PoHnlna platana v gotovini
Stev. 195.
V Ljubljani, ponedeljek 28. avgusta 1939
Lelo VI
Henderson je danes prinesel Hitlerju angleški odgovor
London, 27. avgusta, o. Danes popoldne ob 15.30 je bila seja angleške vlade. Po seji je predsednik vlade Chamberlain odšel na dvor, kjer je kralju poročal o sklepih vlade in mu verjetno tudi predložil angleški odgovor na zadnje Hitlerjevo sporočilo, ki ga je prinesel Hender-son v London.
Jutri dopoldne bo nova seja angleške vlade, in sicer najbrž ob času, ko bo Henderson dopotoval v Berlin. Sir Ne-ville Henderson bo jutri zjutraj i letalom odpotoval v Berlin in prinesel osebno Chamberlainovo sporočilo. Kakšno bo Chamberlainovo sporočilo, ni bilo mogoče zvedeti.
Hitler je danes poslal Mussoliniju 4 važna sporočila
Rim, 27. avgusta, a Danes je nemški kancler Hitler štirikrat telefonsko govoril s svojim veleposlanikom v Rimu von Macken-senom. Štirikrat je podrobno navedel svoje sporočilo Mussoliniju in ta sporočila je moral
Maekensen odnesti v predsedstvo italijanske vlade.
Pri Mussoliniju je bil pri vseh štirih sestankih navzoč zunanji minister grof Ciano. Vsebina teh važnih osebnih Hitlerjevih sporočil še ni znana, mora pa biti silno važna.
Angleške čete so že odšle na francosko mejo
Pariz, 27. avgusta, o. Danes je angleško vrhovno poveljstvo poslalo v Francijo prve oddelke angleške vojske. Ta prvi kontingent angleške vojske bo takoj odšel na francosko mejo in tam čakal nadaljnjih dogodkov.
Beck je bil danes na seji angleške vlade v Londonu
London, 27. avg. o. Danes so sc opoldne razširile vesti v Londonu, ki Se niso potrjene, da je na današnjo sejo angleške vlade prišel sam poljski zunanji minister polkovnik Beck.
Popoldne je v Croydonu pristalo tajinstveno letalo in časnikarji niso smeli na letališče. Z le-
tališča 66 je tajinstveni potnik takwj odpeljal v mesto. Seja angleške vlade se je zavlekla zaradi tega da počakajo na tega potnika.
Večerniki objavljajo vest, da je na sejo prišel sam poljski zunanji minister Beck in tako poslušal predloge nemškega kanclerja Hitlerja, ki jih je Henderson prinesel na sejo. Po seji je Beck takoj odpotoval z letalom iz Londona. Henderson pa odpotuje v Berlin jutri zjutraj.
Hitler je zaključil priprave
Berlin, 27. avg. o. Zvečer ob 6 je Hitler zaključil sejo, ki jo je sklical in na katero so prišli glavni voditelji nemške vlade. Hitler je podal podrobno poročilo iu izvedelo se je, da so vsi navzoči Hitlerju dolgo ploskali. Po seji pa ni bilo objavljeno uradno poročilo in 6e tudi ne ve. kaj je Hitler v svojem govoru izjavil.
Ruždi Aras se je včeraj sestal v Sofiji s Kjoseivanovim
Sofija, 27. avg. o. Na poti iz Londona v Carigrad se je v vlaku v Sofiji sestal 6 Kjoseivanovim bivši turški zunanji minister Ruždi Ara« in sedanji veleposlanik Turčije v Londonu. Sestanek med njima je bilo zelo dolgo. Ruždi Aras je takoj odšel naprej v Carigrad, ne ve se r»a, kaj je dosegel v Sofiji.
Minister dr. Krek je govoril 5000 zborovalcem v Slovenskih Konjicah
»Danes proslavljamo zmago sporazuma"
Današnji konjiški slovenski narodni tabor ima v popolnem m najlepšem pomenu značaj pravega velikega in zgodovinsko pomembnega narodnega /"* °l?’	smo .iib vajeni iz naše narodne bor-
šti sod j1 so se tako razvrstili, da na konjičem narodnem taboru moremo govoriti, razmišljati o najpomembnejših rečeh, ki bodo trajne v naši zgodovini.
Ker smo tu na meji in da težje in žalostne jše poglavje poprej odpravimo, obrnimo oči po svetu okoli nas, na našo zunanjo politiko. Niso nikake tajnosti, da tam zunaj marširajo kolona za kolono, vozijo se topovi, vlaki so polni tovorov, municije in orožja, bencina za civilno uporabo ni več dobiti, telefoni se čez mejo ne odzovejo. Evropa trepeta m se boji, da so vsi napori za ohranitev miru med narodi zastonj in brezuspešni. Največji besedniki sedanjega sveta so se oglasili z obupnimi klici k pameti in spoštovanju življenja za ohranitev miru. Sv. oče je rotil svet pred nekaj dnevi, naj se obrne k Bogu, pravici in miru. Ameriški predsednik je že drugič brezuspešno prosil prizadete stranke, naj v miru izravnajo svoje spore. Nič ne pomaga, vojaške priprave za vojno se žali-bog nadaljujejo. Tam zunaj je hudo. Zadnje tedne se je v mednarodni politiki mnogo premaknilo. Osnove, na katerih so ohranjevalci miru gradili svojo stavbo, so se zrušile. Razmerje sil se je izpremenilo, strastne zahteve pa so se povečale. Kot strela je razklal evropsko politično nebo nov dogovor med boljševizmom in hitlerizmom, ki sta se zbližala, dogovorila in sporazumela na medsebojni nenapad ter obrambo. Ta strela je udarila v srce Poljske, ki se boji, da bo z ognjem in mečem morala braniti svojo narodno in državno samostojnost Vojna med Nemčijo in Poljsko grozi. Njenih posledic se vsa Evropa boji. Preveč 60 povezane usode evropskih držav, da bi bilo v ospredju upanje, da bo ta vojna, če bi se začela, mogla ostati omejena. Jamstva, ki jih je dobila Poljska, so zelo konkretna in najnovejšega datuma, tako da bi vojna na njenem ozemlju in za njene interese skoraj neizbežno vpletla druge 6ile naše uboge celine.
Tam zunaj je torej zelo hudo. Zdi se, da razdiralne sile komunizma, bolje boljševizma, in drugi hujskači, ki jim je na tem, da vržejo plamen v Evropo, uspevajo in da bi sedanji rod moral postati žrtev njihovih naklepov. Jugoslavija želi ohraniti mir. Terja nedotakljivost svojih meja, spoštovanje svojih državnih in narodnih interesov v okviru svojega ozemlja, je s svojimi gospodarskimi in kulturnimi silami v okviru možnosti vsakomur v pomoč in za sodelovanje z vsemi, zlasti »a mirno, prijateljsko in dobro sožitje z vsemi sosedi. Jugoslavija želi mir sebi, želi mirno rešitev vseh sporov. Ne bo se dala. izzvati iz svoje mirnosti, vse žrtvuje za ohranitev naj večje vrednote v sedanjem trenutku, vse potrpi, dokler kdo kar Bog ne daj, ne bo segel po tem, bar je naše. M, mislimo, smo prepričani, da mirna Jugoslavija more samo koristiti v vsakem primeru, vsakomur, da mirna Jugoslavija ne more biti nikomur v škodo. Zato sodimo, da bo naše stališče stroge nevtralnosti našlo razumevanje na vseh straneh in toliko opore, da bo zmagalo tudi v kaki hudi uri. Kakor pa je trdno to naše upanje, tako je velika bravan * 0o^nos* Jugoslavije. (Burno odo-
Naj bo pri tem dovoljeno omeniti nepre-eennljive zasluge našega ljubljenega kneza namestnika, ki v imenu mladega kralja Petra II. bdi nad usodo Jugoslavije in vestno ter previdno nadzoruje vsak korak njeno zunanjo politik©. Knez namestnik, naš knoz miru, nam _ mir ohranja in čuva v vseh nevarnostih in težavah mednarodnih zapletov, da nikjer ne zadenemo. Njegovo mirovno delo vzbuja najgloblje občudovanje, najvda-nejšo hvaležnost vsega naroda ter tako vedno novo ljubezen vžiga za kralja, kneza in ves vzvišeni kraljevski dom; (Navdušeni klici kralju, knezu in namestništvu in vsej kraljevski hiši.)
Vi že komaj čakate, da bom kaj rekel o naši notranji politiki. Veselejše poglavje je to in mnogo, mnogo srečnejše. Na konjiškem narodnem taboru danes proslavljamo zmago ideje sporazu-7*a' m u&o.slaviji, sporazuma med Bedgradom in
/.a^robnni in TM-azmremo	na?"';) no.
golne pravične enakopravnosti Srbov, Hrvatov in lovencev. Za ta načela smo se borili v vseh teh dvajsetih letih političnega življenja v Jugoslaviji. Zaradi te in take naše politike smo veliko trpeli, preganjani bili in zaničevani. Zato je današnji praznik, kot političen datum, praznik tudi naše zmago in naših uspehov. Veste, da so včeraj bile uzakonjene uredbe o ustanovitvi banovine Hrvat-ske, in uredba, s katero se daje zakonita možnost, da dobe tudi ostale banovine iste kompetence. Tedaj smo tudi mi dobili pravico do enakih kompetenc. V praktičnem izvajanju in prenašanju kompotenc bomo mi premislili m določili, katere fa n Slovence koristne in sprejemljive.
Vidim pa že tiste stare naše nasprotnike, kako stikajo glave, kako srkajo njihovi jeziki med vas opazke, češ, danes samo Hrvati dobe, kar so želeli, o nas ni govora. Ti ljudje, ki eo dvajset let zaničevali vsako misel hrvatskega in slovenskega naroda, ki eo politično živeli od tega zaničevanja, bodo zdaj hoteli razburjati naše vrste. Zato poudarjam na tiste odstavke protokola sporazuma, ki pravijo: >Z novimi enotami bo zagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, kaikor tudi enak postopek glede njihove udeležbe pn izvrševanju javne službe. Prav tako do zagotovljenna enakopravnost sprejetih in priznanih veroizpovedi.« In ponovno poudarjam, da se »predpisi uredbe o Hrvatski banovini morejo s kraljevimi uredbami razširiti tudi na ostale banovine.« Hrvati 60 z novo uredbo dobili enotno upravno ozemlje, ki je združilo v banovini Hrvatski vse kraje, kjer kompaktno žive in tvorijo ver čino prebivalstva. Mi to enotno ozemlje že imamo v dravski banovini, ki stvarno predstavlja zedi-nnjeno Slovenijo. Zato, le pokonci glave, nič ni opuščenega in nič ni zamujenega, kar bi moglo koristiti svetu in naši narodni borbi, a da ne škodi enotni moči in skupni sili vse Jugoslavije, celotne države, vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.
Razni politični branjevci bodo še godrnjali, češ zgubili ste enega člana vlade, slabše smo zastopani kot poprej, razpuščeno je narodno zastopstvo in senat. Tem nasproti bomo rekli: Za velike cilje, ki jih imamo v svoji politiki, branjevska misel ni na mestu, če je v teh zgodovinskih odločitvah kaj naših žrtev, smo nanje ponosni, smo srečni, da jih tudi naši nasprotniki opazijo, te žrtve naj dokazujejo, da so nas veliki trenutki našli na višini v popolni pripravljenosti delati to, kar je dobro za naš narod, kralja in domovino.
Naša stranka Jugoslovanska radikalna za-jednica je nosilka in sonosilka politike sporazuma tudi v novi situaciji in novi vladi. Ker pomeni nova vlada tudi široko končen-Racijo vseh sil, je morda njena številčna udeležba v vrhovni državni upravi manjša, ali zato ne manj važna in odločilna. Važna pa je volja in duh vseh članov nove vlade Srbov, Hrvatov in »lovencev, da najiskreneje, na najbolj bratski na-in izvajamo politiko narodnega sporazuma in popolne enakopravnosti. Ta skupna volja se popolnoma enako nanaša na Srbe in Slovence kakor na Hrvate.
,Jn .ie. naša dolžnost, da poudarimo, da smo Slovenci in naši zastopniki v političnem in javnem življenju bistveno mnogo pomagali do zmage teh načel. S tem in takim programom smo šli !z j	T° ve' 8 teni i načeli smo zmagovali
in dobivali slovensko narodno zaupanje. S takim programom smo šli tudi v zadnje, državnozborske volitve m dobili popolno zaupanje celega naroda. Zaradi te svoje politike smo prenašali žrtev za žrtvijo. Naj omenim samo najnovejše.
Naš voditelj g. dr. Anton Korošec, veste, da je kot notranji minister prenašal težke napade prav zaradi tega, ker je dosledno izvajal politiko narodnega sporazuma, posebno med Hrvati in v hrvatskih krajih ves čas svojega ministrovanja in se ni dal s te linije premakniti ne v dobrih, ne v težkih časih, ne v miru in ne v volivnem boju. Naši zastopniki so na vprašanju sporazuma s Hrvati dajali ostavke in isto tako s programom sporazuma stopili znova pred naš politični svet z deklaracijo sporazuma kot nova vlada pred
P n X n <1 n n	CA»«4	1.»k, 1	0	Tho-o.
slavije. Poleg predsednika Cvetkoviča je bil na naši strani voditelj dr. Korošec najvztrajnejši pospeševalec ideje sporazuma, najspret-nejši njen zagovornik, ki nad njo nikdar m obupaval, tudi kadar so jo klevetali in kadar so že mnogi obupavali, da bo zastala in se izjalovila velika misel obnovitve popolnega bratstva med Srbi, Hrvati in Slovenci. Zaradi veličine dela voditelja našega dr. Antona Korošca smo politiki sporazuma Slovenci dali daleko več kot bi bil normalen naš delež m naša dolžnost. Zato je zmaga sporazuma tudi
—	naša zmaga.
Zato mi poleg vseh drugih moremo in moramo najiskreneje želeti, da bi včerajšnji datum v zgodovini Jugoslavije pomenil zlato sreio in dober začetek za najsrečnejšo bodočnost vseh nas, cele kraljevine. (Viharno pritrjevanje.) _	_
Daj nam ljubi Bog miru in pomirjenja okoli nas, pa bomo prav kmalu vsi veseli in navdušeni znova volili svoje narodno zastopstvo z našimi narodnimi pesmimi na ustnih in narodnimi simboli na prsih, vsi veseli, da je prestol našega kralja ožarjen v novi ljubezni vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da beli orel Karadjordjevičev (viharni vzkliki kraljevskemu domu) veselo in ponosno dviga notranje utrjeno Jugoslavijo, ki odmeva pesmi veselja ip sreče bratov, ko so našli pot k izravnavi vseh prepirov in sporov m način novega bratskega življenja, ki temelji na bratskem sporazumu in pravični enakopravnosti.
Naj zakličem in ponovim: Molimo za mir, ljubimo kralja in delajmo za slovenski narod in njegovo pravico! (Dolgotrajno odobravanje.)
Spanl|a ostane nevtralna
Madrid, 27. avgusta. AA. Havas poroča: Stališče, ki ga bo zavela današnja Španija za primer vojne, se lahko poda v eni besedi: Nevtralnost. Listi zelo pazijo na to, da ne objavljajo, preostrih kritik o dogodkih v inozemstvu.
Nemška meja proti Danski zaprta
Kodanj, 27. avgusta. A A. Havas poroča: Agencija Ricau sporoča: Ravnateljstvo nemških železnic je objavilo, da bo zaradi nastalih razmer danska meja pri Patborgu zaprta za ves potniški in blagovni promet v nedeljo ob 22.
Nevtralnost Luksemburga bo spoštovana
Berlin, 27. avg. AA. Nemški poslanik v Luksemburgu je ponovno izjavil luksemburški vladi, da bo nemška vlada za primer vojnega zapletljaja spoštovala nevtralnost Luksemburga in še naprej negovala prijateljske odnošaje, ki obstoiaio med obema državama.
Novo francosko posojilo Poljski
Pariz, 27. avg. AA. Havas. Vlada je overovila odlok, s katerim odobrava Poljski kredit 430 milijonov frankov za nakup vojnega materiala.
Delavske strokovne zveze obsojajo Sovjetsko Rusijo
Pariz, 27. avgusta. AA. Havas: Danes je bila izredna seja upravne mednarodne zveze sindikatov, ki so se je udeležili Sitrin, Ciper in še nekateri ugledni člani. Pri tej priliki so pretresali mednarodni položaj in je bilo storjenih več ukrepov za notranjo organizacijo, da bi se tudi v primeru vojne zagotovilo delovanje mednarodne zveze sindikatov. Končno je bil izdan manifest, v katerem zveza sindikatov obsoja stališče Sovjetske Rusije in poudarja, da se vojna ne more preprečiti s krepitvijo razlik med narodi. Manifest pozdravlja tudi vse storjene akcije za rešitev miru, zlasti pa spomenico Roosevelta. Pozdravlja tudi odločno stališče francoskih in britanskih delavcev, ki so povsem solidarni. Prav tako se potrjuje razpoloženje narodov, ki so pripravljeni, da se skupno borijo za rešitev miru.
Spopad na meji med Gdanskom In Poljsko
Gdansk, 27. avg. o. Na meji med Poljsko in Gdanskim je prišlo do spopada med poljskimi vojaki in člani gdanskega Heimwehra. Poljski vojaki bi naj bili vdrli čez mejo in ubili enega člana Heiniwebra.
Von Papen v Carigradu
Carigrad, 27. avg AA. Havas: Predsednik republike Izmet Ineni je sprejel nemškega veleposlanika v. Papena v navzočnosti zunanjega ministra Sarazogla.
Nemci zapustili Tunizijo
Tunis, 27. avg. AA. Havas: Nemška kolonija v Tunisu, ki šteje okrog 50 oseb, se je oAneliaia z avtomobili v Tripolis.
Volitve v senat — 24. septembra
Belgrad, 27. avg. m. Današnja belgrajska »Pravda« piše: Po vesteh iz zagrebških političnih krogov bodo volitve v senat v nedeljo 24. sept.
Mednarodni položaj še nespremenjen • pravijo v Parizu
Pariz, 27. avgusta. AA. Havas: Mednarodni položaj je še dalje nespremenjen. Taik vtis v glavnem vlada v dobro obveščenih političnih krogih ob koncu današnjega dne. Tukaj izjavljajo, da največji dogodek dneva predstavljajo vojni ukrepi, ki jih je storilo ministrstvo za narodno obrambo, s katerimi se izpopolnjujejo prejšnji tozadevni nalogi. V Parizu odločno poudarjajo, da ti ukrepi nimajo nobenega izzivalnega značaja. Izvajajo se v smislu odločitve, ki je bila sprejeta pred nekaj dnevi zaradi resnosti mednarodnega položaja. Varnostni ukrepi prihajajo avtomatično in je povsem prirodno, da se mora Francija za vsak primer dobro pripraviti. Francija je mnenja, da se mednarodni položaj ni prav nič spremenil. To stališče je predvčerajšnjim jasno in odločno obrazložil šef francoske vlade.
Diplomatično delovanje Francije v Berlinu ni prineslo nobene spremembe. Izjava Daladiera je ohranila vso svojo vrednost in je še vedno v celoti aktualna. Francoski diplomatični krogi so
<*■■■
skrajno rezervirani glede vsebine razgovorov, ki jih je imel Hitler z veleposlanikoma Velike Britanije in Francije, prav tako pa ne izdajajo ničesar o izjavah, ki jih je na teh sestankih dal Hitler.
Politični krogi Francije in Anglije smatrajo Hitlerjeve izjave kot nejasne, ker iz njih ni videti prave namere Nemčije. Izjavi kanclerja Hitlerja njso prinesle nobene svetlobe glede načel francoske vlade. Treba pa je vedeti, če je tretji rajh pripravljen pričeti pogajanja in to svobodna pogajanja brez kakršnega koli pritiska, da se mirnim potom uredi spor. Kakor znano, je Daladier potrdil, da je Francija pripravljena sodelovati pri rešitvi vseh spornih vprašanj v razumnih pogajanjih, da pa j‘e tudi pripravljena upreti se nasilni rešitvi, ki bi ogrožala svobodo in neodvisnost narodov. V tem smislu so bila poslana tudi navodila francoskemu veleposlaniku g. Culundru. Francoski veleposlanik je obvestil šefa nemške vlade glede stališča Francije, ki ga je v ostalem obrazložil že itak predsednik vlade g. Daladier.
V Nemčiji vse na karte
Berlin, 27. avg. AA. DNB. Da bi se zagotovila pravična razdelitev za življenje najpotrebnejših predmetov med prebivalci, je Nemčija uvedla obvezno izdajo posebnih objav, na temelju katerih se lahko vrši nakup blaga po posameznikih. Te objave se izdajajo tudi za milo In premog za domačo porabo. Zaradi tega se smejo ti predmeti prodajati konsumentom samo na temelju oblastnega potrdila, da je dotičnik, ki nabavlja, pooblaščen za nabavo omenjenih potrebščin. Za hrano, milo in premog, ki je potreben za domačo rabo, bodo oblasti izdajale posebne karte z veljavnostjo štirih tednov. CM tega pa so izvzeta jajca, kakao in najnujnejše življenjske potrebščine kakor kruh in razne vrste moke. Vsem konsumentom bodo v roku 24 ur dostavljene na dom legitimacije in boni. Za pletenine in obutev pa bodo izdane objave za nabavo samo glasom posebne dovolitve, t. j. če ho dokazana potreba. _ Naknadno bo oblast kat^rp vr?tp pMenin in obutve
pod ukrepe te odredbe. Oblasti bodo velikodušno postopale pri ocenjevanju, če se interesirane osebe lahko posluzijo omenjenih predmetov. Proučujejo pa se možnosti, da bi se vsi tozadevni ukrepi prihodnje dni ublažili. Po možnosti bo Nemčija skušala tudi zmanjšati produkcijo predmetov, ki jih zadeva ta uredba.
Italijanske ladje ne zapuščajo več Italijanskih pristanišč
^ Rim, 27. avg. AA. DNB. Okrog 389 ameriških državljanov, ki so se hoteli vrniti z italijansko ladjo >Conte di Savoia« nazaj v Ameriko, so se morali izkrcati, ker je italijanska vlada vsem ladjam prepovedala, da zapustijo italijanske luke. Zaradi tega so ameriški državljani odpotovali z vlakom v Pariz. Okrog sto ameriških državljanov pa bo jutri t rm'-n atiTorisi-o l.irito nrav tako zar>u=t’lo Nr>ai>oli.
Uredba o hrvaški banovini se lahko razširi tudi na druge banovine
Brdo, 36. avg. AA. V imenu Nj. Vel kralja Petra II. po miloeti božji in volji naroda kraljevine Jugoslavije predpisujejo kr. namestniki na predlog ministrskega sveta in na podlagi čl. 116 ustave in da bi se s tem zagotovila udeležba Hr-vato v državnem življenju in s tem obvarovali javni nteresi, sledečo uredbo o banovini Hrvatski:
Kolikšna je nova banovina
1.	Savska in primorska banovina, kakor tudi okr. Dubrovnik, Šid, Ilok, Brčko, Gradačec. Der-venta, Travnik in Fojnica se spoje v eno banovino pod imenom banovina Hrvaška. Sedež banovine hrvaške je v Zagrebu
Kolikšno pravno pristojnost bo imela nova banovina
Cl. 2. a) V pristojnost banovine hrvatske se prenašajo posli kmetijstva, trgovine, industrije Tozdov, rudnikov, gradb, socialne politike'in narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranje uprave Banovina Hrvatska ostane pristojna za vse posle, ki spadajo po dose-laj veljavnih predpisih v pristojnost banovin.
b)	Vsi ostali posli ostanejo v pristoinosti organov državnih oblasti na vsem ozemlju
e)	Prav tako ostanejo v pristoinosti državnih oblasti tudi posli, ki so posebnega pomena za splošne državne interese, kakor so: 1. Skrb za državno varnost, pobijanje protidržavne in rušilne propagande, izvrševanje policijske poročevalske -'lužbe in zasiguranje javnnega reda in mira. 2. Državljanstvo — za izdajajanje državljanstva je pristojna banovina, razen za izdajanje državljanova v izjemnih primerih in za odvzem državljanstva. 3. Rudarska zakonodaja in državna rudarska podjetja pri izdajanju rudarskih koncesij, ki zadevajo narodno obrambo, bo postopala banovina v sporazumu z vojaško upravo. Če ne bi prišlo do sporazuma, odloča ministrski svet. 4 Gradnja in vzdrževanje državnih prometnih sredstev ter ostalih državnih objektov. 5. Verske zadeve. 6. Mednarodno pravni promet s tem, da se pravna pomoč v izvenspornnih stvareh vrši neposredno preko sodišč. 7. Zunanja trgovina kakor tudi trgovina med banovinami in ostalimi deli države, edinstvo carinskega in trgovskega ^ področja. R. Zakonodaja o merah in utežih, o zaščiti industrijske lastnine, o poslih privatnega zavarovanja in o ravarovalih družbah. 9. Menično pravo, čekovno pravo, trgovinsko pravo, konkurzno pravo, obli-
gacijsko pravo, pomorsko pravo, avtorsko pravo. 10. Predpisovanje kazni za prestopke proti predpisom o predmetih državne lastnine tl. Postavljanje na zakonski način osnovnih načel prosvetne politike, kakor tudi osnovnih načel o krajevnih samoupravah. 12. Splošna načela delovnega prava in zavarovanja kakor tudi splošna načela vojnega prava. 13. Zaradi zavarovanja narodne obrambe se bo zagotovil vojaški upravi potrebni vpliv na poprišču proizvodnje in prometa. 14. Ministrski svet lahko prenese tudi druge posle državnih oblasti in ustanov v pristojnost banovine Hrvatske.
Čl. 3. a) Da bi mogla uspešno izvrševati posle v 6voji pristojnosti, se mora banovini hrvatski zagotoviti potrebna finančna samostojnost. Ta obstoji iz ssmostoinega zbiranja odrejenih dohodkov in porabi izdatkov, ki so predvideni s preračunom banovine.
b) Kateri viri oblike in vrste dohodkov bodo pripadli v pristojnost banovine hrvatske bo določeno 6 posebno uredbo.
c) Prav tako se bo e posebnimi uredbami rešilo vprašanje pripadnosti in razdelitev državnih skladov, imovine in dolgov.
d) S prenosom poslov iz pristojnosti države v pristojnost banovine se bodo prenesli v pristojnost banovine tudi odgovarjajoči krediti, ki 60 predvideni v državnem preračunu v letu 1939-40.
e) Za porabo tako prenešenih kreditov pripada banu popolna naredbodajna pravica.
f) V kolikor v državnem preračunu za 1939-40 predvideni krediti ne bi bili zadostni za banovi-io hrvatsko, 6e bodo odobrili naknadni krediti.
Organizacija oblasti v banovini Hrvatski
Čl. 4. a) Zakonodajna oblast v stvareh iz pristojnosti banovine hrvatske izvršujeta kralj in sabor skupno.
b) Upravno oblast v stvareh iz pristojnosti banovine hrvatske izvršuje kralj preko bana.
c) Sodno oblast v banovini hrvatski izvršujejo sodišča Njihove razsodbe in rešitve se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja in na podlagi zakona.
Čl. 5. Vsak pismeni akt kr. oblasti v stvareh iz pristojnosti banovine hrvatske podpisuje ban in 1061 odgovornost zanj.
Čl. 6. a) Sabor sestavljajo zastopniki, ki jih
narod svobodno voli s splošnim enakim neposrednim in tajnim glasovanjem. Tudi manjšine dobijo zastopnike.
b) Prvi volilni red, ustroj in poslovnik sabora se bo podpisal s kr. uredbo. Volilni red in ustroj 6abora 6e lahko menjata z banovinskim zakonom, poslovnik pa z resolucijo sabora,
c) Narodni poslanci uživajo imunitetno pravico.
Čl. 7. a) Sabor «e sklicuje s kr, ukaz»m in zaseda v Zagrebu.
b) Kralj ima pravicrf razpustiti sabor, toda ukaz o razpustu mora vsebovati ukaz za nove volitve sabora. Ukaz o razpustu sabora sopodpisuje ban.
Čl. 8. a) Kralj imenuje in razreši bana z ukazom, ki ga sopodpisuje novoimenovani ban.
b) Pred prevzemom dolžnosti položi ban prisego na zvestobo kralju in spoštovanju zakonitosti.
Čl. 9. a) Do izdanja banovinskega zakona o kazenski odgovornosti bana se bodo izvajali predpisi o ministrski odgovornosti s tem, da bana namesto narodne skupščine obtoži sabor in posebno banovinsko 6odišče, ki ga sodijo trije svetniki stola sedimorice oddelka A in trije sodniki upravnega sodišča v Zagrebu pod predsedstvom predsedstva stola «edmorice oddelka A. Imenovane člane in potrebne namenike volita imenovani telesi V6ako leto.
b) Za škodo, ki jo povzroči ban državljanom z nezakonitim izvrševanjem službe, odgovarja banovina, banovini pa ban.
Čl. 10. a) Ban odloča končno v vseh vprašanjih svoje pristojnosti in proti njegovim odlokom so dopustna pravna sredstva pod zakonitimi pogoji samo na upravna in redna sodišča.
b) Vse sklepe o službenih odnosih banovinskih uslužbencih izdaja ban. To velja tudi za uslutbence, ki so v državnem proračunu, pa izvršujejo posle, ki spadajo v pristojnost banovine. Sodniki kasacijskega sodišča, apelacijskih sodišč, upravnega sodišča, računskega sodišča in okrožnih sodišč, kakor tudi uradniki prve, druge in tretje položajne skupine ae postavljajo ter napredujejo s kraljevim ukazom.
c) Vsa policijska služba na celotnem področju banovine je podrejena banu.
čl. 11. a) Administrativne spore v stvareh iz pristojnosti banovine Hrvatske rešuje upravno sodišče v Zagrebu dokončno. Na upravno sodišče v Zagrebu prehajajo v pogledu istih stvari vse tiste pristojnosti državnega sveta, ki so mu odrejene s posebnimi predpisi.
b)	Predsednik ministrskega sveta, oziroma od njega pooblaščen organ lahko predloži v zakonitem roku tožbo na upravno sodišče v Zagrebu, kadar je z aktom bana ali katere druge banovinske oblasti, ki je predmet rešila, končno prekršen državni ali banovinski zakon na škodo splošnih državnih interesov.
c)	Računsko kontrolo v vseh stvareh iz pristojnosti banovine Hrvatske izvršuje samostojno in končnoveljavno posebno računsko sodišče.
čl. 12. Ustroj banovinske oblasti, preosnova upravnega sodišča in ustroj računske kontrole ge bo predpisal s kraljevimi uredbami, ki bodo predložene v uzakonjenje saboru, čim se bo sestal.
Kakšno bo ustavno sodišče in nadzorstvo
Čl 13 a) Za oceno ustavnosti zakonov in sporov glede pristojnosti med državo in banovino hrvatsko je pristojno ustavno sodišče.
b) Ustroj in postopek tega sodišča bo predpisan s kraljevo uredbo.
Čl. 14. V tistih zadevah, za katere je država pristojna in sicer samo za izdajanje zakonov, lahko osrednja oblast izda splošna navodila banovini za izvedbo teh zakonov.' Zaradi nadzorstva nad izvrševanjem teh zakonov po banovinskih organih more osrednja oblast poslati svoje organe banovinski oblasti in le z njenim pristankom ter nižjim oblastem. Banovinske oblasti so dolžne na za htevo osrednje oblasti odstraniti nepravilnosti, ki so jih naredile pri izvedbi državnih zakonov. V primeru nesporazuma more država kakor tudi banovina zahtevati odločbo ustavnega sodišča.
Zaključne odredbe
Čl. 15. a) Ministrski svet' je pooblaščen, da takoj izda potrebne predpise in vse potrebne ukrepe za izvršitev te uredbe.
b) Tiste odredbe za izvršitev te uredbe, s katerimi se menjajo in ukinjajo obstoječi zakoni, bodo izdane s kraljevskimi uredbami.
c) V veljavi ostanejo vsi obstoječi predpisi, dokler se po pristojni poti ne izmenjajo.
d) Do dneva sestanka »sabora« more kralj izdajati uredbe o stvareh pristojnosti banovine hrvatske. Te uredbe se morajo naknadno predložiti saboru v potrditev.
e) Ban je pooblaščen, da z naredbami ukrene vse, kar je potrebno za izvajanje uredb, ki so bile izdane po predhodnih točkah tega člena.
Čl. 16. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem. ko je objavljena v Službenih novinah.
Uredba o razširitvi pravic na Irm banovine
Belgrad, 26. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja po milosti božji in volji naroda kraljevine Jugoslavije predpisujejo kr. namestniki na predlog ministrskega sveta in na podlagi čl. 166 ustave sledečo uredbo o razširitvi predpisov uredbe
o	Hrvatski banovini na ostale banovine.
Čl. 1. Predpisi uredbe o hrvatski banovini z
dne 26. avgusta 1939. leta se morejo 8 kraljevimi uredbami razširiti tudi na ostale banovine. Pri •ej priliki se morejo banovine spajati kakor se na splošno tudi njihov ozemeljski obseg more spreminjati.
,	?: T? uredba dobi obvezno inož z dnem.
ko jo objavijo v Službenih novinah.
q sporazuma s Hrvati
■	*	rrr	frT\v
fielgrad, 26. avg. AA. Smatrajoč da je Jugoslavija najboljši porok neodvisnosti in napredka Srbov, Hrvatov in Slovencev in z namenom, da 6e čim bolj zanesljivo in popolno obvarjejo javne koristi, sta se predsednik kr. viade Dragiša Cvetkovič ter predsednik HSS in KDK dr. Vladko Maček lotila reševanja hrvatskega vprašanja ter se po daljših posvetih sporazumela v sledečem:
1. Treba je sestaviti skupno vlado. Ta vlada bo po pristanku merodajnih činilcev in na podlagi čl. 116 ustave izvršila ustanovitev hrvatske banovine, prenesla od države nanjo odgovarjajočo pristojnost in izdala politične zakone. Vlada bo v soglasju z merodajnimi činilci pripravila vse, kar je potrebno za preureditev državne zajodnice.
2. Savska banovina in primorska banovina kakor iudi okraj Dubrovnik, Sid, Ilok, Brčko, Gradačac, Derventa, Travnik in Fojnica se bodo spojili v eno enoto, ki se bo imenovala Hrvatska banovina. Dokončni obseg hrvatske banovine se bo določil o priliki preureditve države. Pri tem se bodo upoštevale gospodarske, socialne, zemljepisne in politične okolnosti. Pri tej priliki se bodo izločili iz gori imenovanih okrajev, ki so pripojeni hrvatski banovini, občine in vasi, ki nimajo hrvatske večine.
3. Z novimi enotami, kakor tudi v državi bo zagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi enak postopek glede njihove udeležbe pri izvrševanju javne službe. Prav tako bo zagotovljena enakopravnost sprejetih in priznanih veroizpovedi. Z ustavo se bodo zajamčile enake osnovne državljanske in politične pravice.
4. V pristojnost hrvatske banovine se bodo prenesli posli kmetijstva, trgovine in industrije, gozdov in rudnikov, gradb, socialne politike in narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranje uprave. Vsi ostali posli ostanejo v pristojnosti organov državne oblasti na vsem državnem ozemlju. Prav tako ostanejo v pristojnosti državne oblasti tudi posli, ki so posebnega pomena za splošne interese države, kakor n. pr. skrb za državno varnost, pobijanje protidržavne in rušilne propagande, izvrševanje policijske poročevalske službe, osiguranje javnega reda in miru. Za izdajanje državljanstva je pristojna banovina razen za izdajanje državljanstva v izjemnih primerih ter za odvzemanje državljanstva. — Rudarska zakonodaja in rudarska podjetja. Pri izdajanju rudarskih koncesij, ki zanimajo tudi narodno obrambo, bo postopala banovina v sporazumu z vojaško upravo, če ne bi prišlo do sporazuma, odloča ministrski svet. — Gradnja in vzdrževanje državnih prometnih sredstev in ostalih državnih objektov. — Verske zadeve. — Mednarodni pravni promet. S tem, da se pravna pomoč t izvenspomih stvareh vrši direktno rreko sodišč; zunanja trgovina kakor tudi trgovina med banovinami in ostalimi deli dr-
žave (edinetvo carinskega In trgovinskega področja); zakonodaja o merah in utežih, o zaščiti industrijske lastnine, o poslih zasebnega zavarovanja in zavarovanja z zavarovalnimi družbami; menično pravo, čekovno pravo, trgovsko pravo, konkurzno pravo, obligacijsko pravo, pomorsko pravo in avtorsko pravo — predpisovanje kazni asa prestopke proti predpisom o predmetih državne lastnine — postavljanje na zakonski način osnovnih načel prosvetne politike, kakor tudi osnovnih načel o krajevnih samoupravah — splošna načela meničnega prava in zavarovanja kakor tudi splošna načela vojaškega prava. Zar radi zagotovitve narodne obrambe se bo zajamčil vojaški upravi potreben vpliv na poprišču proizvodnje in prometa. Vlada se bo
lotila prenosa pristojnosti z države na hrvatsko banovino takoj po ustanovitvi te banovine. Da bi mogla uspešno izvrševati posle v svoji pristojnosti, se mora hrvaški banovini zagotoviti potrebna finančna samostojnost. Končne kompetence hrvatske banovine se bodo določile o priliki preureditve države.
5.	Zakonodajna oblast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršujeta kralj in sabor skupno. Sabor sestavljajo zastopniki, ki ga ljudstvo voli s splošnim enakim neposrednim in tajnim glasovanjem s predstavništvom manjšin. Upravno oblast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršuje kralj preko bana. Bana* Hrvatske banovine imenuje in razrešuje kralj. Ban je odgovoren I kralju in saboru. Vsak pismeni akt kraljev- I
ske oblasti v poslih Hrvatske banovine podpisuje ban in nosi zanj odgovornost. Sodno oblast v Hrvatski banovini izvršujejo sodišča. Njihove razsodbe in rešitve se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja na podlagi zakona. Državi se zagotavlja nadzorstvo n.-tri izvršitvijo ustave in državnih zakonov od strani banovinskih oblasti. Za rešitev sporov glede pristojnosti države in banovine in za ohranitev ustavnosti zakonov se bo ustanovilo ustavno sodišče.
6. Obseg pristojnosti in položaj Hrvatske banovine bo zajamčen s posebno ustavno odredbo, ki se ne bo mogla spremeniti brez pristanka te banovine.
7. Vlada bo izdala nove predpise o tisku, o združenjih, zborovanjih in dogovorih, o volitvah narodnih poslancev, kakor tudi o drugih stvareh, v kolikor je to potrebno za izvedbo narodnega sporazuma.
Dragiša Cvetkovič, s. r. dr. Vladko Maček, s. r.
Predsednik nove vlade je Dragiša Cvetkovič
Kraljevo namestništvo je imenovalo:
za predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča, predsednika vlade n. r.; za	podpredsednika ministrskega	sveta dr.	Vladka M a č k a,	odvetnika v Z:
za	pravosodnega ministra dr.	Lazarja M	ar ko v i č a, ministra v	p.;
za	ministra prosvete Božidarja	Maksimoviča, ministra	v p.;
za	ministra za gradbe dr. Miha	Kreka,	ministra n. r.;
za ministra za gozdove in rudnike dr. Džaferja Kulenoviča, ministra n. r., za ministra za ljudsko telesno vzgojo Jevrema Tomiča, ministra n. r.; za	prometnega	ministra inž. Nikolo Besliča, ministra n. r.;
za	ministra	za	zunanje-zadeve dr. Aleksandra C i n c a r - M a r	k o v i č a ,	mi	.	.	.,
za	ministra	vojske in mornarice Milana Nediča, armadnega	generala;
za	ministra	za	pošto, telegraf in telefon dr. Jos. Torbarja,	odvetnika v	Zagrebu;
za finančnega ministra dr. Juraja Š u te j a , odvetnika v Sarajevu; za ministra brez portfelja dr. Barišo Smol jan a, odvetnika v Zagre u,
ministra za trgovino in industrijo dr.Ivana An d res a, odvetnikai iz Magreba; min. soc. pol. in nar. zdravja dr. Srdjana Budisavljeviča, odv. iz Zagreba;
za ------ —	r—.	.	„
za kmetijskega ministra dr. Branka Čubriloviča;	.
za ministra brez portfelja dr. Mjhajla K ®_n s tan ti n o v i c a, univ. prof., Belgrad; za ministra za notranje zadeve Stanoje M ih al d ž i č a, pomočnika bana;
Narodni tabor v Slovenskih Konjicah
Slov. Konjice, 27. avgusta.
Dopoldne je bil v Korjicah narodni tabor, na katerega so prifili udeležmci iz Konjic in bliž-> nje okolice, iz Maribora. Celja in Savinjske do-! line. Dopoldne ob 9 se je pred kolodvorom začelo
I	zbiranje udeležencev za sprevod, medtem pa eo se pred občinskim domom zbrali naslednji odličniki, gradbeni minister dr. Miha Krek, dosedanji senator dr. Schaubach dosedanji poslanci Mihelčič, dr. Ogrizek, Franc Žebot, Theuersehuh, Steblovnik, Kranjc. Koban. dr. Sevšek, Gajšek in prot. Bitenc, mariborski župan dr. Juvan, celjski župan dr. Voršič, konjički glavar Bavdek, ptujski glavar Vidic, mariborski glavar dr. šiška, poleg njih pa se je zbrala številna dekanijska duhovščina z arhidiakonom Fr. Tovornikom na čelu.
Ob pol 10 je sprevod, v katerem so bili konjeniki kolesarji, fantje in dekleta v narodnih nošah in Mevilni drugi v civllu, krenil mimo občinskega doma, kjer so navdušeno pozdravljali odličnike, na trg pred farno cerkvijo.
Udeleženci sprevoda in ostalo občinstvo je dajalo duška svojemu zadovoljstvu, da so se Ju-
goslovani povezali med seboj v slogi, in neprenehoma in navdušeno vzklikali kralju Petru U., knezu namestniku Pavlu, svojemu voditelju dr. Korošcu, predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču, novemu sporazumu, naši hrabri vojski in r.aši domovini Jugoslaviji.
Po končanem cerkvenem opravilu je dosedanji poslanec konjiškega okraja dr. Maksim Sevšek začel zborovanje. Najprej je predlagal vda-nostnno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Brzojavki sta bili z navdušenjem sprejeti. Pozdravne brzojavke pa eo bile poslane še predsedniku vlade Cvetkoviču, našemu voditelju dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu.
Po pozdravih, ki jih je naslovil na zbral}£ odličnike in vse ostale udeležence predsednik zborovanja dr. Sevšek, je spregovoril gradbeni minister dr. Miha Krek. Govor prinašamo na drugem mestu.
Za ministrom Krekom sta govorila se dosedanji poslanec g. Marko Kranjc o dolovannju slovenskega dela JRZ, o vladi, banovini in raznih
Senat in skupščina razpuščena
Brdo, 26. avg. AA. Z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog predsednika vlado in notranjega ministra prenehajo veljati mandati vseh sedanjih senatorjev, ki so imenovani od kralja ali pa voljeni. Volitve senatorjev se bodo izvršile po predpisih zakona o volitvi senatorjev. — S kr. ukazom se bo določil dan sklicanja senata.
V	imenu N j. Vel. Petra H., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kr. namestniki na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta ter na podlagi čl. 32 in 116 ustave sklenili in odrejajo:
Narodna skupščina, izvoljena na dan
11.	decembra 1938, se razpusti.
S kraljevim ukazom se bo naknadno določilo, kdaj se bodo vršile volitve narodnih poslancev v vsej kraljevini za novo štiriletno skupščinsko dobo.
Z istim odlokom se bo določil tudi dan sklicanja novoizvoljene narodne skupščine.
Notranji minister naj izvrši ta ukaz.
Notranji minister: Stanoje Mihaldžič, 1. r.
Preds. min. sveta: Dragiša Cvetkovič, 1. r.
Brdo, 26. avgusta. AA. S kraljevskim ukazom je bil na predlog ministr, predsednika imenovan za bana banovine hrvatske dr. Ivan Šubasič.
drugih važnih vprašanjih, ter dosedanji senator dr. Schaubach, ki je govoril o narodni vzgoji, katera nam je potrebna zaradi nalog, ki nam jih bodo prinesli bodoči časi-
Potem je predsednik zborovanja dr. Sevšek shod zaključil, udeleženci pa so skupno zapeli navdušeno »Hej Slovenci«
Od tu in tam
Generalnega ravnatelja drž. lesnega podjetja »Sipad« d. d., dr. Milana Ulmanskega, je na svoji zadnji seji upokojil upravni odbor družbe. Do imenovanja novega generalnega ravnatelja, ki bo po vsej verjetnosti Hrvat, bo vršil te posle inž. Kos. »Sipad« je eno največjih državnih industrijskih podjetij.
Privilegirano družbo za proizvodnjo svile je ustanovila vlada. Pravila so že izdelana, prav tako pa tudi uredba z zakonsko močjo. Ko bo ta uredba objavljena, ee bo izvršila organizacija družbe, ki se bo bavila v prvi vrsti z izdelovanjem naravne svile.
S proračunom mestne občine v Splitu so zelo nezadovoljni vsi tamkajšnji gospodarstveniki. ^a*o so se zastopniki obrtništva, trgovstva in drugih pridobitnih stanov zbrali in sestavili obširno spomenico, katero so sklenili poslati na finančnega ministra, naj razveljavi mestni Pror,f “"Uni
Z Goriške, Krasa in iz Istre
da bodo visoke lee*ne davnine popolnoma uničile pridobitne sloje.
Z afero tvrdke »Interkozmc« imajo belgrajski -misl.nralni sodniki Se zmerom mnogo dela. Mi-CŽTArSon«* Heger ter lekarnarica Vojtehova se nahajajo že zmerom v preiskovalnem zaporu, toda njihovi odvetniki bi radi na vsak način dokazali, da je lekarnarica popolnoma po nedolžnem prišla v zapor. Glavni goljuf Vilko Heger pa pisari belgrajskim listom iz Pariza pisma, v katerih trdi, da je bilo njegovo delo popolnoma pošteno in da e« bo v nekaj dneh sam pripeljal iz Pariza in se javil sodišču. Mož tega seveda ni storil, kajti svoje kože noče prinesti kar tako enostavno^ na prodaj. Sodnija pa že zaključuje preiskavo o škodi, ki jo je Hegerjeva družba naredila tisočem in tisočem plešastih pacientov in starejšim damam, ki so se hotele na starost tako olepšati, da bi bile kos mladim dekletom. Vseh oškodovancev je bilo iz naše države okrog 10.000. Vsi skupaj so bili oškodovani za okrog milijon dinarjev.
Do avtomobilske nesreče, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi, je prišlo na cesti od Novega Sada proti Subotici. Na prvem avtomobilu sta sedela major Stevan Gjurovljevič in ravnatelj meščanske šole Blaža Pučjevič, na drugem avtomobilu, ki je
trivozil nasproti pa podpolkovnik Gjurič s svojo eno in prijateljem. Do trčenja je prišlo zaradi prenagljenosti majorja, ki je na spolzki cesti z največjo brzino vozil. Ko sta si bila avtomobila privozila nasproti, je Gjurovljevič dal avtomobilu poln plin, pri tem pa zavozil proti sredini ceste. Obe vozili sta trčili drugo v drugo in se prekucnili v jarek. Upravitelj Puljevič je bil na mestu mrtev, major pa se je od strašnih bolečin zvijal. Podpolkovnik in njegova žena pa sta bila le lažje ranjena. Ko so Gjurovljeviča prepeljali v bolnišnico, je umrl. Poprej pa je še povedal, da je nesreče sam kriv, ker je vozil z veliko brzino, čeprav šofiranja ni bil vešč. Komaj pred dvema mesecema je bil naredil šoferski izpit.
V	vrsto sodnih razprav proti zverinskim razbojniškim tolpam, s katerimi imajo neprestano opravka sodišča v Srbiji, spada tudi razprava proti tolpi Cedomira Vidanoviča v Požarevcu. Šest članov te tolpe je pred dobrim letom najpadlo kmeta Aleksa Novakoviča. Vdrli so bili v'hišo in zahtevali denar. Gospodinja je prinesla 600 din, toda razbojniki s tem niso bili zadovoljni. Začeli so groziti, da jih bodo, vse spekli na .jražnju, toda kmet kljub tem grožnjam ni prinesel denarja. Tedaj so razbojniki^ zvezali Aleksa in njegovo ženo ter ga pekli na žerjavici, da je starček v groznih mukah izdihnil. Ostale pa so razbojniki tako pretepli, da so komaj še ostali pri življenju. — Državni tožilec zahteva za ta zločin in še več drugih zločinov smrtno kazen za vseh 6 razbojnikov.
Uhelj je odgriznil Milentiju Mikiču iz Majče v ramskem okraju kmet Ljubomir Mikič. Sedela sta v gostilni in se pričkala. Pri tej priliki pa je Milentije opsoval Ljubomiru mater, nakar sta se spoprijela. Ljubomir je bil močnejši in je nasprotnika zgrabil ter mu odgriznil uhelj.
Svojega sina, ki ji je umrl v Splitu, ne more pozabiti Angležinja Margaret Holland. Pred štirimi leti je prišel hjen sin v Split, nato pa je odšel na Komižo na otoku Visu. Nenadoma je zbolel na hudi srčni napaki, da so ga morali prepeljati v splitsko bolnišnico. Zdravniška pomoč ni nič pomagala in Anglež je umrl. Mati smrti svojega edinega sina ne more pozabiti. Vsako leto pride , za obletnico smrti v Split in se nastani prav v isti sobi hotela, v kateri je sin nekaj časa ležal. Tudi letos je že prišla v Split. Živi sama zase in vedno objokuje sinovo smrt.
K»™°. noža je nosil več let v glavi, pa je ulrl. cim je zdravnik železo odstranil iz rane.
Andrej Bauer iz Petrovgrada se je bil pred leti stepel z nekim delavcem. Nasprotnik mu je zadal na glavi lažjo rano z nožem. Rana se je bila pozneje zgnojila in spet zacelila. Pred nekaj tedni pa se je rana ponovno začela gnojiti. Bauer ie šel k zdravniku, ki je ugotovil, da je ostaja v rani konica noža in povzročala bolečine. Cim je konico odstranil, se je Bauerju 6tanje tako poslabšalo da je umrl. Delavec, ki je bil svoj čas obsojen zaradi lahke telesne poškodbe Bauerja, bo sedaj moral spet pred sodišče in se zagovarjati za težko telesno poškodbo, ki je povzročila po več letih smrt.
145 malih hišic je dala porušiti v Jagatan Mali
bclgrajska občina. Naselje se je nahajalo skoraj sredi mesta in je silno kazilo lice modernega mesta. Bile so to nehigienične in umazane bajtice in barake, v katerih so stanovali sami reveži. Povrh ‘ega je bilo to naselje kotišče vseh vrst socialnih bolezni in zločinstva. Mestna občina je bila pred dobrim mesecem sklenila, da bo to nesnago odstranila iz središča mesta in je svoj sklep stanovalcem tudi naznanila. Stanovalci pa so pošiljali na oblastva odposlanstvo za odposlanstvom, da bi sta™, p- preklical ali pa jim vsaj zdradila nova ' n" ’!r|a kift v okolici mesta. Vse prošnje niso dS? ? mc- Pred tremi dnevi so začeli mestni šasilei podirati te barake in hišice in
deti V I eh dneh tudi izvršili. Imeli pa so dosti dela s stanovalci, ki se niso hoteli umakniti. Nekatere so morali pognati kar s silo. Na novem prostoru bodo kmalu začele rasti nove palačo in moderne stanovanjske hiše.
Uprava rudnika »Trepča« r Srbiji, o kateri smo pisali, na je ustavila delo zaradi stavke ru-darjev, se je premislila in sklenila spet začeti z delom. Povabila je vse rudarje na delo, toda ti so odgovorili, da mora družba prej podpisati novo kolektivno pogodbo, kakršno so predlagali rudarji in zaradi katere je tudi prišlo do ostrega *POra. Zdi se, da bo moralo posredovati socialno Ministrstvo, da bodo angleški kapitalisti dali rudarjem tisto, kar jim gre.
Opozorilo kmetom, ki so pridelali več žita, kot pa ga potrebujejo
Po številnih italijanskih prefekturah je bil zadnje čase objavljen oglas, ki opozarja kmete, naj se ločno drže določil zakona. po katerem so vsi kmetje dolžni oddati vse ži'o ki ga imajo »odveč«, v pokrajinska skla.li*ča Tak poziv je objavila med drugimi tudi prefektura v Pulju in se glasi: Opažamo, da se mnogi kmetje skušajo izogniti določbam zakona, ki zahteva, da «e mora vse žito, kar ga kmetje pridelajo več, kakor pa ga potrebujejo za dom, oddati v določena skladišča. Opozarjamo kmete, da pri iei stvari ni nobene izjeme in da smejo pridržati le toliko žita, kolikor ga potrebujejo za prehrano družine, zn odškodnino delavcem in za seme. Vsak, kdor hi oddal žito v kakšno drugo skladišče, ne pa v tisto, ki je zanj določeno, bo kaznovan z globo. Prestopki glede tega se bodo smatrali kot špekulacija na škodo narodnega gospodarstva.
Oglas obenem tudi poudarja, da je ta način spravljanja žita v posebna skladišča, prinesel narodnemu gospodarstvu velike koristi. Kmetje imajo, korist v tem, da so se cene žitu na ta način zelo dvignile. Cena žitu je na primer od leta 1932 do 1938 poskočila za 25.8%, cena moke za 19.8%, cene kruka pa samo za 14.9%. Tako dokazujejo, da so od oddaje žita v skladišča imeli največjo
korist kmetje sami.
Poljaki svetujejo, naj se gdansko prebivalstvo preseli v Trst
Sedanje mednarodne politične razmere so prinesle pravo sovraštvo med Poljsko in Italijo, odkar se Italija ob strani Nemčije zavzema za priključitev Gdanska k Nemčiji; Gdanska, ki je za I'oljsko res življenjskega pomena in ga zato Poljska tudi ne bo kar tako pustila pridružiti Nemčiji. Italijani očitajo Poljski, da je ona kriva sedanje napetosti in nevarnosti vojne. Poljaki pa še bolj ostro nastopajo proti takšnim italijanskim razlagam. Poljsko časopisje je jx>lno napadov na Italijo. Tako je >Illustrowany Kurjer Codzienny« med drugim napisal tole: Svetujemo Italiji, naj se ne zanima za Gdansk, pač pa rajši za Trst in za njegovo pristanišče, ki po priključitvi Avstrije k Nemčiji nima skoraj nobenega prometa več. Namesto da nam daje nasvete, bi storila boljše, če hi Trst predala Nemčiji in dovolila, da se gdansko prebivalstvo preseli v Trst.
ne
»Mandžurskih prostovoljcev pobirajo več
Ne samo drugod po Italiji, pač pa tudi po Julijski krajini so pred kratkim delali propagando za to, da bi se moški, ki 60 sposobni za vojsko, v čim večjem številu prijavili kot man-džurski prostovoljci. Obljubljali so jim ix>leg drugih ugodnosti tudi po 20 lir dnevne plače. Prav redki so se za to službo prijavili, kajti večina je prepričana, da ni ravno preveč pametno prelivati svojo kri za tujce tam daleč na Vzhodu. Pri tej priliki se je 6pet jx>kazalo, da je naše prebivalstvo pripravljeno rajši umreti v še tako žalostnih razmerah na svoji lastni zemlji, kakor pa se vdi-njati v službo za tujca in za njegove lastne koristi.
Podpis nemško-sovjetske nenapadalne jrogod-be, pa je začuda vplival tudi na pobiranje teh »mandžurskih prostovoljcev« po Julijski Krajini. Kot bi trenil, je prenehala ta propaganda, ker je trikot Rim-Berlin-Tokio izgubil kar dve stranici, stranici Tokio-Berlin in Tokio- Rim. Japonci so se ohladili in nič več ne poudarjajo, kako prijateljske vezi obstoje med Tokijem na eni ter Rimom in Berlinom na drugi strani. Zato so po Italiji tudi prenehali pobirati prostovoljce, ki bi se tepli za Japonce.
Goriška občina podpira graditelje
Goriška občina se na vse načine prizadeva, kako bi dala Gorici moderno lice. Ljudje, ki prihajajo sem pa tja v Gorico, pravi.o, da se to mesto po vojni ni posebno mnogo spremenilo. Celi mestni okraji so ostali popolnoma nedotaknjeni, le tu pa tam so videti tudi sijajne sodobne zgradbe, ki pričajo, da gradbena dela v tem mestu le ne počivajo popolnoma. Da bi se to delo pospešilo, je goriška mestna občina znižala davek na gradbeni material vsem onim, ki nameravajo graditi prihodnje leto in katerih nove stavbe bodo do zadnjega decembra 1940 tudi že gotove. Ta davek se bo znižal od 8 na 6%.
Na vsakega Tržačana — 100 I vode na dan
O	Trstu ravno ne moremo trditi, da bi mu primanjkovalo vode, seveda pitne. Dobiva jo iz nabrežinskega vodovoda. Na dan porabi Trst 55 milijonov litrov vode. Iz tega vodovoda bi lahko dobil vsak Tržačan nič manj kot 100 litrov vode na dan, to se pravi, da ni nevarnosti, da bi v doglednem času morali Tržačani trpeti žejo, seveda če se le ne bodo preveč naglo množili.
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Včeraj se je vreme porogalo vsem napovedovalcem in ugibalcem. Zjutraj je še kazalo, da bo dan tak kakor je bil petek, že dopoldne pa
se ij.e temna megla razklala in napravil se je prav lep, jasen in tudi kar dovolj gorak dan. Zvečer so se sicer spet nekoliko predle meglice, hudega pa niso mogle napraviti. Noč je bitla čiflta, sveža in je napovedovala lepo nedeljo. Davi je sonce že na vse zgodaj kreipko pritisnilo, tako da si je marsikdo že zgodaj dejal, da bo popoldne prebil najlepše, če se bo odpravil kopat. Im ljudi, ki so si za današnje nedeljsko popoldne i-zbrali tak program, v Ljubljani danes ni bilo malo. Moramo pa reči, da s kopanjem niso utegnili biti tako zelo zadovoljni kakor so se bili" dopoldne nadeja.#. Kmalu času kosija so 6e namreč na nebu upneedili oblaki, ki so ždeli kar lepo mirno, soj ni bilo veira, ki bi jih preganjal. — Meščani, ki so si dejali, da bo zdaj voda za kopanje najbrž že nekoliko premrzla, so se odpravili na izlete. 2e včeraj popoldne je marsikdo »odjadral« iz LjnibVjane s »kamniča-nom« ali pa z »gorenjcem«, da bi še izrabil zadnje lepe poletne dni v gorah. Drugi spet so se dopoldne prestopali po mestu; tam v Zvezdi jih naive<5’ saJ i6 igrala dobra godba poskočnico za poskočnico in ustvarjala veselo razpoloženje. Na promenadi, ki je včeraj prvič od pričetka pocitnic spet zaživela, se je poznalo, da so je meščanska šolska mladina, zagorela in zdrava, spet vrnila s počitnic, * dežele, od morja, s hribov, da bi se pripravila na bližnji jiričetek novega šolskega leta. Popoldne so si ljudje po-krajr-ali po starim receptu: nekateri 6 kopanjem, drugi s sprehodi, tretji z obiski, neki so odšli malo dalj od mesta proč na deželo, neki so si izbrali gostilno koit najkratkočasnejši prostor, drugi pa so od treh do petih presedeli v kinu ali pa najbolj vroče popoldanske ure prespali doma ter se v mesto odpravili šele proti večeru. Seveda kakor nobeno nedeljo, tudi danes ni zmanjkalo tistih, ki V6« popoldne prebijejo v kavarni ter preberejo vse časopisje od prve do zadnje črke kakor zlato razodetje.
Dva koncerta brez vstopnine
Vse hvale je vredna misel, da je takole »ob delopustu« ljudem, ki so utrujeni od tedenskih naporov, treba ob sobotah in ob nedeljah zagosti kakšno okroglo. Včeraj ob četrt na devet zvečer je bil v Rožni dolini na križišču Ceste VIII. in
III.	koncert, ki ga je priredila dobra godba Vič-GlLnce. Koncert je priredil turistični odbor za mesito Ljubljano. Seveda se je nabralo kakor vselej ob laki priliki (kadar je v Ljubljani *®a videti ali za 6lišati« kaj zastonj, takrat se ljudstva kar tare) lepo število ljudi. Prav imenitno se je slišalo. Danee dopoldne ob enajstih pa ie tam v Zvezdi v paviljonu zaigrala druga godba, da je bilo veselje. Veseli zvoki eo od blizu jn daleč iz mesta privabili množico. Pripravnejši in zgodnejši so se namestili lepo jx> klopeh, drugi so se naslonili ob ograje, tretji ob stebričke, četrti — j,n teh je bilo največ — pa so poslušali ar stoje ali pa so se sprehajali gori in doli PO tepem senčnatem drevoredu, ki so mu včasih dejali »štelnarji«.
Prava »žegnanjska« nedelja
Jftrriej 'je bil pri nas nekdaj v velikih časteh. Marsikakšna fara danes obhaja svoje »žegnanje«. Tudi prav v neposredni bližini na-JrR® ^.esta so danes slavili svoje farno žegnainje. Siakarji «o imeli tako imenovano »komarjevo ne-*e'četrtka naprej so bile na nekaterih hiaenskih hišah izobešene zastave, snoči pa «o jih izobesiili *e drugi šiškarii, Id take reči branijo res samo za največje praznike. Pravo domače, kmečko veselja je zavladalo danes v šiški že on jutranjih utr in $$ obdržalo prav do* poz-nega večera. Velika množica ljubljanskih meščanov se je odpravila že dopoldne v šiško, drugi pa so jo mahnili šele popoldne. In tudi iz vseh okoli ležečih, bližnjih in daljnjih fara so prišli obiskovalci in častilci staroslavne »komarjeve nedelje«. Mnogo jih je bi:lo na veselici, mnogo v gostilni, nič manj pa na ulicah, kjer so se motali okrog »štaniov« in kupovali odpustke. Člo-
veku, ki ga je slučajno zanesla danes pot v šiško, se je zazdelo, kakor bi se bilo v ta prijetni ikra j pred našim mestom spet povrnilo prejšnje stoletje z lepimi domačimi šegami, navadami, prijaznostjo in kmečko gostoljubnostjo. »Žegnanje« pa so imeli danes tudi v Žilebeh, v prijazni vasi, do katere imaš Od Medvod ali od Mednega, če jo mahneš proti Sv. Katarini, komaj dobro uro hoda. Tam je godovala sv. Marjeta.^ Na prijaznem hribčku se je razvilo prijetno žeg-natijsko razpoloženje. Tudi v ta kraj so jo danes dopoldne in popoldne prirezali prav številni Ljubljančani, ki so se zadržali tam prav do poznih večernih ut.
Prvi redni letni občni zbor »Kluba neodvisnih slov. likovnih umetnikov«
Snoči ob tri četrt na 9 se je pričel v posebni sobi prvi redni letni občni zbor »Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikova. V tem društvu je včlanjenih 12 mladih, izredno nadarjenih in sposobnih slovenskih slikarjev in kiparjev. —-Zbor je pričel predsednik g. Stane Kregar ki je pozdravil vse navzoče ter takoj prešel na dnevni red. Pri pregledu in bilanci lanskoletnega društvenega dela je bilo ugotovljeno in podčrtano dejstvo, da so člani lani sodelovali pri vseh razpisih ter odnesli s teh razpisov tudi 15 nagrad. Društvo je lani pripravljajo svojo samostojno kolektivno razstavo v Pragi, ta razstava pa je morala biti nažaloet preložena, ker so nenadoma nastopile znane nepričakovane politične spremembe. Pač pa KNSLU pripravlja letos svojo samostojno razstavo v Trstu, in vodi tudi ze pogajanja za enako razstavo v Milanu.
Pri poročilu blagajnika se je videlo hvalevredno in pri nas prav zares precej redko dejstvo, da društvo nima nikakih dolgov. Denar zbira za cilje, med katerimi je eden najvažnejših prav gotovo postavitev lastnega razstavnega paviljona. Na programu so dalje tudi še razstave v inozemstvu, lastne publikacije itd. Organizatorii.no je društvo poseglo v ustroj »Društva slovenskih likovnih umetnikov« na ta način, da je aktivno sodelovalo pri izdelavi sindikalnih pravil. S lem smo Slovenci dobili prvo sindikalno organizacijo likovnih umetnikov v državi. V preteklem delovnem letu jč dništvo za interpretacijo in za informiranje širše javnosti o sodobnel likovnem delu priobčevalo v naših revijah informativne članke. Odbor je v pretekli poslovni dobi oddal 64 pisem, 24 pa jih je prejel, od teh 18 iz inozemstva
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Za predsednik prof. Stane Kregar, za tajnika Sedej Maksim, za blagajnika Marij Pregelj, v nadzorstvo: Karel Putrich, Nikolaj Pirnat, Zdenko Kalin, za poslovnega tajnika pa prof. J°ogo Pregelj. — Občni zbor je za svojega člana izvolil jugoslovanskega poslanika v Argentini, g. dr. Cankarja zaradi njegovih zaslug za slovensko likovno umetnost. Predsednik se je tudi zahvalil dr. Windi-scherju za njegovo naklonjenost do društva. Ker so člani KNŠLU mnenja, da bi bile najvišje slovenske prosvetne institucije nepopolne, dokler ne bo ustanovljena v Ljubljani »Umetnostna akademija«, se zavežejo, da bodo z vsemi svojimi močmi delali na to, da dobimo Slovenci svojo umetnoobrtno srednjo šolo in svojo »Umetnostno akademijo«.
»Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov« bo letos v oktobru priredil v Jakopičevem paviljonu kolektivno razstavo, na kateri bodo razstavili svoja dela vsi njegovi člani. Na to razstavo naše občinstvo že sedaj opozarjamo.
Po nekaterih zanimivih slučajnostih je predsednik kluba, prof. Kregar, lepo uspelo zborovanje zaključil.
Gospod knjigovodja!
Vaše kartotečno knjigovodstvo, brez razlike na sistem vodite neprimerno boljše in hitreje s specialnim »1DEAL-BL1TZ« strojem, ki je samo za malenkost dražji od normalnega. Prepričajte
se o tein na velesejmu v paviljon »F« (Oton Štiglic, organizator) in razkazal Vam bom druge novitete za Vašo stroko.
še
Obvestila
■f- Adela Vidmarjeva. V soboto je v ljubljanski bolnišnici umrla ga. Adela Vidmarjeva, soproga g. Janka Vidmarja, dolgoletnega strojnega stavca v Jugoslovanski tiskarni, sedaj v pokoju Gospa zapušča štiri otroke. Užaloščenemu soprogi, in otrokom izrekamo naše iskreno sožaljeI Pogreb bo v ponedeljek ob pol 5 popoldne izpred mrtvaš-nine Splošne bolnišnice v Ljubljani. Blagi rajnici naj sveti večna luči
Vrnitev mestnih počitniških kolonij. Kolonija sc vrne iz Gabcrka v Poljanski dolini v torek 29. avgusta ob 15. pred Mestni dom, kolonija iz Metlike se pa pripelje v sredo 30. avgusta ob 20.30 na glavni kolodvor. Opozarjamo starše, naj gotovo pridejo po svoje otroke na določen kraj o pravem času.
Velik tabor prirode 3. septembra t. 1. na Brezah bojevniki in vabijo nanj slehernega rodoljuba. Pridite, da skupno počastimo spomin na padle slovenske vojake. Ob 10 bo sv. maša nato molitve za padle, potem pa tabor na prostem. Godba in petlje bosta napravila prijetno družbo. Posebej pa bo preskrbljeno za obilno pijačo in jedačo. Pridite torej vsi! Polovična voznina dovoljena!
Vrednost zemljišč stalno raste, posebno ob času pred in po vojni. To smo opazovali leta 1914 in 1918 in vidimo že tudi danes, ko še ni vojne in smo le bolj v 6trahu pred njo. Vrednost zemljišč je prav za prav zlata vrednost. Zato je parcela 644 m2 v Spodnji Šiški, ki jo je določil Rdeči križ kot glavni dobitek in srečen tisti, ki dobi zemljišče, ležeče na najlepšem kraju ljubljanskega polja. Zanimanje za tombolo je velikansko med ljud-stvon;. V katerikoli gostilno greš. ne samo v Šiški, kjer ležt parcela, tudi v Moetah, na Viču, na Ježici, v Št. Vidu itd., slišiš, da hoče vsakdo zadeti glavni dobitek.
Zobozdravnik dr. Rodoschegg
zopet ordinira.
Razpis abonmaja ljubljanskega gledališča
Razpis abonmaja za sezono 1939-40
Upirava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje abonma za novo sezono in vabi vse 6loje, da se prijavijo za 6talne in redne obiskovalce našega gledališča.
Predstave v sezoni so razdeljene na abonmaje: premijerski abonma, stalni abonma Sreda, stalni abonma Četrtek, abonma red A in abonma red B
Abonmaja reda A in B imata predstave v vseh dneh razen nedelj in praznikov, premijerski abonma dobi vse premiijere, abonmaja Sreda in Četrtek pa imata predstave stalno ob sredah oziroma ob četrtkih.
Abonma je veljaven za 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih.
Prijave za abonma sprejemamo v veži dramskega gledališča od ponedeljka 4. do sobote 16 septembra dnevno od 10 do 12 in od 15 do 17.
Abonentom lanske sezone so rezervirani njihovi sedeži do sobote 9. septembra opoldne. Od ponedeljka 11. septembra se ne bodo rezervirali lanskim abonentom nobeni sedeži več in bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom.
Cene stalnih abonentov Sreda in Četrtek ter Premijerskega abonmaja so za 10% višje od abonmajev A in B, vendar so zelo nizke, saj uživa abonent v razmerju z dnevnimi cenami velik popust.
Abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu.
Cene abonmaja: Loža v parterju: 10 obrokov po 280 din, za državne in samoupravne uradnike 230 din. Loža v I. redu St. 1—5 280 din, uradniška 230 din. Loža I. reda št. 6—9 320 din, uradniška 260 din. Parterni sedež: I. vrsta 85 din, uradniška 70 din, II.—III. vrste 80—66 din, IV.—VI. vrste 74—60 din, VII,—XIX. vrste 66—54 dii, X,—XI vrste 56—48 din, XII.X1II. 50—44 din. Balkonski sedež sredina: I. vrsta 58—48 din, II. vrsta 50—40 din, III. vrsta 42—32 din. BaLkon stranski: I. vrsta 50—44 din, II. vrsta 35—30 din. Galerijski sedeži:
I	vrsta 32—25 din, II.—III. vrsta 28—22 din, IV.— V. vreta 23—18 din.
Drama bo vprizorila tekom sezone dela iz tegale repertoarnega načrta: slovenska dela: Medved: Kacijanar, Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Finžgar: Naša kri. Poleg teh eventualno nova dela, ki jih bodo avtorji do začetka sezone ali v teku sezone predložili, ako bodo odgovarjala repertoarnim zahtevam Narodnega gledališča, — Srbo-hrvaška dela: Plaovič: Voda s planine, Murat-Begovič: Na božjem potu. — Iz drugih slovanskih literatur: Tolstoj: Moč teme, Gogolj: Revizor, Čehov: Tri sestre, Dostojevski: Idiot, Langer: Številka 72. — Klasiki: Sophokles: Antigona, Shakespeare: Kakor vam drago in Koriolan, Lope de Vega: Pametna norica, Goethe: Egmont, Scribe: Kozarec vode. Iz literatur drugih narodnosti: Mau-riac: Asmodee, Shaw: Hudičev učenec, Anderson: Elizabeta, Alverson: Abrahamova daritev. Poleg tega bo repertoar upošteval tudi modeme igre veselega in resnega značaja, kakor so n. pr. Berg-raann: Markurcll, Borgova:	Na prisojni strani,
Hercog: Severna lisica, Ca6sella: Smrt na dopustu, Gehri: Šesto nadstropje.
Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Bravničar: Hlapec Jernej, Mirk: Rajamaj, Konjovič: Koštana, Krička: Strah na gradu, Novak: Signorina Juventu in Nikotina (baletal, Čejkovski: Jolanta in Ščel-kunščik (balet). — Dalje so na repertoarju: Mozart: Figarova svatba, Bizet:	Carmen, Tber: Le roi
d’Yvetot, Massenet: Le jongleur de Notre Dame, Cilea: Adriana Lccuvreur, D'Albert: Nižava, Gold mark: Cvrček za pečjo, Sabska kralijca, Wagner: Lohengrin, Tannhauser. Opereta bo izvajala: Fri-mcl: Rose Marie, Lehar: Friderika, Škrjančkov gaj, Lumpacij vagabund. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani.
Murska Sobota
Zaključek šolskega leta na banovinski kmetijski Soli v Rakičanu. Dne 22. in 23. avgusta je
bil na kmetijski šoli v Rakičanu zaključni Izpit. Šolsko leto je bilo zaključeno 24. avgusta. Ob S dopoldne je bila šolska maša v Murski Soboti. Po sv, maši so učenci prišli na Šolo, kjer je imel g. načelnik kmetijskega oddelka banke uprave inž Podgornik pomemben govor. G, načelnik je prisostvoval tudi izpitom ter s tem dal še poseben povdarek zaključku prvega šolskega leta na takn važnem zavodu v Prekmurju. Uspeh, ki so ga dosegli učenci, je bil res nadvse lep. Od 19 učencev je dokončalo šolo 7 z odličnim, 9 s prav dobrim in 3 z dobrim uspehom.
Po kosilu, kamor so bili povabljeni tudi sta-riši učencev, so se učenci — prv"- absolventi kmetijske šole v Rakičanu poslovili od zavoda in odšli na svoje domove, kjer jih čaka težko delo *a prospeh slovenskih kmečkih domov
Odnošaji med Ameriko in Japonsko se zboljsufejo
Washongton, 27. avgusta. A A. Havas: Tukajšnji diplomatski krogi trdijo, da je prišlo do znatnega zboljšanja trgovinskih in političnih odnosov med Ameriko in Japonsko. Isti krogi trdijo, da je zaradi nenadne spremembe nemškega stališča postal položaj na Daljnem vzhodu zelo težak za Ja-
ponsko, zaradi česar je Japonska prisiljena pristopiti k preusmeritvi svoje zunanje politike. Japonska bo nadaljevala svojo dosedanjo politiko na Kitajskem, skušala pa bo priti do sporazuma z devetimi velesilami, ki so podpisale pakt devetih velesil.
Osebni promet med Jugoslavijo in Nemčijo ukinjen
Jesenice, 27. avg. o. Nemško prometno ministrstvo je obvestilo naše železniške oblasti, da zaradi napetega svetovnega položaja ukinja ves mednarodni osebni železniški promet med Nemčijo in našo državo. Izostali bodo tako vsi brzo-vlaki in potniški vlaki, vozila pa bosta le dva osebna vlaka, in sicer na razdaljo od Beljaka do
Jesenic in obratno. Prvi dopoldanski vlak bo pripeljal v Jesenice ob 9.14, odpeljal pa bo ob 11.20. Drugi vlak bo pripeljal na Jesenice ob 18.14, odpeljal pa bo ob 18.40. Potniki, ki bodo potovali s tema dvema vlakoma, bodo morali v Beljaku počakati na primerno zvezo. Promet med Mariborom in Nemčijo pa je popolnoma prekinjen.
Kanada se bo borila ob strani Anglije
Ottawa, 27. avgusta. A A. Havas: Po vsej državi nadaljujejo z varnostnimi ukrepi. Minister za narodno obrambo je dal navodila za okrepitev obmejnih čet. Prav tako so storjeni ukrepi, da se prepreči vsaka sabotaža pri delu v notranjosti države. Splošno vlada vtis, da se je Kanada izjavila, da bo za primer vojne na strani Velike Britanije.
Seja japonske vlade bo danes
Tokio, 27. avg. A A. DNB: Ves japonski tisk sporoča na prvih straneh, da bo jutri važna seja japonske vlade, na kateri bodo sprejeti sklepi o važnih spremembah v notranji politiki Japonske. Takoj po seji ministrskega sveta bo ministrski predsednik poročal mikadu o odločitvah vlade.
Tokio, 27. avg. AA. DNB: V zvetzi e sejo japonske vlade podčrtuje tisk, da so imeli včeraj konferenco vojni minister Itagaki, inšpektor za narodno vzgojo Nisijohisin ter minister za narodno obrambo Itagaki je na tej konferenci obrazložil stališče, zakaj Japonska zapušča dosedanjo politiko napram evropskim velesilam. Prav tako je Itagaki obvestil kneza Kanina in Nisijo-hisina o razlogih, ki so ga spravili do tega, da spreminja japonsko politiko napram evropskim državam. Listi poudarjajo, da je bil na tem sestanku dosežen popoln sporazum med omenjenimi državniki.
Danes pride dr. Maček v Belgrad
Bled, 27. avgusta. AA. Potem ko so člani nove vlade Dragiše Cvetkoviča prisegli, se je podpredsednik vlade g. dr. Vladko Maček vrnil z avtomobilom v Zagreb. Snoči je s postaje Lesce-Bled s posebnim vlakom proti Zagrebu odpotoval predsednik kr. vladu Dragiša Cvetkovič z ministri. Na zagrebški železniški postaji so priredili predsedniku ministrskega sveta g. Cvetkoviču in članom vlade prisrčen sprejem. S predsednikom vlade in ministri Božo Maksimovičem,. Milanom Nedičem, inž. Nikolom Besličem, Džafer Kulenovi-čem, Jevremom Tomičem, dr. Brankom Cubrilo-vičem in dr. Mihajlom Konstantinovičem, ki so nadaljevali pot proti Belgradu, so se pozdravili ministri Srd jan Budisavljevič,- dr. Josip Torbar, dr. Ivan Andres, dr. Bariša Smoljan, dr. Šutej in Stanoje Mihaldžič, ki so ostali v Zagrebu in bodo jutri odpotovali s podpredsednikom kr. vlade dr. Mačkom v Belgrad.
Drobne
Newyork, 27. avgusta. AA. Washingtonski dopisnik »Newyork Timesa« trdi, da bodo Zedinjene države v primeru vojne podpirale Veliko Britanijo in Francijo in jima dobavljali vojni material.
Stockholm, 27. avgusta, o. Švedska vlada je danes sklenila vpoklicati dva letnika rezervistov, da bodo šli stražit na mejo.
»Primorje« - klubski državni prvak v atletiki
Za današnje nadaljevanje klubskega dvoboja med zagrebško Coneordijo in ljubljanskim ASK Primorjem je med našim športnim občinstvom naletelo na malo večje zanimanje kakor sicer za domače atletske prireditve. To pa je tudi povsem razumljivo, kajti včeraj in danes sta se na ljubljanskem Stadionu srečala dva kluba, ki se že dolgo let kot kluba borita za prvo mesto v državi. Ljubljansko ASK Primorje si že dolgo let po pravici lasti ta naslov, zagrebška Concordija pa je lani in tudi letos trdila, da je ona boljša. Obetal se je torej že v naprej prav lep in zanimiv boj za točke med obema kluboma v vsaki posamezni disciplini. Žal se je danes tekmovanje zavleklo ne toliko zaradi premajhnega števila sodnikov, ampak zopet zaradi športne politike, ki so jo skušali uganjati Zagrebčani. Stvar je bila takale: sodniki so pozvali tekmovalce k metu kopja, tedaj pa so zagrebški funkcionarji začeli oklevati, ogledovati si kopje in trditi, da to kopje ni dovolj težko, da naj se izmeri, da ga je treba pretehtati in da je treba počakati. Jedro lega zavlačevanja pa je bilo v tem, da Zagrebčani niso imeli še svojega najboljšega tekmovalca Markušiča, ki je prišel šele s popoldanskim brzovlakom v Ljubljano. Manever jim je uspel in so met kopja zavlekli za toliko časa, da je Markušič mogel tekmovati. Toda Zagrebčanom ni pomagal niti ta manever. Dvoboj s Primorjem so izgubili prepričevalno. ASK Primorje si je danes spet znova priborilo klubsko državno atletsko prvenstvo.
Skok v daljavo: 1. Dremil (Codcordia) 637,
2.	Kosec Primorje) 634, 3. Martini (Pr) 622, 4. Egri (C) 585, 5. Požar (Pr) 584, 6. Bergman (C) 577 cm. Primorje 1765 točk, Concordia 1671.
Tek na 110 m preko zaprek: 1. Jurkovič (C) 18.4, 2. Martini (Pr) 19.4, 8. Dremil (C) 19.7, 4. Bergman (C) 20, 5. Skušek (Pr) 20.1, 6. Polak (Pr) 20.2. — Primorje 1180 točk. Concordia 1304 točke.
Tek na 200 m: 1. Skušek (Pr) 23.6 2. Dremil (O 24.1, 3. Gaberšek (Pr) 24.4, 4. Poljšak (Pr) 24.7, 5. Hegol (C) 24.7, 6. Kločkov (C) 25.4. — Primorje 1880 točk, Concordia 1730,
Tek na 1500 m: 1. Goršek (Pr) 4:10, 2. Kot-(C)k4:12.6, 3. Srakar (C) 4:19, 4. Kien (Pr) 4.20.-, o. Hlebce (Pr) 4:39.6, 6. Kovačevič (C) ?rimorJ'e 2062 točk, Concordia 1968.
.. .“Iska: 1. Kovačevič (C) 41.07 m, 2. dr.
vnZ E(c,l 40%’ 3. Narančič (C) 38.79, 4. Ko-sec 36.37 5._KajIeŽ 34.35, 6. Korče (vsi trije Pri. morje) 32._o _ Primorje 1696 točk, Concordia
P3 «10j.
p Tfp xno--o0-0«00 m: !• Krajcer (C) 35:32, 2. Ler„°7 (Pr) n’;,3;.	(C) 37.07, 4. Tavčar (Pr)
38.37, 5 Bezlaj 40.47. Zagrebčan Gales, ki je prispel na cilj kot drugi, je bil diskvalificiran.
— Primorje 1453 točk, Concordia 1229.
p r~ wp”i 4 ,° Tt/k Gaberšek (Pr) 52.6, 2.
^?rl, x Vrni (pr) 54.5, 4. Junek (C) 55.8, 5. Marečič (C) 59.7, 6. Markušič (C) 62.6.
— Primorje 2053 točk. Concordia 1416 točk
V tej panogi si je priborilo Primorje toliko prednosti, da je bilo ze računati a sigurno zmago Ljubljančanov.
V metu kopja so bili izredno slabi rezultati. Razlog bo najbrž iskati v naglici, kajti Zagrebčanom se je mudilo priti na večerni brzj vlak. Prvi je bil Markušič (C) 48.54 m, 2. Kovačevič (C) 48 m, 3. dr. Miloš (Pr) 44.4 m, 4. inž. Marelk (Pr) 41.36, 5. Kajfež (Pr) 40.47 m, 6. Martini (Pr).
— Primorje 1228 točk, Concordia 1600 točk. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Primorje 46.6,	2.
Concordia 46.8. V tej panogi je šele zadnji tekač Primorjaneke štafete priboril svojemu klubu zmago. Tekel je odlično. - Primorje 686 točk, Concordia 662 točk.
Skok s palico: 1. Gašperšič (Pr) 310 cm, 2. Kosec (Pr) 3 m, 3. Jurkovič (C) 290 cm, 4. Polak (Pr) 290 cm, 5. Bergman (C) 280 cm. 6. Dolenc (C) 260 cm. — Primorje 1505 točk, Concordia 1261. Ta disciplina ee je končala že v popolnem mraku, talko da tekmovalci niso niti bate več videli.
Končno stanje točk, ki so jih dosegli po trije najboljši zagrebški in ljubljanski atleti vsak za svoj kiub, je: Primorje 31.260, Concordia pa 29.821 točk.
Prvo kolo slovensko-hrvatske nogometne lige
Mariborski drobiž
Nove aretacije Roganove tolpe. Z aretacijo 11-letnega čevljarja Ivana Jazbinška prihajajo na lan vedno novi zločini Roganove tolpe. Marljivi studenški orožniki pod vodstvom svojega poveljnika g. narednika Žagarja, so ee podali z aretiranim Jazbinškom v Celje, kjer so odkrili shajališče Rogana in njegovih pajdašev. Jazbinšek je namreč izdal skrivališče, ki sta ga imela Alojzij Rogan in Milan Peša pri 52-letni Amajijj Ratej v Celju, Nova vas 2', katere mož je pobegnil v Nemčijo. Ratejeva sama pa je že okoli desetkrat predkaznovana zaradi raznih deliktov. K tej ženi sta nosila Rogan in Peša razne stvari, ki sta jih plenila na svojih pohodih, Ratejeva pa je vse te predmete razprodajala naprej in dobila od njih lepe nagrade. Pravcate gostije so prirejali na njenem stanovanju. Tako je Rogan izvrševal v Škofji vasi blizu Vojnika malo pred Veliko nočjo večjo tatvino ter dal Ratejevi nekaj stotakov in neke preproge. Po Veliki noči je izvršil drugo večjo tatvino v okolici Celja ter prinesel svinjskega mesa, šunke, klobas in še raznih drugih jestvin. Rogan je pri tej priliki plačal nekaj litrov vina ter so imeli na stanovanju Ratejeve takrat prav* cato gostijo. Jedlo in pilo se je do nezavesti. Ratejeva pravi, da je Rogan okoli Velike noči proti večeru prišel k njej v novi plavi obleki ter ji je takrat dal svojo staro obleko in povrh še 100 din poklonil. Ugotovilo ee je, da je obleka, ki jo je imel na sebi, ukradena pri posestnici Pajman v Škofji vasi. Od tistega časa Rogana ni bilo več pri njej, pač pa je Peša 23. junija še nekajkrat bil pri njej, kjer je hotel imeti nekatere stvari in 2000 din, ki jih je imel tam shranjene. Ratejeva mu je takrat povedala, da je imela hišno preiskavo in da so ji zaplenili ves denar in vse predmete, ki sta jih imela ta dva pajdaša pri njej shranjene. Pri Ratejevi so orožniki sedaj zaplenili 17000 din gotovine ter sumijo, da izvirajo od prodanih predmetov, ki sta jih prinašala k njej Rogan in Peša Tudi eo zaplenili dve preprogi. Ratejevo 60 aretirali ter z zaplenjenim denarjem in predmeti izročili sodišču v Celju.
15 mesecev stari otrok preprečil požarno katastrofo. Hišni posetnik Ivan Majer iz Meteljkove ulice 19 je prišel ob treh zjutraj na policijsko stražnico ter prijavil, da je bil v njegovi hiši požar. Policija se je takoj napotila tja ter ugotovila, da je 30 letni ključavničarski pomočnik Aleksander Šoster prišel okrog polnoči s svojo ženo domov. Z ženo da se je nekaj prerekal ter odšel v spalnico, dočim je ona odšla od hiše. Ker je bil nekoliko vinjen, se je vlegel k počitku in pri tem kadil cigareto. V isti spalnici pa je tudi spal Šosterjev 15 mesecev stan sin Vladislav. Okrog pol dveh pa je slišal, da ga kliče otrok. Ko se je zbudil, je opazil, da gon poateljnina. Takoj nato je odprl vrata in odnese otroka iz sobe ter s pomočjo sostanovalcev pogasit ogenj, ki se je razširil tudi že na tla, ki so bila že močno ogorela. Zaradi dušenja od dima je bil otrok že nezavesten ter so ga morali odnesU v bolnišnico, vendar je že izven nevarnosti. Požar bi lahko postal katastrofalen za vso nišo, če bi otrok z jokanjem ne prebudil Šosterja in tako preprečil s tem večjo požarno katastrofo.
Usoden karambol gluhonemega kolesarja. Na
vogalu Vetrinjske in Kneza Koclja ulice ter Glavnega trga je prišlo do usodnega karambola med enovprežnim mesarskim vozom mesarja vveitzla, ki ga je vodil njegov pomočnik Ivan Cestar, ter rduhonemim slikarjem Francem Punčuhom iz Dobrave. Oje voza je zadelo v kolesarja, ki je padel na cesto, dočim je voz vlekel še kakih 50 metrov Punčuhovo kolo s seboj. Punčuh je pri tem za-dobil poškodbe na glavi, tako da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Tudi kolo je hudo poškodovano. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugoto-ila nadaljnja preiskava.
Avstralija: Jugoslavija 2:1
Boston, 27. avg. b. V noči od sobote na nedeljo je bila tenis tekma med Jugoslavijo in Avstralijo. Brom\vich in Quist sta nastopila nasproti Punčecu in Mitiču ter ju premagala v treh setih 6:2, 6:3, 6:3. Avstralija vodi 2 :1 Nocoj ee nadaljuje tekma Punčec : Quist in Mitič : Brom-wich. Jugoslovana ela double zaigrala z izrednim elanom ter sta Avetralrema nudila mnogo večji odpor kakor bi utegnilo biti razvidno iz rezultata. Avstralca pa sta bila uigrana naravnost sijajno.
Češka: Jugoslavija 7:3
Pričetek prvenstvene nogometne sezone v Mariboru
Na igrišču SK Rapida je bila danes popoldne odigrana prvenstvena jesenska nogometna tekma med SK Rapidom in ŠK Muro iz Murske Sobote. Rapid si je zasluženo priboril pred kakimi sto gledalci zmago z 1:0 (0:0). Obe moštvi sta nudili precej nezanimivo igro, reči pa moramo, da je bila tekma še precej ostra in je sodnikova zasluga, da se ni končala e spopadom. Pri obeh moštvih sta bila najboljša vratarja, najslabše pa sta se izkazali napadalni vrsti. Tekmo je sodil g. Mrdjen iz Ljubljane.
V	predtekmi je Rapidova mladina v prvenstvenem tekmovanju zmagala nad mladino Slavije z izidom 4:2.
Jugovci premagali Madžare
Dubrovnik, 27. avg.
Snoči so bile plavalne tekme med UTE iz Budimpešte in domačim Jugom. Domači plavalci so premagali madžarske reprezentante v plavanju in v waterpoolu
Na 100 m prosto je zmagal Lovro Štakula (J) 1:01,6, 2. Zolyny 1:02.4, 3. Ivo Štakula 1:02.5, 4. Koressy 1:02.6.
100 m hrbtno: 1. Ciganovič (J) 1:11.3 (boljši od jugoslovanskega rekorda), 2. madžarski prvak Galambos 1:13.4, 3. Marčič 1:14.4, 4. Nagy 1:19.8.
400 m prosto: Pričakovati je bilo, da bo imel Slovenec Ciril Žižek precej opravka z madžarskimi plavalci, vendar pa se to pričakovanje ni uresničilo. 1. Žižek 4:49.2, 2. Keressy 5:21.1, 3. Baica (Jug) 5:22.6, 4. Galambos 5:31.2.
Svetovno prvenstvo kolesarjev
Kolesarsko svetovno prvenstvo 6e letos vrši od 27. avgusta do 3. septembra v Italiji, in sicer se izvajajo dirkališčne točke, t. j. hitrostne kilometrske dirke, dirke vztrajnosti za motornim vodstvom, sprinti itd. na dirkališču v Milanu, medtem ko bo cestno svetovno prvenstvo v okolici Varese. Proga tega cestnega svetovnega prvenstva, ki bo v soboto, 2. septembra, je krožna, in se bo vozila štirikrat po 37 km, kar znaša v celoti 148 kilometrov in vsebuje tudi nekaj prav hudih vzponov. Naša država bo v letošnjem. kolesarskem prvenstvu zastopana kakor po navadi le na cestnih dirkah, ker za dirkališčne točke naši dirkači ne pridejo v poštev. Ker so pa v cestnih dirkah dobro podkovani, je upati, da bodo častno zastopali naše jiarve, saj jih bodo branili, kakor znano, najboljši od najboljših, t. j. Grgac, Prosinek in Pokupec. Namenjen je bil od Slovencev sicer tudi Poljančan Peternelj, a zdi se, da zaradi finančnih neprilik ne bo mogel nastopiti.
Sah v Zagrebu
Zagreb, 27. avg. b. Stanje šahovskega amaterskega turnirja po 5. kolu: Gligorič, 4, Rajkovič 3 in pol, Šorli 3, Gabrovšek, Rabar, Šubarič 2, Jerman 1 in pol, šiška pol.
Zagreb, 27. avgusta.
Danes se je pričelo v Zagrebu prvenstveno nogometno tekmovanje Slovensko-hrvatske nogometne lige. Dvojnemu sporedu na igrišču Gradjan-skega je prisostovalo nad 3000 gledalcev. Vsi so prišli danes na svoj račun, tako po številu golov kakor tudi po obeh zanimivih igrah. SHL je z današnjim 6vojim krstom pokazala, da bo mogla živeti in da zato, ker je v njej precej novih klubov, ne bo nič izgubila na zanimivosti. Vsi klubi so dobro pripravljeni in imajo igralce velikih sposobnosti.
Ljubljana — Gradjanski G:5 (0:1)
Po odigrani prvi tekmi sta prišli na igrišče še drugi dve moštvi, namreč Gradjanski in Ljubljana. V6a štiri moštva je nato pozdravil predsednik Hrvatske športne 6loge dr. Kraljevič. Zaželel jim je dobrodošlico na hrvatskih tleh, posebno pa še Slovencem, ki jih je pozdravil takole: »Slovenci šo vedno t zdravim merilom merili vse. Bili so vedno s tistimi, ki so imeli prav.«
Nato je bila odigrana tekma med Ljubljano in Gradjanskim. Ljubljana je nastopila v svoji najboljši postavi, le na levem krilu je nastopil namesto stavkajočega Erberja junior Smole, ki je svoj krst v ligi-nem tekmovanju prav dobro prestal. Ljubljana je vse do druge polovice drugega polčasa pokazala enakovredno igro nasproti Gradjanskemu. Njen najboljši del je še vedno krilska vrsta s Pupom. Dober je bil dotlej tudi vratar Lindtner, ki je ubranil mnogo nevarnih strelov, katere se gledalci že videli v mreži. Obramba: Ceglar in Bertoncelj sta se tudi dotlej dobro sporazumevala. Nekoliko slabši je bil napad, ki ni mogel najti prave zveze s krilci. Posebno Grintal je preveč gospoško čakal na morebitne žoge. V drugi polovici drugega polčasa, ko je padel nesrečni drugi gol za Gradjanskega, pa je Ljubljana popolnoma odpovedala. Predvsem velja to za obrambo. Oba branilca, ki sta zakrivila prvi gol in več ali manj tudi naslednje, se nista več razumela. To je vratarja Lindtnerja tudi čisto zmešalo in ni imel več pregleda nad igro. Nekoliko se je v tej zadnji četrtini današnje tekme po-
pravil Grintal, ki je nekajkrat šel celo nazaj po žogo.
Gradjanski je nastopil v trenutno svoji najboljši postavi. Zelo je okrepil moštvo Matekalo iz sarajevske Slavije. To je zelo hiter in nevaren igralec, odi likujejo ga pa tudi siki streli. Najboljša je bila pa krilska vrsta, kjer se odlikujeta oba reprezentaRvca Jazbinšek in Kokotovič po natančni igri k dobtera startu. V obrambi je Hugl prekašal svojega soigralca, mladega Dalmatinca Šuprina. Glaser med vrati ni imel mnogo opravka. V napadu je bil najboljši Lešnik, ki je tudi zabil skoro vse gole. Pri tem mu je mnogo pomagala sreča. Tekmo je	st, Macoratti zelo
nepristransko.
Slavija (Osijek) — Concordia 2:2 (2:1)
Kot prva tekma je bila odigrana danes tekma med SK Slavijo iz Osijeka in Concordio. Danes je Slavya presenetila. V prvem polčasu je sicer Concordia podalš za oko lepšo igro, vendar so se njeni igralci tako izčrpali, da v drugem polčasu nieo zmogli močnega pritiska Slavijašev. Tako se je Slaviji posrečilo pred konec igre izenačiti. —
V	prvem polčasu je prvi gol zabil Zemljič (Slovenec) za Concordio. Tako je prvi gol v Hrvatsko-slovenski ligi zabil slovenski igralec. Igra je bila odigrana zelo ostro. Tega je kriv sodnik Camer-nik iz Ljubljane, ki je tu pa tam dopustil tudi preveč ostro igro. Vendar je tekma potekla do konca brez hujših pripetljajev.
Ostale tekme
Sarajevo, 27. avg. b. Sašk - Varaždinska Slavija 1 :0 v prvem polčasu, drugi polčas ni bil odigran, ker se je vlila tako silna ploha, da je bilo poplavljeno vse igrišče in da teren za regularno igro ni bil več primeren.
Split, 27. avg. b. Prva tekma hrvaško - slov. lige: Hašk : Split je končala z zmago Hašlta 4:1 (2:0).
Osjek. 27. avg. Concordia : Slavija (Osjek)
2	:1. To je prva tekma hrvaško-slovenske lige.
Začetek prvenstvene nogometne sezone v I. razredu
Ljubljana, 27. avg.
Mars — Reka 4:1
Prav lepega dojma Rečani v poslovilni tekmi niso zapustili.. Saj pa tudi ni čudno: moštvo čez počitnice ni nič prida igralo in se tudi pred tekmo ni bogve kako pripravljalo. V današnji tekmi je zadovoljila prav za prav le reška obramba. V half-liniji je držal za silo še Krelič, nekaj se je Dro-beža otepal Jože, visoki »srednji pomočnik v sili«, Kokolj, pa je skoraj po principu v lepi logični »sosledici« bojeval »boj brez upa zmage«. V napadu je edini ustrezal kakor podlasica gibčni in za nasprotno obrambo sitni Primožič. Aljančič je bil v polju zaradi svojega hockeyskega »rusha« in trdnosti prav uspešen, pred golom pa je ta »slog« docela odpovedal, škoda, da se ga je ta brez dvoma nadarjeni napadalec trdovratno držal tudi še potem, ko je zapazil, da v šestnajstercu z bjim ne more proti solidnima Marsovima branilcema ničesar opraviti. Mars se je spet potrudil za žilavo, borbeno, tehnično dobro podkovano in lepo uigrano moštvo. Prav dobra obramba z odličnim vratarjem Zavrlom, zanesljiva halflinija, ki nasprotnika ni prav nič pardonirala, ampak star-tal brez pomisleka in energično, ter napad, ki je znal z urnimi prenosi ter pasovi naglo ogražati nasprotna vrata — vse to je Marsu pomagalo do zaslužene, čeprav morda nekoliko previsoko izražene zmage (nekajkrat je namreč v tej tekmi pred Marsovimi vrati že temeljito »škripalo«).
Tekma sama je pokazala nogomet kakor se spodobi za začetek sezone: živ, energičen, pa nekam sunkovit, nezbran, v akcijah bolj na slučaj ubran kakor sistematičen in računan. Za Mars je zabil dva gola Žigon (enega iz enajsterca), enega Doberlet (Rečani so mu za »glavico« — čeprav ga dobro poznajo, pustili cel »koridor«), enega pa Drobež. Častni gol za Reko je zabil Tbuma. Sodil je prav dobro in dovolj odločno sodnik g. Mehle.
Disk — Jadran 3:3
Domžalčani so v Trnovem napravili kar majhne senzacijo. Minuto pred koncem namreč so še vod tu s 3:2! Enajsterec je Jadranu pomagal do točke. Jadran je v prvem polčasu začel silovito. Disk pa
se je kmalu znašel ter zaigral z velikim, vse hvale vrednim elanom. Gostje imajo dobre moči v desnem krilu, v levi zvezi in v odličnem vratarju Pavlinu.
Prav dobro, trdno in objektivno je to srečanje vodil sodnik g. Ehrlich.
Državno kajakaško prvenstvo
Na progi Zagorje—Hrastnik se je danes dopoldne ob najlepšem vremenu vršilo	IV. državno
kajakaško prvenstvo v divjih vodah.	V	celoti	je
tekmovalo 12 čolnov, in sicer tekmovalci-člani klubov ljubljanskega kajak kluba in obeh zagrebških kajak klubov Zagreba in Maratona.
Start za tekme je bil danes dopoldne ob 11 v Zagorju. Proga je bila dolga okoli 12 km, tok vode pa znaša 7 km na uro. Najnevarnejši brzici na progi eta bili Prusnik in Hrastnik, vmes pa je bilo še več manjših brzic in vrtincev.
Rezultati tekem so bili:
Enojke: 1. Malakovsky Rudi (Kajak Ljubljana) 39:32; 2. Drovenik Branko (Kajak Ljubljana) 39:34 ; 3. Miki Rudi (Kajak Ljubljana) 40:34; 4. Gluhak Edo (Maraton Zagreb) 42:06 ; 5. Sabljič I. (Kajak Zagreb).
Dvojke: 1. Vincenc-Lukšic (Maraton Zagreb) 38:45. Ostali so bili diskvalificirani.
Turne enojke: !. BlanR.	(Kajak	Zagreb) 42:49;
2	Blan J. (Kajak Zagreb)	43:13;	3. Donoval	S.
(Maraton Zagreb) 43:48.
po končanih tekmah je bila v Hrastniku razglasitev rezultatov.
Plavalne tekme na Mariborskem otoku
Na Mariborskem otoku so bile danes propagandne plavalne tekme, ki jih je priredil SK Maraton ob sodelovanju Kamničanov, članov SK Planine in Mariborskega plavalnega kluba. Posebno plavalci iz Kamnika in od Planine is Ljubljane so	bili precej številno zastopani.	Tekmovali	so
na	m, 100 m prosto, 100 m	prsno;	juniorji na	50
metrov prosto in 50 m prsno ter v dveh štafetah 3x50 m prosto in 3x50 m mešano. Nastopil je tudi državni prvak Cerer. Udeležba je bila precej lepa.