Darja Lavrenčič Ljubljana
ŽANRSKOST MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI
1. Uvod
V	prispevku sem se osredotočila na problem žanrskosti v književnosti, zlasti v mladinski književnosti. Zanimalo me je, kateri žanri se pojavljajo v mladinski književnosti in kateri v književnosti za odrasle. Ali so v mladinski književnosti prisotni čisto vsi žanri, ki so uveljavljeni v književnosti za odrasle ali ne? Ali obstajajo tudi specifični žanri mladinske književnosti? Ugotoviti sem hotela tudi delež poezije, dramatike in proze v književnosti. Dela sem se lotila s pomočjo preštevalne metode.
V	pomoč mi je bil računalniško podprt sistem COBISS, ki omogoča dostop do baz podatkov in online katalogov knjižničnega gradiva v ta sistem vključenih slovenskih knjižnic in tudi drugih ustanov. COBISS predstavlja skupno osnovo knjižničnega informacijskega sistema znanstvenega informiranja v Sloveniji. Kot primer sem vzela bazo Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, ki predstavlja eno večjih splošnoizobraževalnih slovenskih knjižnic. V eni od njenih enot, v Pionirski knjižnici, sem zaposlena kot bibliotekarka. Raziskala sem, koliko in katere knjige je knjižnica nabavila v obdobju zadnjih petih let, to je v obdobju od 1994 do 1998. Sistem mi je omogočil iskanje in izpise iz lokalne baze podatkov. Zanimala me je tako izvirna slovenska književnost kot tudi prevodna (prevedena v slovenski jezik), saj sem na ta način hotela dobiti celosten pregled stanja. Da bi dobila še bolj zanesljiv vpogled, večjo količino knjig, sem ogled razširila na daljše časovno obdobje (zadnjih 5 let). Poleg tega so se vsaj na področju mladinske književnosti, ki ga najbolj poznam in tudi poklicno (strokovno) spremljam, zgodile velike spremembe. Slovenski knjižni trg so po letu 1991 preplavile velike količine prevedenih knjig (velja za mladinsko književnost), pogosto tudi dvomljive estetske vrednosti. Število izdanih mladinskih knjig se je v teh letih stalno povečevalo, vendar žal ne premosorazmerno z njihovo kvaliteto. Povečalo se je tudi število slovenskih založnikov. Podatki o številu izdanih mladinskih knjig v letu 1998 ne kažejo več naraščanja, pač pa celo zmanjšanje (24 naslovov manj). Podatki, kijih zbiramo v ljubljanski Pionirski knjižnici o mladinskih knjigah (leposlovne in poučne) kažejo, da je le tretjina vseh mladinskih leposlovnih knjig do 15. leta starosti izvirno slovenskih, dobri dve tretjini pa so prevodi (podatki za leto 1998). Nekateri založniki odkrito priznavajo, da je ceneje kupiti avtorske pravice za knjigo (npr. slikanico) v tujini, jo prevesti in izdati, kot izdati izvirno slovensko mladinsko knjigo (npr. slikanico).
32
To je tudi verjetno eden od razlogov, da se slovenska slikanica (tudi slovenska mladinska knjiga) utaplja v poplavi tujih knjig za otroke in mladino. Pri delitvi književnosti za odrasle v posamezne tipe oziroma na posamezna vsebinska področja sem upoštevala delitev Mirana Hladnika v knjigi Trivialna književnost. Nanjo se je oprl tudi Andrijan Lah v knjigi Lahka književnost. Praktično (ob razvrščanju velikega števila knjig) sem lahko spoznala, da je »vsakršno razvrščanje avtorjev v določene skupine lahko omejujoče in tudi le približno.« (Lah: 1997, str. 19) Pri razvrščanju mladinskih knjig v glavnem nisem imela velikih težav. Te so se pojavljale pri knjigah s področja književnosti za odrasle (žanrske mešanice), kjer besedila ni vedno mogoče natančno uvrstiti v določeno žanrsko skupino. Meje med posameznimi žanri niso vedno jasne, zato je razvrščanje v žanr do neke mere problematično.Pregledovala sem tudi strokovno literaturo o žanrih. Ugotovila sem, da je v slovenščini zelo malo študij, ki bi se ukvarjale z mladinskimi žanri, čeprav je »mladinska književnost podtip književnosti, njen integralni del, ki se od nemla-dinske loči po svojem bistvu, obstoju in zgradbi, namenjen pa je bralcu do starostne meje osemnajst let.« (Saksida: 1994, str. 45) Od nemladinske književnosti se mladinska književnost »razlikuje tudi po svoji vlogi v bralnem razvoju, s tem pa se odprejo vprašanja, važna za književno didaktiko.« (Saksida: 1994, str. 212) Ob tem se nam zastavlja vprašanje, kako vključevati žanrsko mladinsko književnost v razvijanje bralnih sposobnosti in pridobivanje bralne kulture. Na področju mladinske književnosti danes obstaja žanrska literatura (predvsem za mlade bralce od 10. leta starosti dalje), čeprav je v preteklosti slovenske založbe niso rade objavljale (podobna situacija kot na področju književnost za odrasle). Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je leta 1995 začela izdajati novo knjižno zbirko Knjigožer, ki prinaša »hranljive zgodbe, ki teknejo in ne redijo.« Zbirka prinaša slovenskim najstnikom sodobne ljubezenske, srhljive in kriminalne zgodbe priljubljenih domačih in tujih pisateljev. Po založnikovem mnenju gre za »zanimivo, napeto in slastno branje za prosti čas, kakršnega si želi vsak šolar.« Ali kot je pred več sto leti zapisal Francis Bacon: »Nekatere knjige moramo okusiti, druge pogoltniti in le nekatere prežvečiti in prebaviti...« Le malo seje spremenil naš današnji knjižni okus. Velik delež knjig iz knjižne produkcije je pohlepno pogoltnjenih (na veselje založnikov), le malo jih je temeljito prebranih. Med slovenskimi avtorji se v zbirki pojavljajo naslednja imena: Desa Muck, Ivan Sivec, Bogdan Novak in Dim Zupan. Bogdan Novak je objavil v zbirki 3 knjige: Zelena pošast, Zaljubljeni vampir, Strašljiva Stahovica. Knjige sem uvrstila v pustolovski žanr (srhljive zgodbe). Desa Muck je avtorica dveh knjig ljubezenskega žanra (Hči lune in Lažniva Suzi). Ivan Sivec je avtor dveh kriminalk iz sveta športa: Netopir brez kril, Beli mušketir. Dim Zupan je avtor knjige Rdeči teloh. S tujimi avtorji, katerih knjige so uvrščene v zbirko, se pri nas prvič srečujemo s Samom Whitom, Mary Hooper, Gaby Schuster... Navajam nekaj naslovov njihovih knjig, ki napovedujejo ljubezenski in srhljivi žanr. To so: Prva ljubezen, Poletno sanjarjenje, Velika ljubezen, Moj divji fant, Mračne zgodbe, Na hladnem... Knjige so med mladimi bralci zelo priljubljene. To nam dokazujejo izposoja, pogovori z mladimi bralci in navsezadnje tudi prodaja teh knjig. Vasja Cerar, ki skrbi za knjižni program za mlade bralce od 10. leta dalje pri založbi Mladinska knjiga, pravi, da je »neizpodbitno dejstvo, da mladi dandanes niso več pripravljeni (ali celo ne sposobni) prebirati kvalitetnih in obsežnejših klasičnih besedil, ki bi si po vseh literarnih in vzgojnih kriterijih zaslužila oznako nesmrtna. Žal se enako godi tudi vsem drugim manj zahtevnim, recimo pustolovskim epo-
33
pejam, katerih epizode smo si še pred nekaj desetletji podajali pod šolskimi klopmi... Ali mladi res postajajo popolnoma nehvaležni, nezainteresirani in nepismeni nebralci? Ne pritegnejo jih več Aličine dogodivščine v Čudežni deželi, mitične in epske razsežnosti Jalnovih Bobrov, Finžgarjevega Pod svobodnim soncem ... « (Ce-rar: 1997, str. 95) Takšne so prav gotovo tudi praktične izkušnje mladinskih knjižničarjev, učiteljev... Podoben korak kot založba Mladinska knjiga s Knjigo-žerjem je leto dni kasneje (1996 leta) naredila tudi založba DZS z novo mladinsko knjižno zbirko Dober dan, roman! Tudi ta prinaša lažja, manj zahtevna besedila sodobnih domačih in tujih ustvarjalcev pustolovskega, ljubezenskega, kriminalnega žanra. Z njimi si je prav tako pridobila naklonjenost mladih bralcev. Med slovenskimi pisatelji so v njej zastopani: Ivan Sivec z več knjigami pustolovskega žanra, Janja Vidmar, Polona Škrinjar, Ivo Zorman, Jože Rode in celo petnajstletna avtorica Nejka Omahen.
Kako je s slovensko žanrsko literaturo za odrasle bralce?
Ali je stanje na Slovenskem še vedno tako slabo, kot ugotavlja Miran Hladnik v tekstu Pisanje kot popoldanska obrt ali Napake slovenskega žanrskega pisanja, objavljenem v knjigi Šola kreativnega pisanja iz leta 1990 (str. 125-136)? Ali še veljajo ugotovitve Andreja Blatnika iz leta 1993 v prispevku Kdo mori slovenske žanrske pisce, po katerih »imamo Slovenci sicer res razvito in berljivo kmečko povest, ki v ničemer ne zaostaja za sorodnicami iz tujine, da pa s tako imenovanimi urbanimi žanri, katerih paradigma je kriminalka, slabo kaže.« (Blatnik: 1993, str. 44)? Kasneje v svojem prispevku Blatnik spet ugotavlja »ergo: Slovenci (še?) nimamo prave kriminalke« (str. 48). In nato spet potrdi trditev, »da Slovenci avtonomne kriminalke še nimamo« (str. 48). Andrijan Lah pa v sklepnih ugotovitvah v svoji knjigi ugotavlja, da se »v zadnjih desetletjih pri nas vidneje pojavljata še področji kriminalkarstva in (znanstvene) fantastike.« (Lah: 1997, str. 181) Kaj lahko ugotovim iz raziskave žanrov, ki sem jo opravila? Premoremo Slovenci kriminalko kot žanr ali ne? Se je v času od leta 1993 stanje kaj spremenilo? Glede slovenske kriminalke bi se na osnovi številčnih podatkov strinjala z Andrijanom Lahom. Izvirni kriminalni žanr v slovenski književnosti za odrasle obstaja. Opozorila bi na Majo Novak in Igorja Karlovška, ki sta se že uveljavila kot avtorja tega žanra. Kriminalke pišejo tudi: Goran Lim, Samo Ogris, Janja Vidmar, Tugo Zaletel in Marko Simčič. Se vedno pa Slovenci prevedemo veliko kriminalk iz tujih jezikov (predvsem iz angleškega jezikovnega območja).
Znanstveno-fantastični žanr ni tako uveljavljen kot kriminalka. Z raziskavo sem ugotovila:
-	da je »kmečka povest [še vedno] eden najobsežnejših žanrov v slovenski pripo-vednoprozni tradiciji.« (Hladnik: 1990, str. 123);
-	da so slovenski zgodovinski romani in povesti konkurenčni žanr;
-	da je močno zastopano tudi ljubezensko pripovedništvo;
-	da veliko uvažamo in prevajamo tujo žanrsko književnost, predvsem kriminalke, ljubezensko in zdravniško pripovedništvo.
Kakšna je žanrska situacija na področju mladinske književnosti?
-	Seznam žanrov mladinske književnosti je ožji od žanrov v nemladinski književnosti.
-	Obstajajo specifični žanri mladinske književnosti (npr. živalska zgodba).
34
Zdravniškega pripovedništva mladinska književnost ne pozna. Tudi pravega vohunskega romana v mladinski književnosti ne najdemo. Močno je zastopano pustolovsko pripovedništvo. Pišejo ga tudi slovenski pisatelji. Zdi se, da je to eden tistih žanrov, po katerih mladi bralci radi segajo. »Prav nič presenetljivo torej ni, da se je večina pustolovskih romanov, tako zahodnoevropskih kot srednjeevropskih, prejkoslej znašla na seznamih branja za otroke in mladino...« (Slapšak: 1997, str. 14) Aleksander Zorn je zapisal podobno: »Nekatere zgodbe in knjige so se v času svojega dolgega življenja postarale do mladosti. In z njimi so današnji otroci postali modri kot nekdanji starci.« (Zorn: 1995, str. 10)
Kmečke povesti v današnji sodobni slovenski mladinski književnosti v glavnem ni. Avtorji danes prikazujejo predvsem urbani svet.
V predšolskem (predbralnem) in začetnem šolskem obdobju prevladujejo pravljice in knjige - igrače.
Družbeni romani oz. realistične zgodbe za mlade so prevladujoči žanr, ki je namenjen otrokom, starim 10 let in več. To velja za izvirno slovensko in prevodno književnost. Ta dela prinašajo aktualne probleme sodobnega časa in zrcalijo življenje mladih v današnjem svetu. Tabu teme se pojavljajo predvsem v tem žanru literature. Bolj jih ubesedujejo iz tujih jezikov prevedena mladinska (celo v slikanicah za najmlajše) dela kot dela domačih avtorjev. Prikazujejo tudi temačne in celo krute plati življenja, kot so nasilje v družini in med vrstniki, spolne zlorabe, homoseksualnost, aids, rak, smrt... Gre za »angažirani realizem.« (Cerar: 1997, str. 96)
Na področju mladinske književnosti se v sodobnosti dogajajo spremembe. Nekateri žanri so mladim danes manj zanimivi, npr. zgodovinski roman, fantastična pripoved. Opazen je zgodnji interes (že pri osmih letih) za realistično pripovedništvo.
Če na kratko povzamem nekaj pomembnejših ugotovitev: Obstajajo žanri, ki so tipični za mladinsko književnost (npr. pravljica, čeprav je bila prvotno ljudska pravljica sestavni del ustnega ljudskega slovstva ali pripovedništva za odrasle).
Nekateri žanri obstajajo tako v književnosti za mlade bralce kot v književnosti za odrasle (npr. zgodovinsko pripovedništvo, ljubezensko pripovedništvo, pustolovske zgodbe, detektivske zgodbe...). Seveda imajo v mladinski književnosti »posebne, v marsičem drugačne funkcije kot v književnosti za odrasle bralce.« (Genčiova: 1980, str. 32) Pustolovski žanr je v književnosti za odrasle le obroben, v mladinski književnosti pa je v določenem starostnem obdobju zelo pomemben.
Obstajajo žanri, ki živijo samo v književnosti za odrasle, npr. zdravniško pripovedništvo, vohunske zgodbe, kmečka povest, eseji.
Določeni žanri v mladinski književnosti so namenjeni določeni starosti otrok. Tako so pravljice najrazličnejših vrst namenjene predvsem otrokom v predšolskem in v zgodnjem šolskem obdobju. Od 9. leta starosti dalje segajo mladi bralci po pustolovskih, živalskih in fantastičnih zgodbah, detektivkah, zgodovinskih romanih in povestih, dekliški literaturi, humornih pripovedih. V obdobju adolescence prevladuje realistična proza, ki v zadnjem času ubeseduje tudi mnoge za mladinsko književnost neobičajne teme: smrt, nasilje, incest,
35
spolne zlorabe, homoseksualnost, rasizem, aids... Gre za nekakšne problemske romane. Kaže se tudi interes za ljubezensko pripovedništvo, kriminalke in grozljivke.
3. Žanri v številkah
Številčne podatke navajam v dveh razpredelnicah. Predstavim jih tudi s pomočjo grafičnih prikazov.
MLADINSKA KNJIŽEVNOST - od leta 1994 do leta 1998
ŽANRI	Slovenska književnost		Tuja književnost		Slovenska + tuja književnost	
	Vsota	Delež (%)	Vsota	Delež (%)	Vsota	Delež (%)
spomini	5	0,99	3	0,39	8	0,62
poezija	98	19,33	7	0,90	105	8,17
pravljice	211	41,62	459	59,00	670	52,14
knjige — igrače	20	3,94	93	11,95	113	8,79
uganke	3	0,59	0	0	3	0,23
družbeni roman	35	6,90	42	5,40	77	5,99
pustolovski roman	39	7,69	68	8,74	107	8,33
kratka proza	24	4,73	7	0,90	31	2,41
detektivke	11	2,17	11	1,41	22	1,71
zgodovinski romani	9	1,78	7	0,90	16	1,25
vojni romani	1	0,20	1	0,13	2	0,16
drama	10	1,97	0	0	10	0,78
humor	6	1,18	1	0,13	7	0,54
znanstvena fantastika	0	0	0	0	0	0
fantastika	21	4,14	47	6,04	68	5,29
dekliške zgodbe	2	0,39	16	2,06	18	1,40
strip	7	1,38	6	0,77	13	1,01
živalske zgodbe	5	0,99	10	1,29	15	1,17
SKUPAJ	507	100,00	778	100,00	1285	100,00
36
MLADINSKA KNJIŽEVNOST - od leta 1994 do leta 1998
pravljice knjige - igrače pustolovski poezija družbeni roman fantastika kratka proza detektivke dekliške	ostalo
roman	zgodbe
O slovenska književnost □ tuja književnost D slovenska in tuja književnost

KNJIŽEVNOST ZA ODRASLE - od leta 1994 do leta 1998
ŽANRI	Slovenska književnost		Tuja književnost		Slovenska + tuja književnost	
	Vsota	Delež (%)	Vsota	Delež (%)	Vsota	Delež (%)
ljubezensko pripovedništvo	48	4,69	31	5,29	79	4,91
kmečko pripovedništvo	62	6,06	5	0,85	67	4,16
pustolovsko pripovedništvo (splošno, robinzonstvo ...)	1	0,10	10	1,71	11	0,68
pustolovsko pripovedništvo (razbojniki, gusarji ...)	1	0,10	3	0,51	4	0,25
pustolovsko prip. (grozljivo)	0	0	5	0,85	5	0,31
pustolovsko pripovedništvo (kavbojsko, indijanarice)	0	0	1	0,17	1	0,06
kriminalke, detektivke	35	3,42	81	13,82	116	7,21
vohunsko pripovedništvo	0	0	3	0,51	3	0,19
zgodovinsko pripovedništvo	56	5,47	20	3,41	76	4,72
vojno pripovedništvo	11	1,08	4	0,68	15	0,93
fantastično in znanstvenofantastično	7	0,68	12	2,05	19	1,18
zdravniško pripovedništvo	0	0	21	3,58	21	1,31
poezija	299	29,23	62	10,58	361	22,44
novejše uspešnice	0	0	19	3,24	19	1,18
spomini	90	8,80	37	6,31	127	7,89
potopisi	19	1,86	4	0,68	23	1,43
mešano	54	5,28	15	2,56	69	4,29
ljudsko	18	1,76	2	0,34	20	1,24
satira	1	0,10	3	0,51	4	0,25
družbeni roman	116	11,34	144	24,57	260	16,16
avtobiografski roman	7	0,68	13	2,22	20	1,24
drama	39	3,81	30	5,12	69	4,29
esej	15	1,47	5	0,85	20	1,24
humor	42	4,11	15	2,56	57	3,54
kratka proza	98	9,58	38	6,48	136	8,45
pravljice	4	0,39	3	0,51	7	0,44
SKUPAJ	1023	100,00	586	100,00	1609	100,00
38
KNJIŽEVNOST ZA ODRASLE - od leta 1994 do leta 1998
35
30
25
£ 20
c a
0
1	15
10
/ S
/3>
J? *
r


?	Jtp
¿p	¿¡P	&	^
¿S®
✓



/
6<»	vo®
¿p
O slovenska književnost D tuja književnost D slovenska in tuja književnost
u> vO
Literatura
BLATNIK, Andrej: Kdo mori slovenske žanrske pisce? Literatura 1993 št. 23, str. 44-52.
BOGATAJ - GRADIŠNIK, Katarina: Grozljivi roman. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991 (Literarni leksikon, zv. 38).
BOGATAJ - GRADIŠNIK, Katarina: Sentimentalni roman. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1984 (Literarni leksikon, zv. 25).
BOKAL, Vera: Pravljica in njene sorodne zvrsti. Otrok in knjiga 1980 št. 11, str. 48-61.
CERAR, Vasja: Veselje do branja in konec otroštva. Otrok in knjiga 1997 št. 44, str. 94-97.
FOWLER, Alastair: Kinds of Literature: an Introduction to the Theory of Genres and Modes. OxfordClarendon Press, 1997.
GENČIOVA, Miroslava: Zvrstna področja, zvrsti in zvrstne oblike v otroški in mladinski književnosti Otrok in knjiga 1980 št. 11, str. 31-47.
HLADNIK, Miran: Slovenska kmečka povest. Ljubljana: Prešernova družba, 1990.
HLADNIK, Miran: Temeljni problemi zgodovinskega romana. Slavistična revija 1995, št. 1 in 2.
HLADNIK, Miran: Trivialna književnost. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1983 (Literarni leksikon, zv. 21).
KOBE, Marjana: Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
KORDIGEL, Metka: Znanstvena fantastika. Ljubljana: DZS, 1994 (Literarni leksikon, zv. 41).
LAH, Andrijan: Mali pregled lahke književnosti. Ljubljana: Rokus, 1997.
NODELMAN, Perry: The Pleasures of Children's Literature. White Plains: Longman, 1996.
O KNJIGI, književnosti in književnikih. Izbral Peter Amalijtti. Ljubljana: Amalietti, 1997 (Misel misli misleca).
j^NNAC, Daniel: Čudežno potovanje: knjiga o branju. Prev. Evald Flisar. Ljubljana: Julija Pergar,
SAKSIDA, Igor: Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Obzorja, 1994.
SLAPŠAK, Svetlana: Pustolovski roman potuje na vzhod. Prev. Alvina Žuraj. Ljubljana: ISH -Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 1997 (Studia humanitatis).
SUTHERLAND, Zena: Children & Books. New York: Longman, 1997.
ŠOLA kreativnega pisanja. Ur. Andrej Blatnik. Ljubljana: Aleph, 1990.
ZORN, Aleksander: Otroška literatura in mladinska književnost. Otrok in knjiga 1995 št. 39-40 str. 5-12.
ZIVOTIC, Radomir: Književnost za otroke je integralni del književnosti. Otrok in kniiea 1976 št 4 str. 101-107.
Summary
THE VARIETY OF GENRES IN CHILDREN'S LITERATURE
The article researches the variety of genres in children's literature in last five years. While collecting the material the authoress relied on the librarian's fund of the Library of Oton Zupančič in Ljubljana, which presents one of the biggest Slovene generally educational libraries. The statistical data show the dominance of fictitious genres in national as well as in foreign literature.
40