «e je končala s 4:1 ;2:1\ Igrišče na stadionu v Brežicah je bilo s'abo in blatno, igra pa ostra in raztrgana Pri domačih je bil najboljš: krilec Gol č. pri gostih pa odlični vratar Sodil je z napakam: Lazarevič n oškodo vai goste za 1 gol in domače za enajstmetrovko Vprašanje sodnikov v Spodnjem Posavju je zelo nereče in bi bilo nujno, da se nekaj nogometašev posveti oz:roma zpo-polni za nogometne 1 odmike, ki bodo dorasli igram in vodil' tekme v pravem in zdravem športnem duhu. Nogometni turnir v počastitev občinskega praznika v Trbovljah V torek pop so ne stadionu ŠD »Rudarja« v Trbovljah odigrali v počastitev občinskega praznika v Trbovljah nogometn. turnir. Sodelovala so v tem turn rju moštva »Svobode«, »Dobrne« te-»Rudarja I in II« Zmagovalec je bil tokrat »Rudar II«, ki ie dobi! za dobo enega leta v last pokal. Pokal je torej prehoden ter preide v trajno last moštva ki s; g.a os voj: petkrat zaporedno ali pa desetkrat v presledkih. Po amezn: rezultati tekmova- nja so bili siedeč:- za presene čenje je poskrbelo drugo moštvo »Rudarja«, ki je v prv; tekm premagalo »Rudarja I« in ga tako iz’očTa <7 nadaljnjega 'ek-movanja »Rudar II« je premagal »Rudarja I« z 2:1. V drug: tekmi je nogometno moštvo trboveljske »Svobode« premagalo s tesn m rezultatom »Dobrno« z 1:0 P’ av nihče ni pričakoval. da bo moštvo »Svobode« v f nalni tek Tli izgubilo igro proti II mostni Rudarja« s teko visokim rezul-atom in sicer 5:0 (1:0). Košarka Partizan (Postojna) : Partizan (Hrastnik) 74 : 47. ZENSKI ROKOMET Svoboda (Ljubljana) : Proletarec 7:0 (5:0) V Zagorju sta v nedeljo odigral; ženski ekipi domačega »Proletarca« in »Svobodo iz Ljubljano tekmo v velikem rokometu. Igralke iz Ljubljane so premagale borbene Zagorjanke s 7:0. Pionirska tabela nogometnega centra Zasavje Zmaga nad fašizmom izgon okupatorja in osvoboditev do-, movine je bila za prebivalce Leskovca še poseben zgodovinski dogodek Kakor ostali prebivalci Spodnjega Posavja je bilo tudi preko 4500 Leskovča-nov izseljeno v Nemčijo Nečloveški izgon z lastne grude, štiriletno življenje v nemških taboriščih beda in p-eziranje so dali temu dogodku še poseben pečat in odnos izseljencev do osvoboditve domovine — do narodnoosvobodilne vojne Zato bodo letošnji občinski praznik kraja posvetili počastitvi 10 obletnice naše osvoboditve, katera slovesnost bc. trajala od 5 do 12 junija V nede'jo. 5 ■ t m. dopoldne bo velik pionirski telovadni nastop ter tekme v odbojki Zadružno kmetijsko posestvo »Matija Gubec« bo v popoldanskih urah priredilo ogled sadnih nasadov, prikaz strojnega škropljenja sadnega drevja ter način uničevanja koloradskega hrošča — v zadružnem domu pa se bodo domači šahisti jpomerili v šahu z JLA Dne 9 junija bo- do priredili vaje PLZ, v soboto, tl. t m. pa bo KUD »Ivan Cankar« uprizori: Moličrovo k medijo »Namišljeni bo nik« V nedeljo. 12 junija dopodne bo slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, polaganje vene. v pred spomenikom padlih borcev NOV v Krakovskem gozd' otvoritev šolske in jadra ske razstave ter razstave kmetijskih strojev Popoldne so v nnčrtu velke sektor-ke vaje gas-.lsk r društev, nato pa bo zborovanje s kulturnim sporedom Omenimo še. da so vaš črn: ob desetletnici osvoboditve skupno z množičnimi organizacijami zbrali sredstva za prep'eskanie prostorov zadružnega doma Velika večina se je tej akciji odzvala. le veljak Ivan V 'z Leskovca je tako » ubog - da ni mogel prispevati niti dinarja Za letošnjo slovesnost v a da med prebivalstvom veliko zanimanje S pisanim kulturnim programom in udeležbo na proslavi bodo Le-kovčani pokazali, da cenijo pridobitve naše narodnoosvobodilne volne an un opfcLbi Emiiska zadruga z o. i. V; dam ob Savi 00 prodajala dne 11. VI., ob 8. uri sledeča osnovna sredstva 2 sejalnici za koruzo, 5 raznih plugov, 1 motorni robkač za koruzo. 1 sortator za krompir. 1 reporeznico ročno. 2 leseni sani. 1 prikolico za traktor. 1 voz na vzmeti, 1 totaiizator, 1 pisalni stroj, 8 prašilnikov Prednost nakupa imajo socialistična podjetja In zadruge, ki -.i stvari ov’ed' jo lahko že pred rokom prodaje. Iz Rake Uspel roditeljski sestanek. Mi. nulo nedeljo smo imeli na tukajšnji osemletni šoli roditeljski sistanek. ki smo ga sklicali z namenom, da se pred zaključkom šolskega leta pomenimo s starši naših otrok. Roditeljski sestanek je res lepo uspel. Ze obisk staršev je pokazal, da se starši zanimajo za napredek svojih otrok v šoli Na ta sestanek Je prišlo kar devetdeset staršev Vsi starši so z zanimanjem sledili izvajanju prosvetnega inšpektorja tov Čopiča, ki je govoril o prezoposlenostl šolske mladine doma: prikazal je reformo šolstva in nekaj šolskih problemov Starši pa so se pogovorih tudi z razredniki posameznih razredov o uspehih v šoli tn drugo Vsi dosedanji roditeljski sestanki so dokazali, da so takšni stiki med šolo tn starši sila koristni Slabo vreme je preprečilo zanimivo prireditev Ta dan smo imeli pripravljeno tudi pionirsko tekmovanje, ki pa ga je slabo vreme preprečilo Pisane programe so imele pripravljene šole 1.2 Bučka Vel Trna in Rake Mladinski zbor iz Krškega »mo Imeli v gosteh Isti popoldan smo imeli v gosteh mladin-sk. pevski zbor nižje gimnazije Iz Krškega Mladi pevci so pod vodstvom pevovodje tov Medveda zapeli neka) lepih pesmi V šolskj dvorani se je zbralo precej poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanju mladih pevci v Po končanem koncertu so odšli pevci na stanova-nle upokojenegfl .šolskega ravnatelja tov Humeka In mu zabeli nekaj nesmi Tov ravnatelj 'e bil mladih pevcev zelo vesel Sejmišče urefujeio Občinski ljudski odbor na Raki je začel nripravljati tn urejevati sejmišče Ta ukren so pozdravili vsi prebivalci bližnjih vasi Upamo. da bomo im »ji kmalu sejme. k' so v Raki že precej v navadi Sejmišče bo na lenem, nrimeraem mestu ob cesti Središče Rake smo ozvočili V teh dneh smo napeljali v središče Rake zvočno naneUavo s važnejSe dogodke in razglase. Rudar I, Trbovlje 6 20:3 12 Svoboda Trbovlje 5 12:4 10 Rudar, Hrastnik 6 15:6 7 Rudar II, Trbovlje 6 14:13 7 Dobrna, Trbovlje 6 5:10 4 Proletarec, Zagorje 5 8:10 3 Svoboda, Krovec 6 7:12 3 Bratstvo. Hrastnik 4 3:7 2 Rudar III. Trbovlje 7 6:24 2 Na Vidmu je ustanovljen plavalni klub Pred nedavnim je imel Plavalni klub na Vidmu svoj ustanovni občni zbor. Ker so bili jDObudnikl zia ustanovitev kluba uslužbenci tovarne, so klubu dali ime Plavalni Iti uto »Celuloza«. Za predsednika je bil izvoljen tov. Rajko Livio, za trenerja pa tov. Helena Junc. Kmalu po ustanovitvi je pod okriljem kutoa pričela z delom tudi plavalna šola Trenutno šteje šola 15 mladincev. Z izboljšanjem vremena bo pričela šola delovati v popolnem obsegu Namen šole je, da nauče neplavalce plavanja, začetnike pa pravilnega plavanja S plavalno šolo bo imel klub stalen dotok novih članov. oben»m pa si bo zagotovil stalni kader Plavalna sekelia kluba šteje pa 14 članov Tudi ti marljivo vadijo ter se pripravljalo za prihodnje tekme. Klub se bori še s pomanjkanjem instruktorskega kadra in seveda, kot vsa ostala društva, s pomanjkanjem finančnih sredstev Prvo denarno pomoč jim Je da! sindikat Tovarne celuloze in papirja na Vidmu Novoustanovljenemu klubu želimo pri njegovem nadaljnjem dolu kar največ uspehov. Pionirski šah v Brežicah Na osnovni šoli v Brežicah imajo pionirji svoj šahovski krožek, ki ga vodi tov. Maks Toplišek. Te dni so zaključil! turnir po Bergerjevi tabeli in tako ugotovili najboljše šahlste. Med mlajšimi pionirkami je zasedla I. mesto Krista Sepec. ki je tudi na republiškem tekmovanju dosegla II. mesto v Sloveniji. Sledi ji Cirila Zorčlč. ki se je tudi uspešno priborila III. mesto v Sloveniji. Med starejšimi pionirji je prvi Ivan Jazbec, ki mu slede Dubo Glušič Peter Zupančič itd. Med mlajšimi pionirji je prepričljivo zmagal Darko Bogolln id kljub svojim 9 letom in okoliščini, dn je šele letos pričel sistematično Igrati obeta lik zel n dobrega šahista. KINO »SVOBODA - CENTER« V TRBOVLJAH bo predvajal danes, jutri in v ponedeljek odlični norveško, jugoslovanski film »KRVAVA POT«. — Za mladino bo predstava jutri dopoldne ob 10 uri Naslednji teden od torka do četrtka bomo predvajali ruski barvni film »SADKO«. — Predstave dnevno ob 18 in 20 uri. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE H« bo imel na sjx>redu od danes do ponedeljka ameriški film »TAJNOST SOBE ŠTEV. 17.« Kino »Svoboda« — Dobrna v Trbovljah: od sobote 4 VI. do ponedeljka 6 VI ameriški film »VRNITEV«. V glavni vlogi Clark Gable in Lana Turner. — Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20 uri. POTUJOČI KINO LP TRBOVLJE predvaja od 4. do 7. VI. 1955. jugoslovanski film »OBČINSKO DETE«. V soboto 4. VI., ob 18. uri v Zidanem mostu ob 20. uri v Loki pri Zidanem mostu; v nedeljo, 5. VI., ob 15. uri v Jagnjenici. ob 18. uri v Vrhovem: v ponedeljek 6. VI., ob 18. uri na Izlakah, ob 20. uri v Mllnšah;. v torek. 7. VI., ob 20. uri v Čečah. BREŽICE predvaja od 7. do 12. junija francoski barvni film »GROF MONTE CHRISTO« (II. de"). »PARTIZAN« VIDEM-KRSKO: 4. junija ob 20 uri in 5 junija ob 18. in 20. uri ameriški film »SESTRIČNA RAHELA«. 8. junija ob 20 ur' in 9. junija ob 18 in 20 uri ameriški film »OŽENIL SEM Čarovnico«. V nedeljo tekme v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku V Trbovljah: Aluminij : Rudar V Hrastniku: Bratstvo : Drava V Zagorju: Proletarec : Kovinar (Store) KOŠARKA Republiška liga Branili : Rudar (Trbovlje) 74:54 (36:24) Proletarec : Ilirija 69:34 (35:16) BRESTANICA: od 3 do 5. junija ameriški barvni film »POVRATEK NA BROAD-WAY«, od 8 do 9. junija ameriški film »PIKOVA DAMA« in od 10 do 12 junija italijanski film »BANDIT — MU-SOLINO« KOSTANJEVICA NA KRKI: Dne 5 junija socialna drama »STEKLENA MENAZERIJA«. 12. junija pusto ov ljubavni italijanski film »LJUBEZEN JE STRUP« »PARTIZAN« SEVNICA: 5. junija do 6. junija angleški barv. ni film »VZPON NA EVE-REST«. Od 11. do 12 junija mehiški film »LA RED«. »TRIGLAV« ZAGORJE: od 4. do 6. junija ob 18. in 20. uri finski film »POROČNI VENEC«. (Mladini pod 16 let prepovedano!) Od 8. do 9 junija ob 18. in 20. uri avstrijski film »SANJAVE USTNICE«. SEJMI Dne 7. junija 1955 bo v Kapelah sejem. Oglas Učenci drž. glasbene šole Trbovlje priredijo v sredo, 8. junija 1955, ob 19. uri v domu »Svobode II« v Trbovljah 22. javni nastop. — Vljudno vabljeni! Mali oglasi Pri prevozu usnja z avtomobilom 17 maja 1955, na cesti Litija—Radeče—Brežice se je izgubil 1 zavoj s 30 kg usnja. Poštenega najditelja prosimo, da usnje vrne proti nagradi podjetju »PREVOZ«, Brežice ali najbližnji postaji Ljudske milice. Radio aparat na baterijo, 5-cevni, »Lorenz«, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov: Alojz Cešnovar, Vrh — Raka pri Krškem. Prodam rabljeno pohištvo v dobrem stanju: omaro, 2 postelji, mizo, 2 stola, 2 vložka za 25.000 din. — Iva" Eržen. Trbovlje 2. T. Čečeve 31. TRGOVSKEGA VAJENCA *• tekstilno trgovino sprejmem0-Po potrebi preskrbimo in*61" natsko oskrbo v Ljubljani. Ponudbe na Trgovsko P0, jetje »Volna«, Ljubljana. " fovj tillcn 1. I. nad str. Steklarna Hrastnik sprejme 1. septembra t. 1. deset vajencev-steklopihalcev v Industrijsko steklarsko $dIo v Rogaški Slatini. Kandidati naj pošljejo prošnje na upravo Steklarne Hrastnik do 1. julija 1955 Stek orna Hrastnik poziva vse delavce in uslužbence, ki so bili v službenem razmerju s tem podjetjem leto 1954 in imajo pravico do deleža pri končni razdelitvi plač za leto 1954. da sc oglasil0 v podjeVu žara d. tzp’ačila Izplačujemo vsak dati od 6. do 14. ure. Zadnji dan za izplačilo plač iz dobička je 1 Julij _ Po tem roku delavci in uslužbenci izgube pravico do izbočila. Pravico do deleža Imajo delavci in uslužbenci s temu pogoji: da so leta 1934 bili 9 mesecev v službenem razmerju 1 je bilo to prekinjeno zaradi njihove odpovedi; da so leta 1954 bili 6 mesecev v službenem razmerju. K je prenehalo zaradi odnovedl podjetja; da so konec leta 1954 bili v službenem razmerju ne oz -nje na trajanj* te-ra razmerja