Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Ip/l Jtvdikata vseh delavcev Laboda ■|e Pomembna še zlasti zato, ker udi delavci v drugih delih tega Podjetja niso veliko na boljšem " Prejemajo le nekoliko višje .'de. Še prejšnji teden je bilo 'deti, da so zaposleni v delih -"hoda v takšni stiski, da bodo h'roeli le za svojo lastno varnost. Konfederacija 90 je v izjavo y‘'.javnost zapisala, da Slovela ni pravna država, saj do-PUsda, da kapitalisti pišejo ranice na kožah delavcev. Ker jc Po njihovem mnenju boj de-Uvk upravičen, ravnanje delo-'‘'ialca najostreje obsojajo. Od lade in delodajalskih organi-.Uc'j zahtevajo, naj se dogovo-'J° o načinu prestrukturiranja tekstilne industrije in se opredelijo do razvijanja socialnega partnerstva. Predsednik ZSSS Dušan Semolič in predsednik sindikata tekstilne in usnjarskopredeloval-ne industrije Tone Rozman sta udeležence konflikta v Delti Konfekciji Ptuj pozvala k pogajanjem. Od direktorja Laboda Andreja Kirma sta še posebej zahtevala normalizacijo odnosov, saj sicer pogajanja ne bodo mogoča. Poleg teh širših oblik pomoči in solidarnosti so stavkajočim tekstilnim delavkam priskočili na pomoč tudi delavci iz drugih ptujskih podjetij. Mogoče je prav to odločilno vplivalo na odločitev direktorice, da je po 12 dneh pritiska le izrazila pripravljenost odstopiti. Da se stavka kljub direktorici nemu ponujenemu odstopu šfe nadaljuje, je krivo zlasti zavlačevanje direktorja Laboda Andreja Kirma, ki do zdaj še ni rekel zadnje besede o zahtevah stavkajočih delavk - tudi nadzornega sveta še ni sklical.Tudi zaradi tega stavkajoče od njega zahtevajo tudi odgovor o prihodnosti njihove tovarne, saj jo je stavka dodatno ogrozila. Omeniti moramo tudi varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka. Ko so pred tednom dni zaporniki na Dobu začeli odklanjati hrano in zahtevali izboljšanje razmer, se je takoj prikazal na mestu samem. Čeprav so ga stavkajoče na Ptuj pozvale tudi pisno, tja še ni prišel. Sklepamo, da je zanj tja predaleč, ali pa da stiske stavkajočih podcenjuje. Če bi Slovenija bila urejena država, se dogodki, kakršnim smo že dobra dva tedna priče na Ptuju, ne bi vlekli tako dolgo. Če se dve strani ne moreta sporazumeti, mora zaradi nacionalnih in čisto človeških interesov pač posredovati nevtralno telo. Ptujski dogodki, ki močno prizadevajo zlasti delavke, tudi nestavkajoče, bodo mogoče pripomogli vsaj k temu, da bo tudi naša država začela razmišljati o oblikovanju pomirjevalnih organov na državni in ožjih ravneh. Franček Kavčič Niti pokvarjena gondola na Golte ni mogla skoraj 400 kovinarjem preprečiti uspešne tekme v veleslalomu in teku na smučeh. Zakaj ima kovač klešče? Izpostava Mednarodnega denarnega sklada, to je Vlada Republike Slovenije, in vodja te izpostave, njen predsednik dr. Janez Drnovšek, sta v dokument, ki se mu sicer zelo učeno reče “Proračunski memorandum 1998", med drugim zapisala: “S sprejemom Zakona o kolektivnih pogodba, ki bo kolektivne pogodbe opredelil kot prostovoljne, bo na daljši rok prišlo do decentralizacije pri sklepanju kolektivnih pogodb. S sklepanjem kolektivnih pogodb na nižjih ravneh pa bo omogočena večja povezava med gibanjem plač in doseženimi poslovnimi rezultati." Zakaj sta to zapisala? Preprosto zaradi tega, ker to predlaga Mednarodni denarni sklad. Ta pa to predlaga zato, ker pravi, da imajo delavke in delavci v Sloveniji previsoke plače. Da zaradi teh visokih plač nismo konkurenčni na zunanjih trgih. Plače so, po njihovi razlagi, previsoke tudi zaradi tega, ker imamo takšen sistem kolektivnih pogodb in tako organizirane sindikate. Skratka, strošek dela oziroma cena dela ali po domače plače, nekateri pravijo celo mezde, so v Sloveniji preprosto previsoke in potrebno jih je znižati. Kakšna ironija. Namreč, približno 70 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu ne dosega poprečne plače v Sloveniji. Okoli 40.000 delavcev prejema minimalno plačo. Število delavcev po individualnih pogodbah raste. Delež njihovih plač pa presega 11,5 odstotka celotne mase plač. Njihov delež v skupnem številu zaposlenih pa je okoli 3,5 odstotka. To, kar ni uspelo združenjem delodajalskih organizacij - spomniti se namreč moramo, da so le-te z odpovedjo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in z odpovedjo panožnih kolektivnih pogodb želele tak sistem, kot ga imamo sedaj, zrušiti, to sedaj namerava zrušiti vlada. Kakšno spretno vtikanje vlade v politiko plač med dva socialna partnerja - sindikate in združenja delodajalcev, ko želi z zakonom o kolektivnih pogodbah decentralizirati kolektivne pogodbe oziroma pogajanja pripeljati samo na podjetniško raven. To namreč v končni fazi tega velikega meta vlade pomeni suspendirati splošno kolektivno pogodbo in panožne kolektivne pogodbe ter preiti na podjetniške in v nadaljevanju to prenesti v pogodbo o zaposlitvi. To na sindikalni sceni lahko pomeni tudi to, da se s takšno zakonodajo spretno vzame politična moč in teža zvezam oziroma konfederacijam ter panožnim sindikatom oziroma sindikatom dejavnosti, ko gre za ključna vprašanja delavskih pravic, tako delovnopravnih in vse do višine plač in drugih nadomestil, ki izhajajo iz dela. To lahko pomeni tudi to, oziroma ponuja sklepanje, da je potrebno sindikate razbiti, ker se bo tako lažje obvladovala politika plač od podjetja do podjetja, od družbe do družbe. Spretno, ni kaj. Vendar je to račun brez krčmarja. Mar nismo Svobodni sindikati Slovenije že pokazali, kako se brani in ubrani sistem kolektivnih pogodb oziroma kolektivna pogodba. Želi vlada ponovitev takega scenarija oziroma še hujšega. Po takem odpiranju front vlade s sindikati je pač težko sklepati, da si želi socialnega miru. Vlada odpira fronto na področjih, ki so za sindikate in delavstvo ključnega pomena; poleg pokojninske reforme, ki bo ugodnejša za premožne, želi amerikanizirati tudi zdravstveno zavarovanje; sistem kolektivnih pogodb hoče postaviti na glavo. Tudi pri zakonu o delovnih razmerjih še ne vemo, kaj vse nas čaka, s prstom kaže na zakon o soodločanju delavcev pri upravljanju, češ da imajo delavci preveč pravic. Če upoštevamo še davčne reforme, bo kmalu reformirano skoraj vse - in pri vsem se bojimo, da bo več vzela revnim in manj bogatim. No, zagotovo sindikalno vrenje ne more zrušiti Mednarodnega denarnega sklada, ni pa nemogoče, da zruši njegovo izpostavo. „ , Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Kam ploveš, Slovenija? Ko spremljamo stavko delavk v dveh Labodovih družbah, podoživljamo agonijo, ki jo živimo tudi v TlO Otiški Vrh. Mi še stavkamo ne več, zaradi obupa, zaradi neizpolnjenih pričakovanj... A vseeno držimo pesti za Vas, v Delti. Da zdržite, da uspete! Solidarnost je v tej ljubi Sloveniji sploh čudna reč. Kam bomo morali pasti, če se v nas prebudi? Da jo bomo čutili, da jo bomo znali pokazati? Kaj ni dovolj, da mnogi, ki so dolga leta pošteno delali, sedaj skorajda beračijo..., da nimajo nobenih upov več..., da bodo na stara leta hlapci in dekle in klošarji..., čeprav ne po svoji volji. Kaj ta vladajoča oligarhija nima več sebi enakih za boj, zdaj so se spravili še na ženske!? Tiščijo nas za štedilnike, v podrejen položaj, tako v družinah kot v družbi. Posledice bodo hude, ne le za družinske proračune, tudi za duše. Se bo kdo zganil? Le kdo??? Neugodnih gospodarskih razmer si nismo izmislile me v TlO, niti one v Labodu, ali Okusu, ali Muri. Take ste nam dali. Vi, izvoljenci ljudstva. Taki ste, kot si vas zaslužimo, kajne? Tisti, ki imate položaje, škarje in platno v rokah, imate dovolj dela s tem, da grabite zase. Vodilni v podjetju in v državi pravijo: rešitev za vas je stečaj. Pred petimi leti nas je bilo v TlO 1000, sedaj nas je 600, po stečaju, ki nam ga velikodušno ponujajo, saj se nas bodo rešili brez odpravnin, brez pravic iz minulega dela, jih bo ostalo 400. Ker pa se prihodnost TlO dolgoročno gradi na invalidskem podjetju, lahko pričakujemo propadanje tudi vnaprej. “Pa kaj vas to briga," bo rekel kak Rop. “Bodite tiho, če ne, še tega ne bo ”. Licemerec! Poslali nam boste stečajnika, grobarja, ki bo uničil še to, kar še stoji. Spremenili boste delovnopravno zakonodajo še na slabše. Mi pa, brezpravna raja, bomo že kako. “Pa crknite, če ne znate kaj drugega," kajne minister Rop. Ko smo zaprle cesto, smo pričakovale, da se bo kdo, ki pomeni oblast v tej slovenski kvazidemokraciji, naučil najenostavnejše matematike. Pa ne! Prazni zidovi vam pomenijo več kot tisoči, ki so včasih za temi zidovi skrbeli zase in za vas. Za vas bolj kot zase... Ne motijo vas prevelike plače slovenskih 'menedžerjev", tudi ne njihova prevelika pooblastila, niti nikakršna odgovornost, nam, delavcem pa jemljete še zadnjo pravico, pravico do dela. Druge so šle že prej... Prav je, da pomagate velikim kompleksom, kot so železarne, Tam, Litostroj, a kolektivom, kakršen je naš, bi zadostoval že kakšen odstotek od tistega, kar ste dali moškim gigantom - pa čeprav brez upa zmage - mi pa bi se morda celo rešili, saj - nepomembne cunjice - bomo še vedno potrebovali. Pa raje podpirate švercerje z Vzhoda, ki s seboj vozijo še mamila, ne plačujejo niti carin, cunje pa so naredili delavci, še veliko bolj izkoriščani od nas. Nekoč sem se rada udeleževala kulturnih prireditev, praznovanj ob kulturnem prazniku in tudi drugače. Danes mi postane slabo, ko vidim Drnovška, oba Podobnika, Janšo..., ko ploskajo našim umetnikom. Ne zaslužijo si jih, ne zaslužijo si nas■ Kolikor poznam Prešerna, tudi on z njimi ne bi bil zadovoljen... Meta Lorenci, predsednica sindikata TlO Javno vprašanje Spoštovani g. Josip Bajc! V Delavski enotnosti št. 5 z dne 5.2.199$ sem zasledila članek z nazivom Napad na pravice delavstva se začenja - avtor Doc- V navedenem članku je zapisano, citiram: “Pri tistih, ki običajno nasprotujejo ugodnim rešitvam za delavstvo, izstopa Josip Bajc iz SLS, ki praviloma glasuje za vse protidelavske rešitve in rešitev, ki jih predlagajo Svobodni sindikati, nikoli ne podpre. Ker je ta poslanec še vedno edini sindikalist v Državnem zboru, je namreč predsednik sindikata delavcev v državnih organih, je več kot očitno, da so mu interesi delavcev in sindikata zelo postranska stvar.” Spoštovani! Ne poznam vašega dela v Državnem zboru, kakor tudi ne vašega dela predsednika sindikata družbenih in državnih organov, za katerega pa vem, da je organiziran v Zvezi svobodnih sndikatov Slovenije. Menim pa, da je delo za člane sindikata, kateremu se je predsednik po aktih ZSSS zavezal, takšno, da bi moralo njegovo delo temlejiti na idejah in problemih članstva■ V kolikor so navedbe v citiranem članku resnične, vas javno pozivam, da mi odgovorite, kakšni so vaši interesi pri zastopanju članov sindikata oziroma kakši sO vaši interesi v okviru delovanja določene stranke. Prav tako vas pozivam, da tn\ javno odgovorite, ali ste bolj pripravljeni delovati za inatere.se delavcev ali pa ste se nemara že odločili, da kot poslanec delujete samo v interesu politične stranke■ Moje javno vprašanje povezujem predvsem s problemi, kijih je sprožila interventne zakonodaja, ki se je v zadnjem času sprejemala v Državnem zboru in ki je povzročile nemalo hude krvi s strani sindikatov (ne glede na njihov naziv) kot socialnih partnerjev. Predvidevam, da bo v naslednjih obdobjih pred nami še vrsta podobnih zakonov, zato pričakujem vaš jasen odgovor ne vprašanje: na kateri strani ste? - članstvo, ki ga zastopate in zveze sindikatov, katere član ste ali na strani kakršnihkoli drugih interesov, ki so vam bližji? Pričakujem in upam, da mi boste javno odgovorili ozinrma mojo dilemo vašega predstavljanja članov sindikatov javno razjasnili. S spoštovanjem, Vekoslava Krašovec j CfifS BTTTTHTPT! ki *e bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4, Id !• V /■! .V Id IIN1I v M 1000 Ljubljana . Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-16-163, novinar urednik Tomaž Kšela . Naročnina 13-10-033, int.272 . Posamezna številka stane 200 tolarjev . Žiro račun 50101 -678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ■■mm Imatinova 4, idnik Tomaž i Ministrstvo Člani izvršnega odbora SKEI so na izredni seji ta ponedeljek _ obravnavali razmere v Litostroju in Slovenskih železarnah (SŽ). Vlado so opozorili, naj s sanacijo Litostroja zaradi medstrankarskih igric »k ne zav*ačuje, od nadzornega sveta Slovenskih železarn pa so zahtevali, naj razreši predsednika uprave Igorja Umka. Položaj zaposlenih in potek sanacije Litostroja vrPr®dstavil Predsednik SKEI v tem podjetju •»■ttrjan Pirc. Uprava in SKEI si prizadevata za sklenitev socialnega sporazuma, ki bi veljal o konca junija. SKEI bi se z njim zavezal, da ne b° organiziral stavk in drugih oblik prote-sloy- uprava pa naj bi zagotovila izplačevanje PUc, izplačilo regresa in poravnavo starih dolgov 0 zaposlenih. Uprava naj bi se še zavezala, da sedanjih pravic zaposlenih ne bo zmanjšala. To Je pomembno zlasti zaradi tega, ker nekateri zunanji dejavniki zahtevajo zmanjšanje stroškov elovne sile. Pireje prepričan, da bodo pogajanja 'J Llt°stroju omogočila socialno premirje, vendar ruga stran ne sme pričakovati, da bo sindikat pristal na zmanjšanje pravic zaposlenih. Po ujegovem mnenju potrebuje uprava zunanjo Pomoč zlasti pri zagotavljanju denarja za plače. c te pomoči ne bo imela, bo kar polovico de-ovnega časa porabila za urejanje izplačil plač. "o Pirčevem mnenju je zamenjava vodstva Li-ostroja pozitivno vplivala na položaj podjetja na tgu, kasnejše javne polemike pa so mu škodo-va e- Litostroju škodi tudi obnašanje vlade, ki po-jtudbe Litostroja za elektrarno na Soči ni podpr- Nova uprava Litostroja je program sanacije P°djetja dala SKEI v vednost, poslala gaje vladi, 1 pa se o njem še ni izjrekla. Pirc je opozoril e na odhajanje mladih kadrov iz Litostroja, ki e zaposlujejo zlasti pri zasebnikih, pa tudi v v°jski in policiji. Y SKEI Litostroja so po Pirčevih besedah ugo-ovth, da "slovenska varianta" problemov podjetja ae rešuje, saj soji številni že obrnili hrbet. Gla-ni adut uprave je še naprej ABB, pogovatjajo fe tudi z drugimi, na primer Indonezijci. Zanje ■K zanimivo le stoodstno lastništvo Litostroja. Ce 1 Pr' tem uspeli, pa Litostroj ne bi bil več v sionskih rokah. Za vlaganje v Litostroj se zanihajo tudi drugi tujci, vendar bo prej treba "potola-,111 domače upnike. Zanje bi bilo treba prodati el odvečnega premoženja, zlasti zemljišč. Med ^elike domače upnike je treba šteti tudi zaposlene. e se uprava z njimi ne bo dogovorila, bodo Ucprečili prodajo nepotrebnega premoženja, z-ahtevek za udeležbo zaposlenih pri lastninjenju i 0 SKEI uveljavljal tudi na sodišču. Pirc je prsnemu odboru predlagal, naj novega prediv 1 aika uprave podpre, saj sicer ne bo mogel nor-0 a n° delati. Vlado pa naj SKEI pozove, naj se Povezavi s tujim partnerjem čimprej izreče. Vlaji 3 .n?J bi ukrepala že pred 26. februarjem, ko bo ■ ^‘sče obravnavalo predlog za stečaj Litostroja, j>t gaje vložilo podjetje iz Albanije. Hitri ukre-{ . v,ade so potrebni tudi zaradi tega, ker uprava ' ustroja sicer ne bo mogla izplačati plač zaja-rearj zaradi česar bo med zaposlenimi nov hud a je Tam slab zgled za sanacijo Litostroja, je . Cl’d Drago Gajzer, predsednik SKEI v tem m JetJu v stečaju in njegovih naslednicah. Na-Test0 da bi država, ki je med naj večjimi upniki aina: skrbela za proizvodnjo, ki bi omogočila d anjŠanje izgube, skuša zmanjšati le stroške ovne sde' tem pa direktorju družbe, ki zelo \ vne sile. Ob tem pa direktorju < ^aje s precejšnjo izgubo, dovoljuje niUi iu°Vensk° varianto sploh ni denatja, j( Albert Vodovnik. Fiktivni denar pido tostroja ne rešuje, saj potrebuje pravi denar, tuji partnerje torej nuja. Zaradi številnih neznank bo o sanaciji Litostroja ta teden tudi sestanek SKEI vztraja pri razrešitvi Umka in sanaciji Litostroja v parlamentu, na njem bo SKEI poskušal prodreti s predlogom zakona o sanaciji Litostroja. Po Vodovnikovem mnenju obstaja nevarnost, da bo sanacija Litostroja dala podobne rezultate kot pri Tamu. Če politiki mešetarijo kot v Litostroju, je to priložnost za kriminalce, je menil Branko Medik. Politiki se ne igrajo le z delovnimi mesti, ampak tudi z blagovno znamko. Razpravo o tej točki dnevnega reda j e izvršni odbor sklenil s pozivom slovenski vladi, naj takoj ukrepa, najkasneje pa še pred 26. februarjem. SKE je že decembra zahteval razrešitev prvega človeka Slovenskih železarn Igorja Umka. Ker ta še naprej vztraja pri sanaciji, zaradi katere bi 2600 železarjev moralo na cesto, ker vztraja tudi pri zamenjavi kolektivne pogodbe dejavnosti s splošno pogodbo za gospodarske dejavnosti, mora SKEI znova zahtevati njegovo razrešitev. Če nadzorni svet tega ne bo upošteval, bo na posameznih lokacijah prišlo do še hujših oblik sindikalnega pritiska, je za uvod v razpravo povedal Albert Vodovnik. Dušan Posedi, predsednik SKEI družb na lokaciji bivše Železarne Ravne in tudi član nadzornega sveta SŽ, seje državnemu zboru najprej zahvalil, ker je za železarje sprejel dokaj Nov odlog Nadzorni svet SŽ, zasedal je ta torek, seje zahtevi, naj razpravlja o uspešnosti in zamenjavi Igorja Umka, izognil. Postavljanje in odstavljanje takšnih direktorjev naj ne bi bilo v njegovi pristojnosti, glavno besedo naj bi imela politika. SKEI bo torej moral še čakati. Kako dolgo, je odvisno zlasti od njegove resnične moči. dobre zakone. Pri tem je ključno vlogo imela vladna koalicija, pa tudi opozicija je bila korektna. Po Posedijevem mnenju je problem zlasti namera o sanaciji, ki temelji na zmanjšanju števila in pravic zaposlenih. Na tolikšno zmanjšanje števila zaposlenih SKEI ne sme pristati. Največ problemov naj bi bilo v Verigi, Fipromu in Jeklu. Vse druge družbe pa naj bi po letu 2000 poslovale donosno. SKEI, ki je po Posedijevem mnenju za Marjan Pirc, predsednik SKEI v Litostroju, meni, da potrebuje nova uprava tako notranji mir kot zunanjo pomoč. odločitve državnega zbora najbolj zaslužen, mora sedaj paziti na porabo odobrenega denatja. Tone Motoh, predsednik konference SKEI SŽ in SKEI lokacije Štore, je menil, da Igorja Umka ne bi bilo prav zamenjati, saj bi pri partnerjih to povzročilo negativno razpoloženje. Po njegovem mnenju je z glasovanjem za železarske zakone državni zbor podprl tudi upravo. Zakoni bodo morali postati tudi operativni. Tudi Motoh pa je menil, da stečaja Jeklolivame in Plamena nista bila potrebna in daje za oba treba ugotoviti odgovornost. Odgovorne krivce pa naj ugotovita nadzorni svet in vlada. Zamenjava predsednika uprave po njegovem mnenju ni v pristojnosti SKEI. Janez Vilman, predsednik SKEI v Acroniju, je Umku očital zlasti pobiranje dvoodstotnega prispevka za koncem, ob tem ko v družbah ne vedo, za kaj gre njihov denar. Po Vilmanovih besedah je Umek poskušal zamenjati njihovega direktorja. Ker pri tem ni uspel, sta v Acroniju zdaj dve struji, ena za direktorja, druga pa za Umka. V koncernu se po Vilmanovih besedah obnašajo kot kralji na Betajnovi, tudi strokovne službe širijo. Tudi zaradi tega, ker bo za Plamenom in Verigo moral v stečaj še Fiprom, SKEI Umka ne more podpreti. Enako menijo tudi v KNSS^ Janez Klančnik, SKEI Železarne Ravne, je menil, da Umek ni izvršil več sklepov državnega zbora. V SŽ naj bi ustvaril nemogoče medsebojne odnose. Če ga nadzorni svet in vlada ne bosta razrešila, bo SKEI radikaliziral zahteve. Po Klančnikovih besedah bodo koncern SŽ po potrebi tudi razgnali. Iskali bodo tudi Umko-vega botra (menda naj bi bil eden od najpomembnejših ministrov LDS). Po končani razpravi je izvršni odbor sklenil vztrajati pri zahtevi za razrešitev Igorja Umka. Predsednik Albert Vodovnik bo to pisno zahtevo še enkrat poslal tudi vladi in nadzornemu svetu SŽ. V SKEI menijo, da Umek v enajstih mesecih nima kaj pokazati, poznajo tudi človeka, Letna konferenca Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije V ospredju še naprej socialna varnost in ohranitev delovnih mest V izobraževalnem centru v Pekrah pri Mariboru so se konec prejšnjega tedna na letni seji sestali člani konference Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Sprejeli so poročilo o delu sindikata v lanskem letu ter operativni program dela za letošnje leto. V razpravi so se dotaknili zlasti položaja svojih članov v trboveljskem rudniku in Nafti iz Lendave. Govorili so tudi o širjenju sindikata, s čimer naj bi postal močnejši. Poročilo o delu v preteklem obdobju je predstavil Iztok Cilenšek. Dejal je, da sindikat energetikov dolgo časa ni imel sogovornika, saj je od volitev do konstituiranja vlade in normalnega dela sekretariata za energetiko minilo skoraj pol leta. Kljub temu sta komisiji za spremljanje in izvajanje kolektivnih pogodb elektrogospodarstva Luksemburgu in Italiji. “Kljub različnosti dejavnosti smo v našem sindikatu v kritičnih trenutkih znali strniti vrste in učinkovito zaščititi interese delavcev,” je sklenil Cilenšek. V razpravi je Valter Vodopivec opozoril, da v podjetjih sindikalisti praviloma spremljajo samo uresničevanje tarifnega dela kolektivne po- in premogovništva uspešno opravili svoje delo, saj sta redno opozarjali na kršitve. Ko so v Nafti Lendava in RGD Trbovlje kolektivni pogodbi odpovedali, je sindikat takoj reagiral in dosegel umik odpovedi. Sindikat energetikov se je z delodajalci pogajal tudi o premalo izplačanih plačah. V podjetjih, kjer pogajanja niso bila uspešna, je delavcem pomagal pri vlaganju individualnih tožb. Veliko pozornosti je sindikat delavcev v energetiki posvetil zagotavljanju socialne varnosti delavcev, še zlasti v rudnikih v zapiranju. Zato socialna varnost teh delavcev ni bila ogrožena. Njihove probleme so delodajalci razreševali s prerazporeditvami in s predčasnimi upokojitvami. Zaradi nerazumnega zavlačevanja sanacije Nafte in izgradnje TET 3 je ta čas najbolj ogrožena socialna varnost delavcev v Lendavi in v Trbovljah. V sindikatu delavcev v energetiki so lansko leto po Cilenškovih besedah veliko pozornosti posvetili tudi izobraževanju sindikalnih zaupnikov ter mednarodnemu sodelovanju. Tako so izjemno uspešno organizirali Evropsko konferenco PSI v Novem mestu, prav tako pa so sodelovali na mednarodnih kongresih in seminarjih v Avstraliji, na Cipru, v Parizu, Hannovru, Kohlu, godbe, medtem ko so do kršitev drugih določil marsikdaj preveč tolerantni. Tako sindikati v podjetjih ne dajejo vedno mnenj k aktom o sistematizaciji, premalo se zavzemajo za omejevanje nadur in podobno. Takšna politika se lahko sindikatom maščuje v hujših časih, ko bo morda treba ukinjati delovna mesta, pa skladno z ustaljeno prakso sindikata ne bo nihče nič povprašal. Darko Lekčevič je opozoril na težave, s katerimi se pri svojem delu srečujejo člani sindikata v manjših podjetjih, kjet so bolj nemočni kot v velikih sistemih. Opozoril je tudi na negotovost delavcev Nafte Lendava, ki bodo, če se sanacija podjetja ne bo začela kmalu, prisiljeni napovedati stavko. Iztok Cilenšek je spregovoril tudi o težavah delavcev v premogovništvu. Dejal je, da se mora sindikat v prvi vrsti Udeleženci konference so se zavzeli za to, da bi v vseh podjetjih na področju energetike čim prej sklenili podjetniške kolektivne pogodbe. Franc Dolar je podelil plaketo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Ervinu Kosu. zavzemati za ohranjanje delovnih mest - če ne gre drugače, tudi na račun nekoliko nižjih plač. Opozoril je tudi, da se bodo rudarji čedalje težje predčasno upokojevali, saj si država prizadeva zajeziti naraščanje števila upokojencev. Razprava o izgradnji TET 3 v Trbovljah seje po Cilenškovih besedah v zadnjem času spolitizirala, zaradi česar je socialno varnost 1500 rudarjev in 400 delavcev v elektrogospodarstvu v revirjih vedno bolj ogrožena. “Sindikati se ne vmešavamo v strokovne razprave in ne vztrajamo pri O sanaciji Nafte Lendava in izgradnji TET 3 v Trbovljah Člani konference sindikata delavcev v energetiki so ugotovili, da zavlačevanje pri sanaciji Nafte Lendava in pri sprejemu odločitve o izgradnji TET 3 v Trbovljah ogroža socialno varnost več tisoč delavcev. Sklenili so, da se bodo za ohranitev delovnih mest in za socialno varnost delavcev borili z vsemi oblikami sindikalnega boja. V ta namen so že zahtevali sestanek s pristojnimi ministrstvi, prav tako pa nameravajo o problemih sanacije Nafte in izgradnje TET 3 sklicati tiskovno konferenco. izgradnji objekta, vztrajamo pa pri tem, naj država zagotovi socialno varnost 2000 delavcev v revirjih, kjer so gospodarske in socialne razmere že tako in tako izredno hude,” je dejal Cilenšek. Opozoril je tudi, da bi nove investicije po oceni strokovnjakov stale 500 milijonov mark, opustitev proizvodnje pa 800 milijonov mark. O nalogah v letošnjem letu je spregovoril predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Franc Dolar-Zavzel seje za to, da bi v podjetjih elektrogospodarstva in v družbi RGD Trbovlje do sredine letošnjega leta sprejeli podjetniške kolektivne pogodbe, prav tako pa bi morali čim prej podpisati kolektivno pogodbo naftno-plinskega gospodarstva. V zvezi s premalo izplačanimi plačami delavcetn v energetiki se bo sindikat še naprej zavzemal za izvensodno poravnavo -podobno, kakor so to storili v Dravskih elektrarnah. Če pri tem ne bo uspešen, pa se bodo delavci prisiljeni zateči na delovno sodišče. Med prednostne naloge sindikata energetikov po Dularjevih besedah sodi tudi zavzemanje za socialno varnost delavcev in ohranjanje delovnih mest v energetiki, še zlasti v Trbovljah, v Lendavi ter v krajih, kjer zapi-rajo rudnike. Dolar seje zavzel tudi za oblikovan je sklada za solidamo-s,ne pomoči. Veliko pozornosti pa nameravajo v sindikatu energetikov Posvetiti tudi izobraževanju in informiranju sindikalnih zaupnikov, sodelovanju delavcev pri upravljanju Podjetij, krepitvi notranjih odnosov ln mednarodnemu sodelovanju. , V razpravi je Jure Žvan opozo-r,|; da imajo v elektrodistribuciji Ježave pri pripravi podjetniških kolektivnih pogodb. Alojz Mazej je dejal, da se v podjetjih ni enostavni0 pogajati za delavske pravice, vlojz Istenič je povedal, da so v Savskih elektrarnah pred novim letom ze podpisali podjetniško kolektivno Pogodbo, v Soških in Dravskih elektrarnah pa jo bodo do poletja. Bo-J’,s Jesenšek pa je opozoril na prometne, ki jih imajo slovenska podjetja s svojimi počitniškimi hibami in drugimi kapacitetami na Hrvaškem. Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije naj bi po njegovem mnenju zahtevala od vlade, da problem reši na meddržavni ra-Vn>- Po njegovem mnenju je nerazumno, da se slovenska vlada s hrvaško P°gaja o dolgu bivše Ljubljanske “anke hrvaškim varčevalcem, ob tem Pa ji je vseeno, kako hrvaške oblast ravnajo s slovenskimi nepremič-n'nami na Hrvaškem. Roman Pe-•"kličje spregovoril o težavah pri prezaposlovanju in drugih načinih reševanja delavcev rudnikov v zapiranju. Aleksander Marič pa je opozoril na v°dilne v nekaterih podjetjih, ki si Pbzadevajo zmanjšati pravice dela-Vcev. Sindikat energetikov mora Vztrajati pri spoštovanju panožne ko-tektivne pogodbe. Opozoril je tudi da negotovost delavcev Nafte Lendava i n poudari I. da delavci ne smejo b|ti žitve sporov med državo in Peklom. Zavzel se je tudi za profc-V'0nalizacijo v vodstvu sindikata dedcev v energetiki. Ervin Kos je Pnudaril, da si mora sindikat energetikov prizadevati, da se morajo sin-i'kalni zaupniki in člani svetov de-avcev usposobiti, da bi souprav-Janje delavcev v podjetjih čim prej zaživelo. Zavzel seje tudi za širitev S|ndikata delavcev v energetiki, če 1® to mogoče (morda v povezavi s fjndikatom delavcev v komunali), saj 1 bili tako vsi skupaj še močnejši. Plaketo Sindikata delavcev deja-Vll<|sti energetike Slovenije sta predla Branko Rukidzija, predsednik 0i čas smo uvedli za obdobje od oktobra lani do letošnjega aprila. Upamo, da se bo v tem času pono-vno povečal obseg naročil.” Sicer pa je podjetje Johnson Controls NTU eno najuspešnejših sionskih podjetij, v njem dela 750 delavcev. Vložke za avtomobilske Sedeže iz gumirane žime in poliuretanske mase, vzglavnike za avtomobilske sedeže in druge proizvode kupujejo pri njih BMW, Mercedes, Upel, Revoz in drugi proizvajalci avtomobilov. Pred 23 leti se je v Slovenj Gradcu pojavil tuji partner, kije začel y*agati v proizvodnjo gumirane žime 'n Predelavo poliuretana. Proti koncu osemdesetih let je bil že 60-odstot-!" Ustnik te proizvodnje. Ko seje v 'Vropi pojavil ameriški sistem John-?9n Controls, je odkupil tudi delež . AVE v slovenjegraški tovarni.Tako p uastalo mešano podjetje Johnson Controls NTU. Leta 1997 so priva-'z'rali tudi družbeno premoženje Podjetja, ki je bilo ocenjeno na 40 ?dstotkov celotne vrednosti podjetja, clavci in menedžerji so postali 58-'dstotni lastniki tega dela podjetja, p Na vprašanje, kakšne so plače, je Cfmanšek povedal: “So za osem (.dstotkov višje, kot določa kolek-'vua pogodba, vendar malce pod .epubliškim povprečjem. Plače pre-«*mo redno. Takoj pa moram podati, da imamo zaradi skrajšanega delovnega časa za 8 do 10 odstotkov nižje plače, kot bi jih imeli sicer. Skrajšani delovni čas dolgoročno torej ne more biti rešitev za podjetje. V to kislo jabolko smo zagrizli, ker upamo, da bomo v šestih mesecih ponovno pridobili toliko naročil, da bomo imeli dovolj dela za polni delovni čas. Skrajšani delovni čas je torej rešitev samo za krajše časovno obdobje,” pojasnjuje Permanšek. “Problem je tudi v tem, da je večina zaposlenih razporejena v prve tri tarifne razrede. Delavec v proizvodnji gumirane žime zasluži povprečno 80.000 do 85.000 tolarjev neto, šivilje pa prejemajo od 70.000 do 75.000 tolarjev." Kako pa je s spoštovanjem drugih delavskih pravic? “Moram reči, da tuji lastnik dosledno spoštuje naše zakone in kolektivne pogodbe. Tako smo denimo lani dobili Vinko Permanšek bruto 127.000 tolarjev regresa. Regres za prehrano dobivamo po stari sindikalni listi. Za prehrano prejemamo 12.774 tolarjev mesečno. Lani smo ob koncu leta dobili tudi posebno nagrado v višini 45.000 tolarjev bruto. Glede na to, da so pogoji dela težki, podjetje vsakemu delavcu, ko dopolni 25 let delovne dobe, plača 10-dnevno preventivno zdravljenje v Termah Lendava. Sicer pa imamo tudi počitniške zmogljivosti na Kopah, kjer lahko zaposleni po dokaj ugodnih cenah letujejo.” Sadjarstvu in drevesničarstvu Goričko preti stečaj Kmetijska zadruga Panonka iz Murske Sobote se je lani preoblikovala v sedem samostojnih zadmg in tri družbe z omejeno odgovornostjo. Vodstvo Panonke, ki je bilo gluho za vsa pravočasna in tehtna opozorila sindikatov, je v nove zadruge in družbe prerazporedilo samo delavce, medtem ko si nove pravne osebe premoženja in dolgov še niso uspele razdeliti. Zaradi tega je Goričko Sadjarstvo in drevesničarstvo d. o. o. že zabredlo v domala nepremostljive težave. Sadjarsko in drevesničarsko podjetje Goričko, ki gospodari z 60 hektari sadovnjakov, se je znašlo v zares kritičnem položaju. V podjetje, ki razpolaga samo z ustanovitvenim kapitalom 1,5 milijona tolarjev, so prerazporedili 24 delavcev, medtem ko so vsi objekti in stroji skupaj z intenzivnimi nasadi sadovnjakov ostali v lasti Panonke, kjer sta poleg direktorja zaposlena samo še dva delavca. Ker podjetje Goričko nima dovolj obratnih sredstev niti za normalno pridelavo sadja, dobivajo delavci plače in druge prejemke zelo neredno. Pred nedavnim je Sindikat kmetijstva in živilske industrije v podjetju Goričko, ki ga vodi Dušan Baler, sklical sestanek vseh zaposlenih, na katerega so povabili tudi vodstvo podjetja in kmetijske zadruge Panonka ter sekre- tarja območne organizacije ZSSS v Pomurju Janeza Kovača. Na sestanku 24 delavcev ni slišalo nič vzpodbudnega, saj je v. d. direktoija kmetijske zadruge Panonka Jože Nemeš povedal, kar delavci že vedo. Dokler je bila kmetijska zadruga Panonka še enotna, so v njej gospodarili bolj po domače. Tisti obrati, ki so dobro poslovali, so pokrivali izgube obratom, ki so ustvarjali izgubo. Nihče ni Dušan Baler: KZ Panonka je delavce premestila v družbo Goričko, premoženja pa ni prenesla na novo družbo. Kakšne ugodnosti pa delavcem ponuja sindikat? “Organizirano imamo blagajno vzajemne pomoči. Delavec lahko dobi 50.000 tolarjev kredita. Preko sindikata so delavci tudi nezgodno zavarovani. Naši člani lahko dobijo tudi kredit prek delavske hranilnice,” pojasnjuje Vinko Permanšek. “Trenutno je v podjetju v sindikat KNG včlanjenih 648 delavcev, 86,5 odstotka vseh zaposlenih. V vsakem obratu in v vsaki izmeni ima sindikat sindikalnega zaupnika, ki skupaj sestavljajo 25-članski izvršni odbor. Ker se zaradi narave dela vseh 25 članov ne more zelo pogosto sestajati, smo izvolili šestčlansko predsedstvo sindikata, ki se sestaja bolj pogosto.” V podjetju Johnson Controls NTU deluje tudi svet delavcev. “Sindikat in svet delavcev imata sklenjen sporazum o medsebojnem sodelovanju. S sporazumom smo si delo razdelili tako, da vsak delavec natanko ve, kdo je za kaj pristojen. Sicer pa so v svetu delavcev tudi štiije člani našega izvršnega odbora. Zato je sodelovanje sveta delavcev in sindikata zelo dobro in uspešno. Sindikat ima tudi korektne odnose z vodstom podjetja,” pravi Vinko Permanšek. , . Tomaž Ksela natanko vedel kdo pije in kdo plača. Zato se sedaj nove zadruge in družbe ne morejo dogovoriti za delitev premoženja in dolgov enovite zadruge. Predsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije v kmetijski zadmgi Panonka Stefan Makoterje prisotne spomnil, da je sindikat upravljavce in vodstvo Panonke pravočasno opozarjal na težave. Zato je povprašal, ali bo kdo za nastale razmere odgovaijal. Danes je v težavah sadjarstvo in drevesničarstvo na Goričkem, kdo bo na vrsti naslednji? Sekretar območne orgnizacije ZSSS Janez Kova je predlagal, naj delavce razporedijo nazaj v kmetijsko zadrugo Panonka. Ker ob njihovi prerazporeditvi v podjetje Goričko niso razdelili tudi premoženja enovite zadruge, je bila namreč njihova prerazporeditev nelegitimna. Kmetijska zadruga Panonka, ki ima dovolj kapitala za odpravnine, pa lahko delavce opredeli kot trajno presežne. Če bo šla Panonka v stečaj, bodo delavci imeli vsaj možnost poplačila svojih terjatev iz stečajne mase. Te možnosti v primem stečaja podjetja Goričko ne bi imeli, saj nima premoženja. Delavci so Kovačev predlog sprejeli. Če jih ne bodo prerazporedili nazaj v Panonko, bodo na delovnem sodišču delodajalca tožili zaradi neupravičene prerazporeditve v drugo podjetje. Kakor kaže je družba Goričko obsojena na stečaj. Sedanjim delavcem naj bi zagotovili socialno varnost tako, da bi jim ponudili v najem sadovnjake. T. K. II. zimske igre sindikata KNG Slovenije KOPE 98 Območni odbor sindikata KNG za Koroško je prejšnjo soboto uspešno organiziral 2. zimske igre sindikata KNG. K uspehu je pripomoglo tudi lepo vreme in razpoloženi tekmovalci Prve tri ekipe so prejele lepe kristalne pokale, izdelane v Steklarni Rogaška Slatina. 346,19 točk, 11. TIM Laško 344,97 točk, 12. Kolpa Metlika 235,60 točk Uvrščenih je bilo 20 ekip. Prvi trije tekmovalci v vseh kategorijah so prejeli medalje in diplome, praktične nagrade pa so prejeli tekmovalci, uvrščeni do petega mesta. Praktične nagrade so prispevala podjetja, od koder so bili tekmovalci, ter Nova Oprema Slovenj Gradec in Tovarna akumulatorjev Mežica. Poleg omenjenih tekmovalcev so nagrade prejeli Se: - naj starejši tekmovalec - fotelj (darilo Nove Opreme Slovenj Gradec), - najhitrejša tekmovalka - tuš kabino, najhitrejši tekmovalec - pomivalno korito (oboje darilo Kolpa Metlika), Na Kopah so spel prevladovali domačini Druge zimske igre je vodilo častno predsedstvo v sestavi: Dušan Grabnar - direktor družbe JC-NTU Slovenj Gradec, Stjepan Peretin - direktor družbe Uteksol Slovenj Gradec, Niko Pečarič - direktor družbe Tri so Plastika Pameče, Janez Justin - predsednik sindikata KNG Slovenije in Vinko Perman.šek - pred- ske. Za ekipno uvrstitev so se upoštevali rezultati vseh udeležencev v vseh kategorijah. Najboljši v posameznih kategorijah in ekipno so bili: A - do 25 let - ženske: I. Nataša Per-manšek, JC-NTU Slovenj Gradec, 2. Ro- Košir, Termo Škofja Loka, 2. Gelca Krašek, Juteks&Emteks Žalec, 3. Ana Gliha, Krka Novo mesto; moški: 1. Zoran Simič, JC-NTU Slovenj Gradec, 2 Leopold. Jere, Steklarna Hrastnik, 3. Roman Poljanšek, KIK Kamnik. D - nad 45 let - ženske: 1. Milena Ravbar, Krka Novo Mesto, 2. Marinka - najstarejša tekmovalka - komplet usnjenih blazin za stole (darilo JC-NTU Slovenj Gradec), - najpočasnejša tekmovalka - akumulator (dariloTovarne akumulatorjev Mežica). Vsi udeleženci iger so prejeli tudi kape - spominsko darilo sindikata KNG. Po Takole zagrizeno so startali skoraj vsi! sednik Območnega odbora sindikata KNG za Koroško. Seveda pa je večji del posla opravil organizacijski odbor pod vodstvom Vinka Permanška. Vodja tekmovanja je bil Bari Marjan, sekretar Območne organizacije ZSSS za Koroško. Tekmovanje na progi Kaštivnik je izvedel Smučarski klub Vuzenica. Start je bil na višini 1430 m, cilj na višini 1180 m, višinska razlika 250 m.Tekmovanja seje udeležilo 195 tekmovalcev, vseh udeležencev pa je bilo prek 240. Tekmovalci so bili razvrščeni v štiri starostne skupine za moške in štiri starostne skupine za žen- mana Stržinar, Termo Škofja Loka, 3. Martina Kasenc, Helios Domžale; moški: 1. Gorazd Podrekar, Termo Škofja Loka, 2. Tomaž, Permanšek JC-NTU Slovenj Gradec, 3. Peter Melanšek, JC-NTU Slovenj Gradec. B - od 26 do 35 let - ženske: 1. Jasmina Pintar, JC-NTU Slovenj Gradec, 2. Alenka Zupan, Helios Domžale, 3. Urška Sizej, Juteks&Emteks Žalec; moški: 1. Janez Košir, Termo Škofja Loka, 2. Matjaž, SenicaTKI Hrastnik, 3Tomaž Kramberger, Sanform Ruše. C - od 36 do 45 let - ženske: 1. Zdenka Udeleženci so se zbrali pred staro dobro “Partizanko”. Tretjak, JC-NTU Slovenj Gradec, 3. Amalija Vrhovec, Belline Kozmetika Ljubljana; moški: 1. AndrejValenčič, Sava Kranj, 2. Tone Kos,Termo Škofja Loka, 3. Vinko Permanšek, JC-NTU Slovenj Gradec. Vrstni red ekip: 1. JC-NTU Slovenj Gradec 1233,98 točk, 2. Juteks&Emteks Žalec 980,06 točk, 3. Krka Novo mesto 971,82 točk, 4. Termo Školja Loka 726,94 točk, 5. Sava Kranj 629,58 točk, 6. TKI Hrastnik 513,22 točk, 7. Steklarna Hrastnik 511,15 točk, 8. Sanform Ruše 428,67 točk, 9. Helios Domžale 359,84 točk, 10. KIK Kamnik zaključku uradnega dela je bilo družabno srečanje, ki seje ob prijetni glasbi in plesu nadaljevalo pozno v noč. Za uspešno izvedene igre se zahvaljujemo organizacijskemu odboru in častnemu predsedstvu. Posebna zahvala pa gre pobudnikoma in glavnima organizatorjem:1 Vinku Permanšku in Marjanu Barlu. Za praktične nagrade se zahvaljujemo vsem podjetjem, ki so prispevala svoje izdelke. Prihodnje zimske igre bodo na Gorenjskem. Franjo Krsnik sekretar sindikata KNG Foto: S. B. Po tekmovanju je imel besedo glavno besedo Janez Justin, predsednik KNG. Besedo je dobil tudi glavni organizator in uspešen tekmovalec Vinko Permanšek. r Takole je kakšna tretjina prijavljenih čakala na popravilo gondole. Slikali smo jih, ker smo čakali tudi mi. Čeprav so nekateri špekulirali o izklopu elektrike, se je kasneje izkazalo, da je »zaštekala« le ena sama tenka žica. iE Naš zunanji sodelavec Hinko Jerčič je tekmovalce med našim čakanjem »spravil v aparat«. 4. državno prvenstvo SKEI v veleslalomu ■n smučarskih tekih Kljub velikim težavam - veselje zmagovalcev Za že 4. državno prvenstvo SKEI v veleslalomu in teku na smučeh, l>ilo,je na Golteh, se je prijavilo rekordnih 400 udeležencev. Marljivim organizator jem je del naporov pokvarilo vreme, saj je tenko snežno odejo (uradno naj bi je bilo za pol metra) dodobra zmehčalo, Za povrh pa je za tri ure prenehala voziti tudi gondola. Tako seje tekma, začela seje ob deseti uri, končala šele oh petnajsti. Zaradi tega so kasnih tudi rezultati. Kljub vsem tem težavam so organizatorji tekmovanje srečno Pripeljali do konca. Po zaslugi glavnega sponzorja in drugih pokroviteljev so uspešnim in zaslužnim tekmovalcem podelili veliko Praktičnih nagrad. Na prizorišče zaključne slovesnosti so pripeljali hladilnik, pralni stroj in štedilnik, vse z etiketo Gorenja. F. K. in H. 1, foto S. B. Uradne razglasitve rezultatov, bila je v izteku fis proge na Golteh, se je udeležila večina od skoraj 400 nastopajočih. Rtasti Branko Amon (v sredini). S prejemniki kolajn in nagrad pozirajo (spredaj od leve Proti desni) Albert Vodovnik, Jože Stanič (generalni direktor Gorenja d. d.), Branko Amon (predsednik SKEI Gorenja in glavni organizator) in Dušan Semolič. Pri i»a/>unai#aniii er* nhiaui eaTiiltafnu ia imaf imfilr/i Wala Ker je državno prvenstvo bilo na Valentinovo, je Jožetu Staniču pripadla pravica, da je prejemnice kolajn tudi »popoljubčkal«. Na fotografiji (od leve proti desni, vendar brez Jožeta): Petra Korenjak, Mojca Starič, Mateja Frelih, Vesna Perkovič in Bernarda Osojnik. Rezultati: Veleslalom Ženske A: I. Mateja Frelih (Gorenjska). 2. Mojca Starič (Dolenjska). 3. Vesna Perkovič (Podravje); Ženske B: 1. Marjana Zgaga (Gorenjska), 2. Andreja Petrovič (Koroška), 3. Irena Šmigovc (Velenje). Moški A: 1. Andrej kovač (Koroška), 2. Igor Šmigoc (Velenje), 3. Roman Kac (Velenje); Moški B: Hinko Pepevnik (Koroška), 2. Izidor Pintar (Gorenjska), 3. Bogdan Pogačnik (Koroška); Moški C: I. Jože Ogrinc (Zasavje), 2. Boris Jensterle (Gorenjska), 3. Janez Frelih (Gorenjska); Moški D: 1. Srečko Forte (Zasavje), 2. Zvonko Tašker (Podravje), 3. Vili Santner (Koroška); Moški E: I. Igor Kos (Zasavje), 2. Teobald Zorko (Velenje), 3. Jože Napotnik (Koroška). Smučarski teki Ženske A: I. Eva Lipičnik (Velenje). Moški A: 1. Milan Bogataj (Koroška), 2. Valter Tomšič (Ljubljana), 3. Srečko Škorc (Koroška); Moški B: L Brane Škoflek (Ljubljana), 2. Milan Svetelj (Ljubljana), 3. Milan Župane (Velenje); Moški C: L Mirko Kranjčar (Koroška), 2. Henrik Jerčič (Velenje), 3. Miroslav Puš (Velenje). Ekipno (veleslalom + teki) 1. Območna organizacija SKEI Velenja, 2. Območna organizacija SKEI Koroške, 3. Območna organizacija SKEI Ljubljane, 4. Območna organizacija SKEI Gorenjske, 5. Območna organizacija SKEI Podravja, 6. Območna organizacija SKEI Dolenjske sinoik.it kovinske iiu^troindustn/e Slovenile DRŽAVNO«': m' C*KEISLOVENIJE V VEI CCI Al ua *>... .A — . . 14 št. 7 / 19. februar 1998 ODDIH turistična agencija BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: - dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica -100 m od jezera - cena 90 DEM na dan, vikend (od petka do nedelje) 190 DEM, upokojenci imajo 10-% popust BOHINJSKA BISTRICA: - počitniški dom, tri-posteljne sobe, polpenzion 3.600 SIT BARBARIČA: - enosobno stanovanje za 4 osebe, 45 DEM dnevno RAB: - ponudba za upokojence - vsako soboto avtobusni prevoz, 7 polnih penzionov, hotel AVSTRIJA - BAD-KLEINKIRCHEIM: - apartmaji za 4 osebe, cena 9.330 ATS, za 6 oseb pa 11.860 ATS ITALIJA : - FALCADE: apartmaji za 4 osebe po 10. januarju, cena 683.00 ITL B. SINDIKALNI IZLETI individualni želji skupine - možni trije obroki GRAD HERBERSTEIN V AVSTRIJI: - enodnevni sindikalni izlet (živalski vrt z 600 živalmi, botanični vrt in bogata kulinarična ponudba). V spomladanskem času čudovit enodnevni izlet na Avstrijsko Štajersko PUST v Benetkah: -1 dan (21. februar), cena 45 DEM C. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC POKLJUKA: - počitniški dom MK, dve in štiri posteljni apartmaji, cena 68 oz. 86 DEM dnevno. PONUDBO PRIPOROČAMO ZLASTI TEKAČEM NA SMUČEH! - brunarica MK, dva povezana apartmaja za skupno 8 oseb. Čena za najem celotne brunarice je 135 DEM dnevno PLANICA: - počitniški dom - sobe, etažniTVVC, polpenzion 37 DEM dnevno KANIN: - petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan KRVAVEC: - štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico inVVC, cena 59 DEM na dan + turistična taksa, ki jo poravnate ob prihodu, termini po dogovoru ROGLA: - apartmajska hiša, apartmaji za 4 do 6 oseb, manjši za 2 do 4 osebe, cena od 85 do 120 DEM, odvisno od sezone in velikosti. Kmečki dvorec je neposredno na smučipču. Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE: - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI: - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin POLJANSKA DOLINA: - obisk in ogled Škofje Loke, ogled dvorca Ivana Tavčarja in kulturnega programa, ogled vasi Volče in razstave starih fotoaparatov, v Šuši pripravna večerje ob vašem sodelovanju "spretnih" gostov, cena 3200 SIT - brez prevoza IDRIJA:-enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra BELA KRAJINA: - obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji D. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa. E. SEJMI PARIZ: - SIA, mednarodni kmetijski sejem, od 1. do 8. marca, odhod 2. marca, tri dni, cena 1.100 DEM AMSTERDAM: - INTERTRAFFIC, sejem prometne signalizacije in varnost, prometni inženiring, od 10. do 13. marca, 4 dni, 1.100 DEM ŽENEVA:-AVTOSALON, avtomobilska razstava, od 5. do 15. marca, enodnevni program s posebnim letalom, odhod 10.3., cena 515 DEM HANNOVER: - CEBIT, največji računalniški sejem, od 15. do 19. marca, cena za enodnevni ogled je 595 DEM, 4 dni 1290 DEM BARCELONA: - EXPODIDACTA, sejem učil, 4 dnevni ogled sejma in glavnega mesta Katalonije, odhod 19.,+ marca, cena 599 DEM MUNCHEN: - BAUMA 98, sejem gradbeništva, od 30. marca do 5. aprila, programi 2 ali 3 dni, cena 265 oz. 435 DEM; - I.H.M., obrtni sejem, 2 dni (13. marec), cena 199 DEM F. RAZPISANA POTOVANJA NEW YORK: - šest dni za 870 USD, odhod v marcu 1998; LONDON: - štiri dni za 340 brit. funtov, odhod 4. in 18. marca 1998. G. ZAMENJAVA ALI PRODAJA POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Enosobno stanovanje za 5 oseb na otoku Pagu zamenjamo za ustrezno enoto v slovenskih zdraviliščih. Možna je tudi medsebojna zamenjava posameznih terminov. Pokličite ATRIS Počitniško garsonjero vTermah Zreče prodamo V Bohinju, Stari Fužini ali Fiesi, Strunjanu ali Luciji kupimo počitniško garsonjero ATRIS sprejema naročila sindikalnih organizacij za organizacijo dopustov v Sloveniji in ob celotni Jadranski obali. Pravočasni dogovor o zakupu: nižja cena in na več obrokov! ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze § »s H# m 'U _ Domača ponudba Pohorja pa je le dopolnitev prijetnim večerom. Atris ponudbo priporoča KRANJSKA GORA:-tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno; - Porentov dom, polpenzion 42 DEM, otroci do 7 let imajo 50 % popusta PTUJSKETOPLICE: - apartma za 2-5 oseb. Cena od 95 do 110 DEM. Končno čiščenje 37 DEM MORAVSKE TOPLICE: - dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 35 DEM dnevno/ osebo POREČ - hotel Neptun: - polpenzion 41 DEM PIRAN: - dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 69 oziroma 85 DEM dnevno NOVIGRAD: - trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 80 DEM dnevno DUNAJ-BUDIMPEŠTA: - 4 dni, vožnja od Dunaja do Budimpešte po Donavi, ogledi mest in zabavni program ob večerih. Osnovna cena 500 DEM - prevozi, 3x nočitev z zajtrkom, hidrog-liser. Za oglede se dogovorimo RIM:-štiridnevni izlet (avtobus, letalo), bivanje v dvoposteljnih sobah z zajtrkom, ogledi z doplačili vstopnin. Cena 495 DEM BARCELONA: - štiridnevni izlet (od četrtka do nedelje), letalski prevoz in nočitve s zajtrkom. Termin 26. 2. in 26. 3. 1998. Cena samo 599 DEM, doplačila za organizirane oglede po Kako bomo letos dopustovali v Istri in Hrvaškem primorju Zakonodaja, ki v sosednji državi omejuje poslovanje objektov turistične narave, bo, kot kaže, veljala tudi letos. Spremembe bi sicer želeli vsi, tako na hrvaški kot slovenski strani, toda meddržavnega sporazuma o premoženjskopravni ure-u'tvi lastnine nepremičnin do dopustov verjetno še ne bo. Vsakoletno dogo-varjanje o počitnikovanju in dopustih v ^venskih počitniških zmogljivostih na Hrvaškem zahteva od lastnikov in upra-vtialcev veliko pogajalske spretnosti. V začetku februarja je bil na zu-uanjem ministrstvu pogovor o možni rešitvi tega problema. Dogovorili smo se' da bo zunanje ministrstvo po diplomatski poti predlagalo odpravo ured-°e iz leta 1991, ki slovenskim podjetjem Prepoveduje razpolaganje z nepremič-uinami na Hrvaškem. Če predlog ne bo sprejet, bo naša država podprla predlog 'strsko-goranske županije o sprostitvi Poslovanja slovenskih podjetij z domovi v Istri. Slovenski lastniki in upravljalci se ruoramo dogovoriti, kako bomo skušali Uveljaviti svoje interese. Če prizadevanja jra meddržavni ravni ne bodo uspešna, u° namreč tudi letos vsako podjetje lahko Probleme reševalo le na lokalni ravni. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije skupaj sThristično zvezo Slovenije načrtuje posvet vseh zainteresiranih o tej problematiki, vabilo zanj bo pravočasno objavljeno v Novi Delavski enotnosti. Na posvetu, računamo, da bo v začetku marca, bi morali govoriti zlasti o: - popisu počitniških zmogljivosti v sosednji državi, - oblikovanju skupnosti lastnikov v večjih naseljih (naprimer Mareda, Čer-var, Gajac, Stinica) in posebnega svetovalnega telesa pri združenju GZS ali ministrstvu za turizem, - ustanovitvi slovenskih podjetij za vodenje turistične dejavnosti v sosednji državi, - ugotavljanju škode na objektih in še marsičem. Cilj posveta je preprečiti propadanje objektov in njihovo nezakonito prodajo. S tem pa želimo tudi doseči, da bi slovenski delavci že letos imeli boljše možnosti za dopust kot prejšnja leta. Lastnike in upravljalce vabimo, naj se za posvet prijavijo Borzi sindikalnega turizma - Atri-su, tel. 061/322-975. K sodelovanju vas vabi Metod Zalar, direktor Zveza Svobodnih Sindikatov v Slovenije SVET komisija za sindikalna priznanja Komisija za sindikalna priznanja Sveta ZSSS objavlja, skladno z določbo 8. člena Pravilnika o podeljevanju odličja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije RAZPIS za zbiranje predlogov kandidatov za podelitev “Plakete Svobodnih sindikatov Slovenije” (v nadaljevanju: plakete) v letu 1998 1 ■ Plaketo lahko prejmejo sindikati, ki so člani Zveze, njihove oblike organiziranja, območne organizacije ZSSS in posamezni člani, lahko pa tudi druge organizacije in njihovi predstavniki. 2. Pri izbiri kandidatov za dodelitev plakete bo komisija kot predlagatelj •eh odličij ZSSS upoštevala kriterije, ki jih določa 7. člen pravilnika. Po teh določilih se plaketa podeljuje za posebne dosežke predvsem na naslednjih področjih delovanja: - varovanja in izboljšanja ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja članov, ~ uveljavljanja zahtev sindikata v organih lokalne samouprave in institucijah na državni ravni, ~ razvoja in krepitve samostojnosti ter učinkovitosti sindikata na posameznih ravneh organiziranosti, ~ popularizacije in razvoja določene dejavnosti v ZSSS, ~ kreativnega dela na področju medsindikalnega sodelovanja, ~ za večletno delo in pomemben prispevek v organih in organizacijah ZSSS pri uresničevanju interesov članov in pri uveljavljanju ter razvoju sindikata, - učinkovite zaščite in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic članov, ~ pomembnega prispevka k zdravemu in humanemu delovnemu okolju. 2- Predlagatelji za podelitev plakete so po 9. členu pravilnika: sindikati Podjetij, družb, zavodov in ustanov, sindikati dejavnosti, območne orga-hizacije ZSSS ter druge interesne oblike sindikalne organiziranosti in organi ZSSS. Predlogi morajo vsebovati pisno obrazložitev. Plakete bo podelil predsednik ZSSS na seji sveta ZSSS ali ob drugi javni svečani priložnosti. 2- Predloge za plakete morajo upravičeni predlagatelji iz 3. točke tega razpisa Poslati komisiji najkasneje do 27. marca 1998 na naslov: ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, KOMISIJA ZA SINDIKALNA PRIZ-nANJA, DALMATINOVA 4, 1000 LJUBLJANA. Ciril Urok predsednik komisije J Sindikat delavcev j trgovine Slovenije organizira dvodnevni izobraževalni seminar NAMEN izobraževalnega seminarja je usposobitev sindikalnih zaupnikov, predsednikov in sekretarjev Območnih odborov sindikata delavcev trgovine Slovenije Zaradi njihove odgovorne funkcije je nujno, da se ti usposabljajo za učinkovito uvajanje in izvajanje novih določb Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, ter se temeljito seznanijo z novo delovnopravno zakonodajo ter predvideno reformo invalidsko pokojninskega sistema. ČAS: Seminar bo 2. in 3. marca 1998 KRAJ: Sindikalni izobraževalni center Radovljica Ponedeljek, 2. marca 1998 9.00 - 9,30 Uvod indogovor o poteku seminarja - Kristina Antolič, predsednica - Sandi Bartol, sekretar 9,30 -11,00 Aktualne naloge v sindikatih - mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS 10.00- 11,15 Odmor 11.15- 13,00 Predstavitev pokojninske reforme - Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS 14.00 -16,00 Nova delovnopravna zakonodaja: predlog zakona o de- lovnih razmerjih, predlog zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - dr. ZvoneVodovnik, direktor instituta za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Torek 3. marca 1998 9.00 -11,00 Predstavitev nove kolektivne pogodbe dejavnosti trgovi- ne Slovenije (delovno pravni del) - Gregor Miklič, član predsedstva ZSSS 11.00- 11,15 Odmor 11.15- 13,15 Predstavitev tarifnega dela kolektivne pogodbe dejavno- sti trgovine Slovenije in dogovor o uresničevanju - Brane Mišič, član predsedstva ZSSS 13,15 -13,30 Zaključek seminarja Udeleženci, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica naj to navedejo v prijavnici. Dodatna pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Sandiju Bartolu na telefonski številki 061/310-827. Za izobraževalni seminar se prijavite na Sindikat delavcev trgovne Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana. (Fax 061/13-27-094) najkasneje do četrtka 26.2.1998 Stroške seminarja in bivanje udeležencev v SIC Radovljica krije Sindikat delavcev trgovine Slovenije, stroške prevoza pa udeleženci sami. Sekretar Predsednica Sandi Bartol Kristina Antolič PRIJAVNICA Ime in priimek: ........................................................... Datum rojstva: ............................................................ Zaposlitev: naziv in naslov družbe: ....................................... Prijavljam se za izobraževalni seminar, ki bo 2. in 3. marca 1998 v Sindikalnem izobraževalnem cenrtu v Radovljici, Gradnikova 1. Potrebujem prenočišče DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Datum: Delavska enotnost _5,.7 19. februar 1998 NAGRADNA KRIŽANKA IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE! Pravilna rešitev gesel iz letošnje 5. številke Nove Delavske enotnosti: I ■ KATE, 2. W!NSLET. 3. LEONARDO, 4. DICAPRIO, 5. TITANIC. Nagrado 5000 tolarjev prejme VINKO TAJNIK, 3332 Rečica/Savinji 88-Nagrado hotno poslali po pošti.