CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 12. FEBRUARJA 1965 — LETO XV. - ŠT. 6 - CENA 30 DIN PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA VEČJI STANDARD Lanskoletna bilanca .zdravstvenega varstva zgovorno priča o pre- obremenitvi zdravnikov splošne prakse, saj pride na enega zdravnika 3.772 prebivalcev. In če pogledamo bolnike: 81.665 z 1,430.121 bolniškimi dnevi. Največ bolnikov odpade na kovinsko industrijo (11.212), premo- govnike (10.248), obrt (7.201) in gradbeništvo (6Л70)! Bolniki pa nikakor niso merilo celotnega dela, saj so samo v'splošnih ordinacijah pregledali 272.000 odraslih oseb in opravili prve preglede 32.793 otrok, medtem ko sla bolnišnici v Cel ju in Brežicah zdravili 11.167 bolnikov 538.698 oskrb- nih dni ter opravili 111.298 ambulantnih pregledov. (Nadaljevanje na 3. strani) PKKD PRAZNIKOM DOBRNE Ob dvajsetletnici VEČ ZABAVNIH IN ŠPORTNIH PRIREDITEV V DOBRNI SE 2E DELJ CASA PRIPRAV- LJAJO NA PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA 16. FEBRUARJA. LANI SO GA PRAZNOVALI V SPOMINIH NA 20. OBLET- NICO SLAVNEGA POHODA ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE IN NJENIH BORB NA PAšKEM KOZIAKU, LETOS PA BODO VSE PRIRE- DITVE NOSILE OBELEŽJE DVAJSETE OB- LETNICE OSVOBODITVE. TEMU JUBILEJU SO DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE PRILA- GODILE TUDI SVOJE PROGRAME. NA SAM PRAZNIK, 16. FEBRUARJA BO ZJUTRAJ POHOD PATRULJ NA GROBIŠČA PADLIH BORCEV NA BRDCE IN. Ñ/Г PA- SKI KOZJAK, KJER BO OB ENAJSTIH DOPOLDNE PROSLAVA, KI JO BODO IZ- VEDLI ŠOLARJI PAŠKEGA KOZJAKA OB POMOČI ČLANOV ZDRUŽENJ BORCEV IN MLADINE OSEMLETKE IZ DOBRNE. PO- POLDNE BO TEKMOVANJE Z MALOKALI- BRSKO PUŠKO, LOVCI PA BODO PRESE- NETILI Z NOVOSTJO V STRELJANJU NA LETEČEGA MERJASCA. OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV ŽALEC OVIRA HITREJŠI RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA Bistvena vsebina socialističnih družbenih odno- sov je samoupravljanje delovnih ljudi. Boj za uveljavljanje in nadaljnji razvoj samoupravne- ga sistema je v sedanjem obdobju najvažnejša naloga komunistov. Komunisti žalske občine so na svoji konferenci posvetili pretežni del raz- prave dosedanjim slabostim v sistemu samoupravljanja, pri čemer so menili, da bi morali preiti iz upravljanja ozi- roma vodenja v imenu delavcev v de- jansko samoupravljanje. To bi mogli poglabljati z doslednejšim uveljavlja- njem delitve po delu zlasti tam, kjer delitveni sistem ne izhaja iz dosežene stopnje razvoja, marveč utrjuje mezdno miselnost in r/vira širši raz- mah samouprave. Dejavnost komu- nistov mora biti usmerjena v odprav- ljanje obstoječih anomalij, zavzemati pa se bo morala tudi za izboljšanje kadrovske strukture v delovnih orga- nizacijah.* Ker je tudi za žalsko občino zna- čilno nesorazmerje med gospodar- stvom in družbenimi službami, se bo treba zavzemali za njihov enakoprav- ni položaj in z ustreznimi kriteriji urediti vprašanje financiranja. Prav tako bq, v prihodnjem obdobju treba posvetiti vso skrb družbenemu in osebnemu standardu občanov, kar bo mogoče doseči z boljšimi tehno- loškimi postopki v proizvodnji in po- večanjem osebnih dohodkov zaposle- nih; dalje skrb zaposleni ženi in vpra- šanje mlđdine. IZ LETA y LETO PO BLATU, DEŽJU IN SNEGU NA DELO Njegovih 328.848 km za penzijo NA LISTINI, KI POTRJUJE, DA IMA ALOJZ HLASTAN, ROJEN 16. 4. 1905. LEI A V KOPRIVNICI PRI BRESTANICI, SEDAJ STANUJOČ V GRADIŠČU 2 NA» PODSRE- DO, PRAVICO NA POKOJNINO, NE PISE, DA JE TA ISTI ALOJZ HLASTAN VEC KOT ENAINTRIDESET LET HODIL IZ GRADIŠČA V SENOVSKI RUDNIK NA DELO PEŠ. REPORTAŽA NA 6. STRANI TEMA ZA STARŠE Џ TEMA ZA STARŠE ф TEMA ZA STARŠE # TEMA K A KO VZGOJIMO ZLO fíN CE ф Pred letom in pol je Ce- lje pretresel zločin, ko je ko- maj polnoletni fant ubil svoje starše. ф Vsako leto verjetno umre določeno število otrok, ki so jih starši telesno poškodovali pri kaznovanju na najbolj krut način. ф Za razmišljanje in pre- mislek piše na to temo za naš tednik predstojnik nevropsi- hiatrične bolnišnice v Vojniku dr. Miloš Ščelović. — Stran 11 V ponedeljek so v Mozirju z vsemi častmi pokopali tam- kajšnjega rojaka in zaslužne- ga borca ter družbenopolitič- nega delavca JANKA VIN- CENCA-HARKOVA. Kako priljubljen je bil ined doma- čini in zlasti še med števil- nimi borci NOB, je pokazala tudi udeležba, saj ga je na njegovi zadnji poti pospremi- lo blizu 1 tisoč ljudi iz Mo- zirja, drugih krajev Zgornje Savinjske doline, Radelj ob Dravi, Maribora, Celja in dru- god. Med udeleženci pogreba so bili tudi številni preživeli borci NOB. borei brigade »Mi- loša Zidanška« in nekateri znani partizanski komandanti, med njimi Jože BORŠTNAR, Mitja RIBIČIČ. Boris ĆIŽ- MEK in Fr^nc KOMEL. Pogreba so se udeležile tudi številne delegacije ZB NOB, delovnih kolektivov, mladine in drugih družbeno-političnih organizacij iz mariborskega i» celjskega okraja in Radelj ob Dravi, kjer je nazadnje živel. Na njegov grob je bilo položenih okrog 110 vencev. JANKOVINCENC-HARKOV je umrl v 46. letu starosti in j*' bil preživeli borec Pohor- skega bataljona. Borcem I. sa- vinjskega bataljona se je pri- družil junija 1942 .V Pohor- skem bataljonu je vodil drugi vod. Leta 1941 je šel na Ko- roško na snidenje sFRANCEM KOZMANOM-STANETOM. Ta- krat, ko je hodil na Koroško, •Ie zaradi izdaje padel ves Po- horski bataljon. \ HARKOV je sodeloval do- mala v vseh akcijah na Šta- jerskem in drugod in so ga poznali kot izredno poguinne- partizana. Pozneje je bil »ačejnik štaba brigade »Milo- Sa Zidanška«, nato namestnik k°niandanta, nazadnje ko- mandant. MARKOV je bil re- •"'rvni major in nosilec števil- n,h visokih vojaških odliko- V|ir,j. Do svoje prezgodnje M,irti je bil podpredsednik občinski* skupščine in pred- alnik občinskega združenja norcev NOV Radlje ob Dravi. ^ Njegovi soborci in prijatelji K« spominjajo kot tihega, j,1-0!?!>ega in mirnega tova- nacl,'n neustrašnega partiza- , " kakršen bo vsem ostal v ' uJ»eiu spominu -er Slovenski kullurni praznik, celjski kullurni škandal Vsa slovenska kulturna javnost je ob svojem prazniku počastila spomin na Prešernovo smrt. Le Celje je ostalo — če ne štejemo standardnih šolskih proslav in sprejema vidnejših družbenih in kulturnih dclavccv pri predsed- niku občine — ravnodušno! Ker bomo v prihodnji številki skušali obširneje osvetliti vzroke tega kulturnega škandala, se tokrat sa- mo pridružujemo upravičenemu razočaranju številnih kulturnih delavcev, ki jim je naša »-vzorno« zamotana kulturna politika one- mogočila iniciativo. Žalostnega dejstva, da se pri- stojnim institucijam v Celju ni zdelo vredno (ali pa morda niso sposobne) prirediti vsaj tradicio- nalne proslave, ni mogoče z niče- mer opravičiti! Ob tem se nam vsiljujejo pomisleki, da je celjski kulturni škandal pač po vsej pri- liki izraz konkretnih kulturnih razmer, slabega posluha in razu- mevanja, pomanjkanja takta in še vrste podobnih atributov, ki dajejo naši tako imenovani du- hovni fiziognomiji specifično obe- ležje celo v širših merilih. /ORAN POLIC V CELJU Celjska delavska univerza je povabila zve- znega sekretai'ja za proračun in organizacijo uprave Zorana Polica, da bi predaval v ok- viru torkove tribune. Tovariš Polič je pova- bilo sprejel in bo tako predaval v torek, 16. tega meseca ob 19.30 v Narodnem domu o poglobljenih pravicah samoupravljalcev, inve- sticijski in kreditni ter bančni problematiki. Predavanje bo posebej zanimivo z;l gospo- darstvenike, ki bodo lahko dobili tudi odgo- vore na postavljena vprašanja. Zaradi velikega zanimanja za predavanje prosi prireditelj vse udeležence, da že pred- časno zasedejo svoja mesta. VREME Ves čas nestalno s pogostimi padavina- mi, zlasti okrog 14., 17. in 18. februarja. V jasnih nočeh oster mraz. Nekako od 20. februarja dalje lepo vreine z mrazom ponoči. BO POMLAD v NARAVI IN ODJUGA V NOVEM PENZIJSKEM SISTEMU PRINE- SLA VEDREJŠE OBRAZE? ALI PA BODO POGLEDI (KOT NA NAŠI SLIKI) SE NAPREJ ZAMIŠLJENI IN ZASKRBLJENI? NE VSI, A MNOGI. TISTI, KI IMAJO MINIMALNE POKOJNINE, IMAJO MINI- MALNO UPANJE NA BOLJŠI ŽIVLJENJSKI STANDARD. TAKO VSAJ JE MED DRU- GIM IZZVENEL RAZGOVOR V NAŠI DA- NAŠNJI ŠTEVILKI. NA 2. STRANI _RAZGOVOR O POKOJNINAH IN STANDARDU UPOKOJENCEV_ ŠE VEDNO SMO ČRNOGLEDI Leto 1965 je prineslo upokojencem novi pokojninski zakon - ali temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju kot se uradno ime- nuje. Razprave in priprave, dolge tri leta, so zdaj končane in pi^ vega januarja je zakon stopil v veljavo. Ljudje so sedli za mize, se zatopili v zapletene formulacije členov in tolmačenj in zdaj ni upokojenca, ki ne bi želel izračunati, kolikšen kos kruha mu je odmeril novi penzijski sistem. Na vprašanje, ali bo novi pokojninski sistem bistveno vplival na standard upokojencev in na druga aktualna vprašanja odgovar- jajo v današnjem razgovoru dr. Aleksander Hrašovec in ^ovari- šica Rakunova z zavoda zasociaino_za varovanje, Anton Erjavec, načelnik oddelka za dnižbene službe celjske občinske skupšči- ne, tovariš Gašperič in Kralj iz društva upokojencev ter Anton Kramer, upokojenec iz Celja. KATERE SO TISTE NOVOSTI TEMELJNEGA ZAKONA O PO- KOJNINSKEM ZAVAROVA- NJU, KI BI JIH BILO TREBA POSEBEJ POUDARITI? TONE ERJAVEC: Po mojem mne- nju je ena dobrih lastnosti tega za- kona predvsem ta, da omogoča ire- publikam, da sproti in na podlagi lastnih razmer popravljajo pokojni- ne v skladu z naraščanjem življenj- skih stroškov. Vse valorizacije do- slej so namreč temeljile na zveznih povprečjih. Dr. HRAŠOVEC: Temeljni zákon o pokojninskem zavarovanju prepu- šča republiškim skupnostim social- nega zavarovanja tudi določanje mi- nimalnih pokojnin. Naše časopisje je z navdušenjem zapisalo, da bo v Sloveniji minimalna pokojnina 25 tisoč dinarjev. Vendar so ponavadi izpustili pojasnilo, da je tak znesek predviden le za tiste upokojence, ki imajo 40 let delovne dobe. Varstve-r oh dodatek — to je znesek, ki pred- stavlja razliko med pokojnino, ki upokojencu pripada po zakonu in med minimalno pokojnino, ki jo je določila republiška skupščina skup- nosti socialnega zavarovanja, se namreč odmerja po več kriterijih: delovna doba, lastno premoženje za- varovanca in celo dohodki vseh, z zavarovancem v skupnem gospo- dinjstvu živečih članov. Čeprav še ni določen znesek tega minimalnega dohodka na enega družinskega čla- na, pa vendar predvidevamo, da ne bo veliko družin, kjer bi bilo pov- prečje dohodkov nižje od določe- nega zneska. Kaže torej, da bodo varstveni dodatek lahko dobili pred- vsem upokojenci, ki živijo sami. TOVARIŠICA RAKUNOVA: Tako torej predvidevamo, da bodo pokoj- nine z varstvenim dodatkom znašale pri 40 letih delovne dobe okrog 25.500 dinarjev, pri 35 letih 22.500, nato pa se bo razlika za vsako leto nižje pokojninske dobe zmanjšala. Najnižja pokojnina pri osebnih upo- kojencih bi torej bila 18 tisoč di- narjev, pri družinskih upokojencih pa 16 tisoč dinarjev — če so bili do- hodki nizki in če je imel zavarova- nec 20 let dobe. ALI PREDSTAVLJAJO MINI- MALNE POKOJNINE TUDI DE- JANSKI EKSISTENČNI MINI- MUM? TOVARIŠ KRALJ: Verjetno bo to vprašanje mnogo bolj aktualno za tiste družine, kjer živi več ljudi z eno saino majhno pokojnino. Poglej- mo na primer tiste zakone, kjer žene niso imele priložnosti, da bi se bile zaposlile. Včasih za ženske enoslav- no ni bilo delovnih mest. V takih primerih bosta upokojenca z nizko pokojnino zelo težko shajala. Podobnega mnenja kot tovariš Kralj so bili tudi ostali udeleženci našega razgovora. Poudarjali so, da so nizke pokojnine glavni razlog za to, da se upokojenci še dodatno za- poslujejo. Zato smo zastavili vpra- šanje: ALI MENITE, DA JE DODAT- NO ZAPOSLOVANJE UPOKO- JENCEV NUJNOST? TOV. GAŠPARIC: Praksa nam je pokazala, da se je dodatno zaposlil doslej skoraj vsak upokojenec. Ve- čino so v to prav gotovo prisilile nizke pokojnine. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju pa je do- ločil, da od 1. marca naprej mnogi upokojenci, ki so zaposleni, ne bodo prejemali pokojnine. Ta odločitev bo prizadela marsikatero upokojenčevo družino. Dr. "HRAŠOVEC: Po sedanjih tol- mačenjih zakona se sme upokojenec, ki je izpolnil polno delovno dobo, še zaposliti, ali opravljati kakršno koli dejavnost. Polna doba pa vemo, da je za moške 40, za ženske 35 let, za udeležence NOV pred 9. 9. 1943. 35 let in za, ženske udeleženke na- rodnoosvobodilne borbe pred tem datumom 30 let delovne dobe. Te štiri kategorije upokojencev se torej še smejo dodatno zaposliti. Tisti pa, ki te polne dobe nimajo, bodo z za- poslitvijo, pa naj gre to za polno ali nepolno — izgubili pravico do po- kojnine. Po teh določilih bi na pri- mer upokojeni profesor s 35 leti de- lovne dobe izgubil pravico do po- kojnine, pa tudi če opravlja na neki šoli samo dve honorarni uri! TOV. GAŠPARIC: Ce upoštevamo to, da je v Celju v honorarnem de- lovnem razmerju vsaj 80 odstotkov upokojencev, bo ta odločitev ne- dvomno »množičen« udarec. Staro- upokojenci — in večina naših upo- kojencev se je po starem pokojnin- skem zakonu upokojila s 35. oziroma s 30. leti delovne clobe — je torej spet prizadeta. Dodatno zaposlovanje upokojen- cev je — predvsem če ga obravna- vamo s stališča njihovega standarda nedvomno problem. Hkrati pa gre pri tem za dragoceno delovno ini- ciativo ljudi, ki lahko, kljub temu da so upokojeni, s svojim delom vendarle vplivajo na družbeni bruto proizvod. Verjetno bi kazalo raz- misliti o teih, kako to pripravljenost uporabiti. Upokojenci so ponavadi ljudje z bogatimi delovnimi izkuš- njami; le-te pa potrebujejo v vsaki delovni organizaciji. KDO BO SKRBEL ZA TISTE UPOKOJENCE, KI BODO IMELI PRENIZKE POKOJNINE — PA JIM PREDPISI ALI PA NJIHO- VO ZDRAVSTVENO STANJE NE BO DOVOLJEVALO, DA BI SE SE ZAPOSLILI? TONE ERJAVEC: Čeprav mislim, da bi na večino upokojencev zelo negativno vplivalo, če bi morali do- bivati podporo iz socialnih skladov, pa vendarle menim, da bo treba ra- čunati tudi s tem — seveda tam, kjer imajo v družinah zelo nizek povprečni dohodek. Pričakujemo pa, da bo v prihodnje ljudi s tako majh- nimi prejemki čedalje manj. ALI BODO POKOJNINE KDAJ UJELE »DINAMIKO« NARA- ŠČANJA CEN? Dr. HRAŠOVEC: 'Prilagojevanje pokojnin zvišanju življenjskih stro- škqv je bistvena in nedvomno ena najpomembnejših novosti novega zakona. Skupščina republiške skup- nosti socialnega zavarovanja mora namreč vsako leto ugotavljati na- raščanje življenjskih stroškov. Ce so le-ti narasli za več kot tri odstotke, je valorizacija obvezna — pokojnine je treba torej prilagoditi temu zvi- šanju. Druga valorizacija pa je pri- lagajanje pokojnin dvigu splošnega življenjskega standarda. Neobvezno vsako leto, obvezno pa vsakih pet let je skupščina jugoslovanske skup- nosti socialnega zavarovanja dolžna razpravljati o dvigu življenjskega standarda v deželi in temu primerno zvišati tudi pokojnine. ALI BO TOREJ NOV POKOJ- NINSKI SISTEM BISTVENO VPLIVAL NA STANDARD UPO- KOJENCEV? TONE ERJAVEC: Mislim, da bistveno ne bo vplival. Menim pa, da je največje dobro novega sistema valorizacija in pa tisto, kar sem omenil že prej — da je republiki prepuščena možnost, da formirajo pokojnine v skladu z republiškimi razmerami. t Dr HRAŠOVEC: Sistem je prinesel bistveno izboljšanje predvsem za tiste upokojence, ki bodo še šli v po- koj, za staroupokojence pa, ki so od zakona več pričakovali, kaj posebno boljšega ni določil. TOV. GAŠPARIC: Novi pokojnin- ski sistem ni prinesel izenačenja. Ni prav, da ljudje, ki so bili po tedaj veljavnih predpisih upokojeni s 35. oziroma 30. leti delovne dobe — ni- majo pravice do polne pokojnine. Upoštevati bi bilo treba namreč tudi to, da, je med njimi veliko takih, ki so delali po despt in dvanajst ur dnevno. TOV. RAKUNOVA: Izenačenja, ki smo ga pričakovali, torej ne bo že glede na to, ker so prefedbe različ- ne. Glede zvišanja pokojnin pa tole: upokojenci, ki so šli v pokoj pred 1958. letom, bodo drugače prevedeni. Njim se bo pokojnina zvišala za okrog 30 odstotkov, tistim, ki so se upokojili v obdobju od Í958. do 1961. leta, se bodo pokojnine zvišale za okrog 18 odstotkov, kritično pa bo za vse one, ki so bili upokojeni v razdobju po letu 1561 do 1962. Do- hodki le-teh bodo sicer valorizirani, toda ker so bili takrat razmeroma nizki prejemki, bodo nizke tudi po- kojnine. TOV. KRALJ: Tudi jaz menim, da je novi pokojninski sistem prizadel staroupokojence. Upotševati bi nam- reč morali to, da so bili le-ti upoko- jeni po grupah, danes pa ljudi upo- kojujejo po dohodkih. In tako se pri- meri, da ima nekdo, ki je bil upoko- jen po starem sistemu, pa ima sicer srednjo izobrazbo, nižjo pokojnino kot nekvalificiran delavec, ki je bil upokojen qlede na osebne dohodke. TOV. KRAMER: Rad bi poudaril to, da so upokojenci vznemirjeni za- radi določil o dodatnih zaposlitvah upokojencev s 35. leti delovne dobe. Gre torej spet za razlikovanje med upokojenci s 35. leti delovne dobe in s štiridesetimi. Prvi so namreč pri- krajšani že po tem, da ne bodo imeli polne pokojnine — pa čeprav so bili upokojeni po veljavnem zakonu. Dr. HRAŠOVEC: Menim, da je ena bistvenih hib tega zakona, da je vrsto pravic dal samo 'tistim, ki so bili na dan uveljavitve zakona ak- tivni zavarovanci — da so bili torej v službi. Tudi to, da lahko nekatere pravice za nazaj uveljavljajo samo tisti, ki so jih uveljavili že prej, se mi zdi slabo. Verjetno bi bilo ргал\ če bi zakon priznal polno pokojnino vsem, ki so bili polno upokojeni po takrat veljavnih predpisih. ALI BI DOM UPOKOJENCEV PRISPEVAL K REŠITVI VSAJ NEKATERIH PROBLEMOV UPO- KOJENCEV? TOV. GAŠPARIC: O stanovanj- skem domu upokojencev v Celju go- vorimo že od 1959. leta, ko je anketa med upokojenci pokazala, kako zelo Celje potrebuje dom, kjer bi se lahko nastanili predvsem stari samci — morda tudi osamljeni zakonci in pa ljudje, potrebni posebne nege. Dom je v sedemletnem načrtu raz- voja celjske komune sjcer predvi- den, vendar smo se tudi tu ustavili pred problemom sredstev. TONE ERJAVEC: Glede (Joma upokojencev ije treba razčistiti pred- vsem dvoje: kdo bo tak dom koristil in kako ga bomo vzdrževali. Važno je tudi to, da vemo, kakšna bo eko- nomska cena življenja v domu,x ki naj -ne bi postal zavetišče socialno ogroženih ljudi... O stanovanjskem domu upokojen- cev so se naši gostje zelo razgovo- rili. Občutek imamo, da smo ob tej priložnosti celo razčistili, kakšen naj bi dom bil in kakšne funkcije naj bi opravljal. Predvsem je treba poudariti, da gre za stanovanjski dom, kjer pa bi stanovalci — če bi to želeli lahko koristili tudi usluge kuhinje, pralnice, šivalnice, čistilni- ce itd. Tako bi ¡se torej v domu zbrali ljudje, ki bi v njem samo sta- novali — gospodinjili bi si sami — in pá tisti, ki bi koristili tudi ostale usluge te ustanove. Dom pa naj bi bil tudi zavetišče za tiste upokojen- ce, ki so potrebni posebne nege (bolni, onemogli itd.). Zanje bi skr- belo strokovno osebje in v domu bi dobili vse, kar potrebujejo. Lokacija je odobrena: dom naj bi stal v bli- žini Ipavčeve ulice in ceste na Ostrožno, letos bodo izdelali tudi na- črte in kot vse kaže, res ni razlogov za to, da leta 1970 dom upokojencev ne bi bil pod streho. Ko objavljamo razgovor o proble- mih upokojencev, smo pravzaprav v zadregi. Toliko misli, pobud in predlogov je ostalo na magnetofon- skem traku! Morda jih bomo upora- bili kdaj drugič, kajti odmerjen prostor nam danes tega ne dovoljuje. Za konec pa samo še pojasnilo tistim, ki vprašujejo, kdaj bo zavod za socialno zavarovanje končal s prevedbo pokojnin. Računajo, da bo to delo opravljeno do konca meseca maja. I. BURNIK Udeleženci našega razgovora: tov. Erjavec, Dr. Hrašovec, tov. Rakunova, tov. Kralj, tov. Kramer in tov. Gašparič. nekaj misli komisije zâ~~krajévne skupnosti SODELUJMO PRI PODOBI KRAJEVNE SKUPNOSTI Osnova dela krajevne skup- nosti mora biti statut. V sta- tutu bodo krajevne skupnosti dobile svojo zakonsko osnovo za vsa tista vprašanja, ki so tesno povezana z delom kra- jevne skupnosti, a niso ure- jena z zakonskimi ali drugimi določili. Statut bo torej tisti samoupravni akt krajevne skupnosti, ki bo usmerjal raz- voj družbene skupnosti. Prav v njem se mora zrcaliti bogata praksa, dògovori občanov in svobodno odločanje. Žal so dosedanje izkušnje pri izdelavi statutov krajev- nih skupnosti pičle. Po mne- nju občinske komisije za kra- jevne skupnosti v Celju je vzorec statuta več škodil kot koristil. Postal je neke vrste »matrica« za razmnoževanje in je zaviral prizadevanja za iskanje samoniklih rešitev. Jasno je, da krajevne skup- nosti same ne bodo zmogle celotnega dela pri statutih in da je prav tu potrebna pomoč. In kdo drug kot občinska skupščina lahko strokovno ter politično pomaga. Pri iskanju samoniklih rešitev, ki so zna- čilna za vsako krajevno skup- nost posebej, pa bo odigrala najvažnejšo vlogo lahko le or- ganizacija Socialistične zveze kot najširša politična tribuna in opora samoupravljanja ob- čanov. Z izgradnjo krajevnih .skup- nosti kasnimo! In čeprav so nekatere krajevne skupnosti že zaživele ter pokazale lepb uspehe in napredek na svojem področju, je vendarle čutiti, da še vedno zanemarjamo in podcenjujemo ta proces ter ne nudimo dovolj pomoči pri ustanavljanju krajevnih skup- nosti. Zadnji rok ustanovitve kra- jevnih skupnosti v vseh kra- jih se naglo bliža. Prav zato bo le pomoč nas vseh odločil- na, kakšne bodo krajevne skupnosti v aprilu in kakšne bodo njihove možnosti, da sa- moupravno zaživijo ter na svojem področju rešujejo naj- osnovnejša vprašanja življenj- skega standarda. P II O G R A M ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Veči i zdravstveni standard (Nadaljevanje s 1. strani) Podatki kažejo, da na enega zdrav- nika odpade na uro 2,43 prebivalcev za pregled in 3 obiski! In če pogledamo program zdravstve- nega varstva v celjskem okraju, ki ga je svet za zdravstvo in socialno varstvo okraja Celje priporočal okrajni skupščini, povzemamo, da je osnovna dolžnost zdravstvenih zavo- dov osnovnega zdravstvenega var- stva, da zagotovijo vsem občanom kompleksno zdravstveno varstvo. Vsaka delovna enota mora osvojiti dispanzersko metodo ter z lastno de- javnostjo patronažne službe oskrbeti vsako družino in vsakega državljana (v islučaju potrebe!). Tako mora vsak zdravstveni dom zagotoviti delo dispanzerja za otroke, za žene, šolske ambulante (poliklini- ke), da lahko najbolj ogroženim skupi- nam prebivalstva nudi preventivno, vzgojno in kurativno dejavnost. Po- sebno skrb morajo zdravstveni do- movi posvečati nosečnicam že v prvi polovici nosečnositi ter zajeti pod zdravniško nadzorstvo čim več žena izven nosečnosti. Zdravstveni domovi morajo v čim večji meri skrbeti za zdravstveno varstvo v gospodarskih organizacijah, kajti številne poškodbe in bolezni so pereč družbeno-gospo- darski problem. Prav število 1,45 mi- lijona bolniških dni v letu 1963 nam govori o miiijardnih izgubah, o slabši storilnosti, torej o vprašanju stan- darda, ki se znova povrača k vpra- šanju zdravstvenega stanja! Večje gospodarske organizacije mo- rajo organizirati lastne obratne ambu- lante ali pa si s pogodbo z najbližjim zdravstvenim domom zagotoviti in- tenzifikacijo preventivne. Prav obratne ambulante morajo postati strokovni svetovalec gospodarske organizacije za zmanjšanje zdravstvene škode. Tudi reševalna služba mora preiti iz specializirane prevozinišike dejav- nosti k uspešni službi prve pomoči, ki je čestokrat odločilna. Tudi zobozdravstvene enote morajo z novimi kadri izpopolniti razpolož- ljive kapacitete ter organizirati vzgo- jo higiene ustne dupline, zdrave pre- hrane ter posvetiti vso skrb otroške- mu zobozdravstvu. Program zajema številne naloge ob- činskih zdravstvenih domov, bolniš- nic, lekarn in drugih sočiniteljev zdravstvenega varstva, ki morajo z vi-4 dikov smotrnosti, racionalnosti ter skladno z ekonomskimi zmogljivostmi občin in komunalnih skupnosti social- nega zavarovanja z ustreznimi ukrepi in boljšo organizacijo nuditi večji zdravstveni standard prebivalstvu. J. K. PROBLEMI CELJSKE URBANISTIČNE SLUŽBE Razširitev gradbenega okoliša celjska občinska skupščina je v zadnjih letih dosegla na pod- ročju komunalnega gospodarstva določene uspehe, ki se zrcalijo V estetski ureditvi mesta, v zaostreni komunalni higieni, v razšir- jenih omrežjih vodovoda in javne razsvetljave, v boljšem stanju cestišč, v pospešeni stanovanjski izgradnji in vzdrževanju komu- nalnih naprav itd. razumljivo je, da tudi skupščina ni mogla sto- riti več, kot ji omogoča materialna osnova. in tako kljub določe- nim uspehom pešajo še številne stvari, ki jih lahko poenostavlje- no zaznamo na relaciji izdelave vseh vrst urbanistične dokumen. tacije in ustvarjanju pogojev za njeno uresničitev. Urbanistična dokumentacija je poverjena medobčinskemu zavodu za napredek gospodarstva v Celju, ki je izdelal 7 ureditvenih načrtov ter bo v kratkem dokončal delo na dveh ureditvenih načrtih in urbani- stičnem programu vplivnega območ- ja Celja. Ko bodo ti načrti razgrnje- ni in potrjeni, bodo vsaj s stališča dokumentacije urejeni pogoji za gradnjo na tistih področjih mesta, ki pridejo v poštev za današnje vod- nogospodarske in komunalne raz- mere. Prav tu pa se je zataknilo. Gre za razširitev ožjega gradbenega okoliša in pravočasno pripravo ter opremljanje mestnih zemljišč na novih območjih. Občinska skupščina je sprejela predlog o razširitvi, toda odklonilno stališče republiških organov o vpra^ šanju nacionalizacije zemljišč, ki jih zajema razširitev ožjega gradbenega okoliša, vodi sedaj k iskanju kom- promisnih rešitev, da bi ta problem rešili vsaj za nekajletno obdobje. Še vedno ostaja odprto vprašanje urejevanja mestnih zemljišč, ki ter- ja dokaj visoka finančna sredstva za vsa asanacijska dela. Prav pri tem je važna točna opredelitev ude- ležbe bodočega koristnega zemlji- šča. Jasno pa je, da bi vsako odla- šanje tega vprašanja privedlo do ne- pripravljenosti občinskih služb na gradbeno sezono, ki je pred durmi. Umrl je pionir slovenskega pivovarstva Te dni je umrl Rafael Cajhen, zna- ni strokovnjak slovenskega pivovar- stva. Svoje prve izkušnje je prido- bil v pivovarni v Žalcu ter jih izpo- polnil v pivovarnah v Laškem, v Ma- riboru in v Ljubljani. Od 1938. leta dalje pa je bil vseskozi do svoje upokojitve 1959. leta obratovodja nove pivovarne v Laškem. Njegove izkušnje je pivovarna potrebovala tudi še takrat, ko je užiyal pokojni- no; vse do smrti je bil stalni sode- lavec laške pivovarne. V času okupacije je njegova pot vodila v vrste NÖB. Rafael Cajhen je eden izmed pionirjev slovenskega pivovarstva in vzgojitelj mlajšega kadra v tej stroki. T. K. JANEZ MEDVED iz Sedraža pri Laškem: »Ze dolga leta sem naročnik Celj- skega tednika. V novem letniku je precej, stvari, ki mi ne ugajajo. Nova glava CT je sicer moderna, vendar neučinkovita in bolj spominja na reklamo. Če že označujete strani, označite vse. Tehnično so te označbe podobne reklami, ki jo malokdo po- gleda. Zakaj bi ne označili strani na vrhu, nad črto? In naslovi nekaterih rubrik so tako majhni, podobni malo debelejši črti, saj drobnega belega be- sedila skoraj ni mogoče prebrati brez povečala. Ali vam kot nestrokovnjak smem reči na uho, da moderno ni ve- likokrat praktično. Vsi podatki o listu b'. morali biti na prvi strani na vid- nem mestu. Občutek imam, da je list dokaj nepregleden. Poenostavite, ne komplicirajte stvari na račun mo- dernosti!« + Neučinkovita glava ne more biti podobna reklami, ker je reklama običajno učinkovita. Strani označu- jemo, odslej po možnosti vsako drugo. Preglednost je večja po občinah in področjih, naslovi pa dostikrat še pre- skromni. Vsak ima svoj okus. Nava- dili se bomo, pa se bo spet težko ločiti od znane oblike. Želimo izboljševali CT, zato je še toliko sprememb. Lepa hvala za pripombe! IVANKA DEŽELAK iz Šentjurja pri Celju: »CT je domač in priljubljen, vse premalo pa je prostora za zgodbe iz našega preprostega življenja. Več toplote, čustvenosti bi želela. Upam, da me razumete!« IVAN ŽGALIN iz Dednje vasi pri Pišecah: »Časopisa ne dobivamo redno. Pro- sim, sporočite, ga pošiljate in kako? Na pošti pravijo, da ne prihaja! Pre- pričati se želim, kako je s tem!« * , Takih vprašanj je bilo že več. CT oddajamo na pošto redno v noči od četrtka na petek. DRAGICA KVARTIC iz Dolenje vasi pri Preboldu: »V CT bi zelo rada brala o taborni- kih, kar se poredko zgodi. Najdite tudi kakšen sestavek o tem!« JOŽE DREV iz Mučičev pri Reki: »Tednik ' mi zèlo úgaja. Precitata' vse, zlasti še o prelepi Savinjski do- lini. Roman mi je zelo všeč in ga iz- rezujem. Ustrezite še s kakšnim ro- manom iz celjskega območja.« + V Če ga je ali ga bo kdo napisal! ZOFKA ZIMŠEK iz Virštanja pri Podčetrtku: »Nova naslovna stran ni najlepša. Naročnica sem že 8 let in bi rada ostala še naprej. Konec tedna ga že komaj pričakujem. Zakaj ne objavlja- te podatke o porokah, rojstvih iz vseh občin? In veste, mi radi prebiramo vesti o nezgodah, samomorih, tatvi- nah, o tem pišite še več. Šport nas ne zanima dosti. Vše£ mi pa ni, da ste naročnino zvišali. Rada bi vedela, kakšen je tisti človek iz Slov. Konjic, ki pravi, da je CT prepoceni. Če bo šlo tako naprej, ne bomo zmogli in bi bilo zelo žalostno, če bi morala naš CT odpovedati.« + Matične podatke radi objavljamo, toda ne sporočajo nam iz vseh občin. Šmarska tudi ne. Razumite nas, kot tovariš iz Slov. Konjic!N FRANC ZALESNIK iz Florjana pri Gornjem gradu: »Sem večleten naročnik. Želimo si več dopisov o uspehih in težavah po- deželskih krajev, o življenjskih jubi- lejih našiih zaslužnih žona in mož. Ne razumem,-zakaj so. iz mozirske občine samo nekaj časa obveščali o rojstvih in porokah, potem pa čisto prenehali. Pa še to: poročila z različnih konfe- renc so večkrat predolga in zato ne- zanimiva, zlasti še, če v njih mrgole tujke. Gotovo pa bo list še bolj za- nimiv, če bodo občine redno obvešča- le o ukrepih, če bodo kmetijske zadruge in podjetja še bolj poročale o svojem delovanju.« + Upajmo, da se nam bodo skupne želje uresničile! AKCIJA »ŠUNKARICA« 9 AKCIJA »ŠUNKARICA« © AKCIJA »ŠUNKARICA« # AKCIJA »ŠUNKARICA« # AKCIJA »ŠUNKARICA« © AKCIJA »ŠUN SUHI GRIZLAJI nekdo se je spomnil: »fantje, dobrih šunkaric ni več! od- klenkalo jim je!« prisluhnili smo temu glasu ter vzeli šunkarico pod drob- nogled in sledili smo šunkarico po celjskih gostinskih lokalih. in naša pot ni bila zaman.1' dobre šunkarice so resnično tako redke kot sneg na ravniku; vrednost imajo samo še v cenah. »pazite!« nas je posvaril strokovnjak za cene .. . Torej roke vstran! šunkarica skriva svoje pasti. Cene gostinskih kuharskih storitev ne spadajo pod družbeno kontrolo cen. Obvezni so normativi za posamezna jedila in v našem primeru ŠUNKARICE se torej srečujemo s težo dodatka (prekajene ali konzervirane šun- ke) v žemljici. Morda bo marsikdo dejal: »Toli- ko hrupa za 7 ali 8 kovačev! Dru- ge stvari nas bolj žulijo!« Toda, mar ne menite, da se po- jenje pričenja pri najmanjših re- ich in da je tudi akcija ŠUNKA- RICA proti ŠUNKARICI dovolj zgovorna! Se to: naša akcija bi bržčas ostala na pol poti, če se našemu yabilu ne bi odzval občinski tržni mšpektor Anton Žličar. TEHTNICA V PRAKSI Dan se je vlekel in nikoli se še ?lsejn tako preobjedel šunkaric. ]n če nomislim, da sem jih kot ostali občani preplačeval (vsaj v pečini primerov ker jim primanj- kuje kvalificiranih tehtalccv) me le vedno znova zabolela pripomba Rektorjev ali računovodij gostin- cih podjetij, da s šunkaricami v gostinstvu »ni kruha«. 0j tehtnicami je menda križ že H? tistih časov, ko sò jih izumili, ^ehtnica je kot predpisan zakon, v Katerem iščemo luknje. In pri ^nkaricah je tehtanje delo, ki ga e opravimo pred očmi potrošnika ^ azumljivo!), zato pa so predpi- lekr noriTiativi (Po odločitvi ko- . tiva!) in na osnovi normativov S, ? RIBOLOV ELEMENT TURIZMA Letošnji občni zbor ribiške družine v Mo- zirju, ki je v zadnjih letih postala pomemben člen turističnih prizadevanj v Zgornji Savinj- ski dolini, je sovpadal z 10-letnico obstoja družine. Področje voda, s katerimi upravlja družina, je zanimivo zaradi rabjih vrst. Savi.ija, Dre- ta in Ljubija s pritoki so bogate na postr- vih. lipanih, klenih i mrenah ter znane za- radi sulTa. Skupno področje meri v dolžino 44,52 km, po površini pa zajema dobrih 70 hektarjev vode. Ljubijo jo družina nekaj let imela za na- ravno gojitveno vodo, toda števile vodne sti- hije so bile toliko uničujbče za ribji zarod, da so lani znova sprefhenili v lovno področ- je, ki pa ga uporabljajo zgolj za turiste. Va- nje vlagajo merske šarenke., katerih odlov turiste privlači. Družina ima okrog 70 članov. Po katastrskih izračunih pa imajo 1.406 ali okrog 20 do- voljenih lovnih dni na enega člana letno. » dokaj nezavidljivem položaju je članstvo * letošnjem letu. saj bi moralo zbrati skupal nekaj nad 2 milijona sredstev z vplačil«11! za letno ribolovno dovolilnico. To pomern okrog 31 tisoč na čla.ia, kar je vsekakor preveč. Prav zato so na občnem zboru razpravljaj o številnih akcijah, ki jim bodo prinesla finančni uspeh, da bi prispevek zmanjšal'' Tako bodo številne potoke spremenili v g0', jitvene vode, sodelovali bodo pri gradnj1 jezov in pragov ter še v večji meri kot do- slej privabljali ribiče-turiste. -j ' j V lanskem letu je družina izdala 7/ lovni11 dovolilnic, 67 inozemskim turistom. , Leto 1964 v pogledu odlova ni bilo preV^ bogato. 1538 kosov s skupno težo 535 kil®" gramov. (Prednjačijo lipanj, postrvi, klen1' mrene in sulci). V zadnjih dveh letih je družina vložila J vode čez 200 tisoč zaroda postrvi in 36 tis'* mladic, 15.500 zaroda lipanov in 12.500 mlađ«- ter 35 sulcev. Na občnem zboru so ugotovili, da je k'' volova še vedno dosti, največ v Dreti, v Џ0 njem toku Ljubije in Savinje. ?.al čuval** služba ni najuspešnejša, saj opravlja to di le en čuvaj (v sezoni dva!). Eden izmed važnih sklepov zbora je da morajo v bodoče posvetiti vso skrb m . dinski sekciji, ki bi ob večji pomoči'siarej ših lahko postala vzorna. SEMINAR REZERVISTOV Rezervni oficirji in podificirji iz Rogaške Slatine so se pred nedav- nim zbrali na tridnevni seminar. Okrog 55 jih je z zanimanjem sle- dilo predavanjem polkovnika Avgu- sta Travnarja iz Celja. Obravnavali so ojačano pešadijsko četo v napa- du. Vsi udeleženci so imeli special- ly,' poleg tega pa poznajo svoj te- ren, zato se je zadnji dan razvila živahna debata na terenu, kamor so odšli, da bi praktično določili me- sta in premike posameznih enot. To- variš Travnar je bif s seminarjem zelo zadovoljen, saj aktivnost rezerv- nih starešin kaže veliko obrambno sposobnost naših ljudi. L. J. IZ LETA V LETO PO BLATU, DEŽJU IN SNEGU NA DELO NJEGOVIH 328.848 km Ž A PENZIJO Tistega dne, ko smo po kolovo- zu rinili iz Podsrede v hrib, na ka- terem je zaselek Gradišče, se nam je še sonce upiralo v prsa. Pri pod- sreškem gasilskem domu smo za- vili mimo kapel, ki so redko raz- tresene po hribu, kot je bil redek »blagoslov«, ki so ga imeli razen birtov ljudje, ko so plezali mimo njih. Planota, na kateri se stiskajo štiri hiše, je bila še odeta v sneg, ki je nevidno izginjal v dolino, po kateri je razvlečena Podsreda. V mislih sem še vedno ponavljal vprašanja, ki bi jih naj postavil Alojzu Hlastanu ob srečanju. Iz hiše, h kateri smo prišli, je bilo slišati glasno govorico. Torej je bila prva bojazen, da jih ni doma, mimo. Na pragu se je pojavila že- na z nožem v roki. VsekakQr ne- ljub sprejem, ki se je pa kmalu razjasnil. Imeli so koline. Do- brodošli dragi gostje, bi morda nekdo vzkliknil, toda hiša Alojza Hlastana je za streljaj nižje, nam je radovoljno povedala gospodinja z zavihanimi rokavi in nožem ter sLverjetno oddahnila. 1» J Okrog hiše, stisnjene v breg, so se podile kokoši. Drva, ki so bila lepo zložena ob stenah, so jo ob- dajale z domačnostjo. Na pragu nas je pričakala Francka, Alojzije- va žena. Kmalu smo sedeli v pri- jetni sobici ob pomenku, pri kate- rem ni sodeloval edino Alojz, ki je malo pred nami odšel nekam med hribe nakupovat prašiča. V tem trenutku mi je bil še najbližji sneg na Kilamandžaru, ki siem ga videl nekoč na neki fotografiji. Adijo reportaža, adijo človekovi občutki, ko je bil zakopan do vratu v seno- veljskem rudniku. Skozi okno sem zrl na cesto, ki se je prikradla izmed hiš in viju- gala po pobočju ter se nato na drugi strani izgubljala, cesta, po kateri je enaintrideset let sem ter tja hodil Alojz na delo v rudnik. »Ni bilo celih enaitrideset let, ker se je po štiridesetih letih živ- ljenja naučil voziti kolo,« je, kakor da bi uganila moje misli, povedala njegova žepa. »Neko leto so jih na delo vozili nekaj mesecev z avto- mobilom, torej moramo tudi to odšteti. Drugače je pa Alojz peša- čil.« Iz leta v leto se je spuščal po pobočju, malo pred Podsredo preč- kal potok in se zagrizel v to isto cesto. Približno osemnajst kilomet- rov daleč. 2ena je vstajala že kma- lu po polnoči, da mu je pripravila zajtrk pred odhodom na delo. Ma- lo pred drugo uro je odrinil in se vračal zvečer. »Šel je, četudi je bil sneg, dež ali karkoli. Spominjam se, da sem nekoč zaspala. Takrat je »vsekal« plavega. Drugače je pa ne^ad za- mujal. Tudi bolehal ni. Bil pa je slab. Večkrat mi je prinesel hrano, ki sem mu jo pripravila, nazaj. Od utrujenosti mu ni teknila. Popra- vil se je šele sedaj, po upokojitvi,« nam je pripovedovala žena Franc- ka in kazala fotografije. Hodil je dan za dnem, teden za tednom. Razlika je bila edino v ča- su odhoda. En teden malo pred drugo uro zjutraj, nato en teden malo pred deseto dopoldne in en teden pred deseto zvečer. Pri tem je zanimivov da ga v stari Jugosla- viji niso vzeli k vojakom, ker je imel nekaj na pljučih. Tisto nekaj mu ni nikoli delalo težav, niti v času, ko je bil y Kozjanskem odre- du. »Prva leta, ko sva se vzela, mi je bilo čez dan strašno hudo. Tisto prekleto pričakovanje, ki se ga ne moreš privaditi. Kar pomnim, je samo nekajkrat v teh letih izostal. Nekega dne ga ni bilo, ko je padel s kolesom in se pobil, takrat sem tekla v dolino k njegovemu tova- rišu, s katerim sta/ hodila skupaj na šiht in pa nekoč, ko ga je zasu- lo. K sreči je ostal živ kljub temu, da je bil zasut do pasu. Nihče ne ve, s kakšno težavo sem pričako- vala njegovo upokojitev, dne, ko mu ne bo treba vstati ob pol dveh, ko bova cel dan skupaj. Skupaj iz dneva v dan.« Njuna skromna domačija je pol- na življenja. Polna sonca, ki se ves dan upira vanjo. Svojo mladost, kot pravi žena Francka, uživata še- le sedaj. Redita nekaj kur, vsako leto zakoljeta prašička in motrita v dolino ljudi, ki nenehno vrve po njej. Alojz zgrabi pri kmetih še tu in tam za kramp ali motiko, bolj iz dolgega časa kot iz potrebe, kljub temu, da 23.500 dinarjev po- kojnine tudi ni kdovekaj in se ne- rad spominja ur, ki jih je preživel na cesti domov ali v službo. Nje- gov svetel, veseljaški obraz ne raz- kriva tistih tristo tisoč kilometrov, ki jih je prehodil v teh letih, raz- kriva za prešernost, ki je je nič koliko med našimi hribi. J. Sever Alojz se tudi po dvajsetih letih ni Izpremenil, p' snetek levo. Žena Francka ima veliko veselje s kurami, ki jih je po.no okrog domačije. PRED REPUBLIŠKIM POSVETOVANJEM O DRUŽBENIH CENTRIH SAMOUPRAVNA OBLIKA RAZPRAVA NAJ BI OB DOSEDANJIH IZKUŠNJAH ZAČRTALA JAS- NO ORIENTACIJO DELOVANJA TEH POMEMBNIH DRUŽBENIH ORGANIZMOV Od 15. rio 21. tega meseca bo v Velenju republi- ško posvetovanje o družbenih centrih, ki ga prireja republiški svet zveze kulturno prosvet- nih organizacij. Kot izhodišče za razpravo bo služila doslej edina analiza, ki jo je s tem v zve- zi za okrajno področje naredila komisija za politično in idejno vzgojno delo okrajnega od- bora SZDL v Celju. Posredujemo nekaj najvaž- nejših ugotovitev. DVA POJMA Doslej sta se v vseh razpravah, po- svečenih družbenim centrom, uvelja- vila dva pojma: klub in družbeni cen- ter. 2e na pogled je jasno, da nista identična. Medtem ko pomeni družbe- ni center središče nekega naselja, je lclub lahko kvečjemu njegov sestavni del. Ta vsebinski razloček opredeljuje dejansko tudi dvoje dokaj različnih dejavnosti: družbeni center pomeni družbeno politično in kulturno delo- vanje kakor družabno življenje ne- kega kraja, vtem ko naj bi klubi raz- vijali zlasti kulturno prosvetno de- javnost. IZ KAKŠNIH POBUD SE SESTAJAJO LJUDJE? Komisija je v analizi skušala pred- vsem ugotoviti, iz kakšnih pobud se ljudje v posameznih krajih sestajajo oziroma dogovarjajo. Težnje, najsi iz- hajajo iz obravnave splošnih vprašanj ali družabnosti, imajo vsekakor glob- lje obeležje in jih je v nekem smislu pojmovati kot obliko samoupravljanja občamov v določenem kraju. Ob tem ne gre zgolj za formalno vprašanje »novih« oblik dela, marveč za to, ka- ko je razvita splošna komunikativnost in še posebej, kakšne so njene mate- rialne možnosti. Ta vprašanja pa so pomembna za organizacije SZDL. Podrobnejši podatki dalje kažejo, da privablja ljudi v družbene centre v osmih občinah televizor, v štirih razgovori občanov, v treh razne pri- reditve, v dveh predavanja, v eni ob- čini razstave itd. Materialna plat, v katero je šteti v prvi vrsti prostore in tehnično opremo, za razvoj družbenih centrov ni najbolj ugodna. V okraju je 209 krajevnih organizacij SZDL (ki v osmih občinah ustanavljajo družbe- ne centre), od katerih jih ima dobra polovica lastne prostore! Istočasno imamo (za primerjavo) 136 gostinskih podjetij in obratov ter 254 zasebnih gostišč! DELOVNI PROGRAMI Na osnovi ankete zbrani podatki kažejo, da upravljajo družbene centre: # ustanovitelji (SZDL in kulturno prosvetna društva), 0 klubski odibori ali ustrezni or- gani klubov, 9 vodje klubov. Za programe pa so zadolženi: # programski sveti, # klubski odbori, O kulturno prosvetna društva, ф vodje klubov (v dveh občinah nihče). Vsepovsod je bilo doslej problema- tično vprašanje programiranja. V ve- čini družbenih centrov oziroma klu- bov ni programov; zlasti ne tam, kjer so krajevne organizacije SZDL pre- malo aktivne. Tudi kulturna dejavnost je dokaj ozka; predavanja so šolska. Pri uspešnejšem programiranju bi bilo upoštevati sociološki in demografski vidik in strukturo prebivalstva. Pro- grami naj bi zajeli razgovore z odbor- niki občinskih skupščin in člani samo- upravnih organov krajevnih skupno- sti, javne tribune, sestanke sekcij SZDL, občasno ali redno delovanje službe pravne pomoči poravnalnih svetov, različne kulturne prireditve, aktualna 'Strokovna in politična pre- davanja, razvedrilo in zabavo itd. ORGANIZACIJA IN METODE DELA Med pomembnimi vprašanji, ki se porajajo ob formiranju družbenih cen- trov, so organizacijske oblike in me- tode dela. Doslej je skoraj povsod čutiti pomanjkanje ustreznih strokov- nih kadrov; mnogi, ki so obiskovali republiške klubske seminarje, so se zaposlili drugje. Posebno vprašanje je tudi članarina oziroma vstopnina. Ta bi bila umestna kvečjemu za večje prireditve. V več primerih so klubi dostopni samo članom, kar onemogo- ča formiranje družbenih controv. Kot organizacijsko vprašanje nastopajo metode dela izven klubskih prostorov (izleti itn ekskurzije), sodelovanje ob- čanov s podobnimi interesi (klubi štu- dentov, poslancev odbornikov itd.). Ponekod se pojavljajo težnje po med- klubskem sodelovanju, kar je pozitiv- no (izmenjava izkušenj, ne pa prena- šanje specifičnosti dela). Ob vsem tem bo seveda poglavitno važno restiti osnovne probleme, ki ovirajo prehod klubov v družbene centre, predvsem vprašanje, kako or- ganizirati uspešno samoupravljanje zainteresiranih organizacij in občanov v okviru centrov; kako izdelati ustrez- ne koncepte in zagotoviti dogovarja- nje občanov na demokratični osnovi itd. K uspešnemu delu bodo gotovo v največji meri lahko pripomogle kra- jevne organizacije SZDL. dhr IZ CELJSKEGA MUZEJA POGLED V ZGODOVINO MUZEJI SO LAHKO RAZLIČNI. MUZEJI PROSTORA ZBIRAJO IN RAZSTAVLJAJO GRADIVO SAMO IZ ONEGA PODROČJA, KI JIM PRIPADA PO GEOGRAFSKIH RAZMEJITVAM, KI SI JIH DOLOČIJO V POKRAJINAH IN DRŽAVAH. TI SO OBIČAJNO SPLOŠNEGA ZNAČAJA. SPECIALNI MUZEJI SE UKVARJAJO SAMO Z DOLOČENIM PODROČJEM — ETNOGRAFSKI, ARHEOLOŠKI, VOJNI, ŠOLSKI, TEHNIČNI, ŽELEZNIŠKI ITD. MUZEJI STILA OBRAVNAVAJO DOLOČENA OBDOBJA UMETNOSTI — NPR. MUZEJ BAROČNE UMETNOSTI, MUZEJ SREDNJEVEŠKE UMETNOSTI ITD. SPOMINSKI MUZEJI NASTAJAJO V SPOMIN NA LJUDI, KI SO POMEMB- NI ZA KULTURNO ZGODOVINO NARODA — NPR. PREŠERNOVA ROSTNA HIŠA ITD. ZBIRKE V TEH MUZEJIH SE VEČAJO Z ODKUPI, ARHEOLOŠKIMI IZ- KOPAVANJI IN DRUGIMI NAJDBAMI, Z DARILI, ZAMENJAVAMI IN DRUGAČE. Celjski muzej je muzej prostora in to ne le mesta Celja, ampak določenega geografskega območja. Prvo zbiranje muzealij za sedanji celjski muzej se je pričelo leta 1882 in to naj- prej z arheološkim gradivom, ki se je pojavljalo v mestu in bližnji okolici, ka- sneje pa so pričeli zbirati še drug zgo- dovinsko pompmben material. Z letom 1945 se je število muzealij iz- redno povečalo in to s pomočjo okraj- nega zbirnega centra, ki je zbral poleg vrednega tudi mnogo za muzej povsem nepomembnega. Zato so potrebne stro- kovne selekcije materiala, za kvalitetna dela pa je potrebno izvesti vse muzejske zaščitne ukrepe. Vsa lçta po osvoboditvi so se zbirke večale z nakupi, s pomočjo arheoloških izkopavanj in etnografskih terenskih ra- ziskovanj. Dosti gradiva pa je bilo celjskemu mu- zeju tudi poklonjenega z željo, da bi bilo shranjeno v muzeju in v okviru možnosti tudi na ogled neštetim obiskovalcem tega muzeja. Tako je celjskemu muzeju poklonila Thea Gamelinova zapuščino izvenevrop- skih predmetov pisateljice Alme Karlino- ve. To zbirko Celjani že poznajo, saj so bili najzanimivejši predmeti že razstav- ljeni na občasni razstavi, čim pa bo mož- no, bo muzej uredil spominsko sobo Alme Karlinove — tej bodo priključeni tudi ostali predmeti iz Azije, ki se nahajajo v muzeju. Poleg zbirke je bilo muzeju poklonjenih še več predmetov, tako iz arheologije kot tudi etnografije (zlasti prebivalci Zg. Savijske doline in Zadrečke doline), kul- turne zgodovine (okrajna lovska zveza Celje ter drugi) in umetnostne zgodovine. Marsikateri od teh predmetov je vreden objave in razstave. Kolektiv Mestnega muzeja se vsem do- sedanjim darovalcem iskreno zahvaljuje. Prav itako se ^zahval juje vsem onim, ki so oa kakeršenkoli način obveščali muzej o najdbah ali so posredovali podatke, ki so dragoceni za celjsko muzejsko dejav- nost. V bodoče namerava tako sodelovanje z javnostjo poglabljati in tudi obveščati o najzanimivejših rezultatih tega sodelo- vanja. M. M. TABU —LESENA PLASTIKA PRIMITIV- NEGA LJUDSTVA Z OTOKA V Jlfr.NO KITAJSKEM MORJU. (IZ IZVEN EV- ROPSKE ZBIRKE ALME KARLINOVE V CELJSKEM MUZEJU). KOMU PRIPADA NARODNI DOM? Tovariš urednik! Razgovor s tajnikom okrajne skup- ščine Celje, tovarišem Acijem Sveti- no, mi je vzbudil vrsto misli, ki bi vam jih rad posredoval. Zdi se mi, da je še prezgodaj, da bi Peli bilje ob preminulem celjskem okraju, prav tako pa se mi zdi, da je oporoka več ali manj odveč. Saj veste, da mislim s tem na zadnji odgo- vor intervjuja v 5. številki vašega lista, v katerem bralci zvemo za naj- finejšo up-oraibo narodnega doma. glede na izročilo o »brezpogojni ohranitvi dragocene dvorane Narod- na doma . . . tudi za kulturne pri- reditve celjskega območja« (kar je — niilo recenò — dokajšnja nezaupnica c°ljski občinski skupščini glede po- sluha za kulturne zahteve »celjskega ^tunočj a«), se mi zdi to izročilo ven- darle nekam odveč. okrajna skupščina ob svojem !azPustu prepušča narodni ,dom ob- činski skupščini tak, kakršnega je Prevzela — in ga (kljub obljubam) v ^ajsetih letih ni utegnila spraviti v e*danji videz (kar so Nemci napra- vi v pičlih dveh letih — verjetno n ,0' ^er se jim je zdelo to pomemb- s ~~ potem bi bilo prav, da bi v Jem izročilu — če ga že mora dati r ,naiT1Gnila to zgradbo namenu, za- £ katerega je bila postavljena. blj.-as Pre!d volitvami, ki se vse bolj č0 u-0' 'er¡a obračun in prav bi bilo, (jdj. 1 v tem obračunu malce pogle- »torii- 1 na cel'9ko kulturo. Kaj smo lo н Za cellsko kulturo? Kaj je osta- ubij enega načrta za gradnjo Çjrad ne šole- kaj je ostalo od obljub коп'-П]е kulturnega centra? Kaj je kdtern° Z na^rti 23 kulturni center, ob navje?a Pro'jektu smo se pred leti odvali? Kako je mogoče, da je Za q a skupščina dodelila lokacijo Ц let modne hiše prav sredi ne- W 1 Pred tem določene lokaoije za nâ Гш center? Ali je sploh še upati C^f^njo kulturnega centra v nili AH smatramo, da smo spreme- rà St, dani'o podobo Celja že s tem, scheS-H tevt'ans-ke viteze na »Deut- ln zamenjali s triglavom (lvaiseînîa >>OF< 17. 2 ,V- ah '««orftjaJsfci koncert Pri k l ,ANTON DERMOTA K,dVš4u Hilda Dermo t a V K4' 2- r 'C^aiski koncert '"entali,i ansambel Palače Pitti, Fi- ">4г 3 KlavÄ^a mladino ob 10.30 ћ0ргао|чL Uo !8°г Dekleva — Cita Maly, »41 i0s,e vit,'! Z,lata Ognjanovic. 4оц. loPnice so na razpolago v Glasbe- r ^"jen ftv4o irab°nente vljudno prosimo, da po. obrok. • KUPIM Malo mlatilnico kupim. Naslov v upravi lista. Slamoreznico na ročni ali motorni pogon, kupim. Kruleč Martin, Preseniško 5, Štore. • obvestila Zavod za poučevanje tujih Jezikov v Celju zopet pričenja 17. februarja 1965 na svojem oddelku DELAVSKI UNIVERZI V VELENJU z naslednjimi jezikovnimi tečaji po magne- tofonski, Intenzivni metodi: a) angleški začetni in konverzacijskl b) nemški začetni ter konverzacijskl Jezi- kovni tečaji. Prijave, ki jih dobite na Delavski univerzi v Velenju, Izpolnite čimprej. Џ R A Z P IS I Osnovna šola Frana Kranjca Celje — Po- tale razpisuje mesto HIŠNIKA-KURJAČA Osebni dohodek po pravilniku o delitvi 3sebnega dohodka. Stanovanja ni. <\vto-moto društvo »Hmeljar« Žalec sprejme v delovno razmerje za pou- čevanje šoferjev amaterjev 1 STALNEGA INŠTRUKTORJA 6 HONORARNIH INŠTRUKTOR- JEV. Pogoji: 3 leta šofer z kateg. A, B za stalnega tudi avtomehanik. Plača po pravilniku, nastop lahko takoj. Pismene .ponudbe na AMD »Hmeljar« Žalec. Avtoturistično podjetje »IZLETNIK« ezpisuje več prostih delovnih mest za voz- nike avtobusov (kategorije D). Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve. Službo je možno nastopiti takoj. Sklad za stanovanjsko izgradnjo občine Šmarje pri Jelšah razpisuje po določbah za- kona o financiranju gradnje stanovanj (Urad- ni list FLRJ, št. 47-1959), pravil sklada in po sklepu seje upravnega odbora z dne 5. fe- bruarja 1965 VIII. NATEČAJ za dajanje posojil za gradnjo in dovršitev no- vih stanovanjskih hiš in stanovanj v letih 1965 in 1966 na območju občine Šmarje pri Jelšah. 1. Za posojila po tem natečaju se lahko po- tegujejo družbene pravne osebe in osebe, ki so v delovnem razmerju. Kot osebe v delov- nem razmerju so mišljene tiste osebe, ki so naštete v 14. člpnu citiranega zakona. 2. Po tem natečaju daje sklad naslednja posojila: a) družbenim pravnim osebam za koriščenje v letu 1965 do zneska 120,000.000 din in za ko- riščenje v letu 1966 do zneska 55,000.000 din; b) osebam v delovnem razmeriu za kori- ščenje v letu 1965 do zneska 31,000.000 din; 3. Pogoji za pridobitev posojila: a) za družbene pravne osebe: — lastna udeležba za gospodarske organi- zacije in zavode, ki poslujejo po načelih go- spodarskega poslovanja najmanj 40 "/», za druge pravne osebe najmanj 20 •/«, — najdaljši rok odplačila 15 let, — najnižja obrestna mera 2 */o, — urejena dokumentacija; b) za osebe v delovnem razmerju: — lastna udeležba najmanj 50 •/«, — najdaljši rok odplačila 20 let, — najnižja obrestna mera 2 'It, — urejena dokumentacija. 4. Pod urejeno dokumentacijo je razumeti gradbeni načrt s predračunom gradbenih stroškov, gradbeno dovoljenje, pri osebah v delovnem razmerju pa še zemljiškoknjižni iz- pisek, potrdilo o zaposlitvi z višino rednih mesečnih prejemkov, odnosno o višini pokoj- nine ali invalidnine, potrjeno odstopno izja- vo o administrativni prepovedi na osebne prejemke, vinkulacijo zavarovanja, pri vlogah za dovršitev pa tudi predračun še neizvršenih del. 5. Ponudbe po tem natečaju se vlagajo na obrazcu KB-S-1 z vso ustrezno dokumentaci- jo, pri Komunalni banki Celje exp. Šmarje pri Jelšah, vključno do 1. marca 1965 in sicer v zaprti kuverti z označbo »VIII. natečaj«. 6. V prošnji je navesti višino zaprošenega posojila, ponujen rok vračila, ponujeno ob- restno mero, rok koriščenja posojila, rok do. vršitve gradnje in število družinskih članov prosilca. 7. Na natečaju bodo uspeli najugodnejši po- nudniki, z ozirom na razpoložljiva sredstva, na ponujene pogoje in o oziroin na ekono- mičnost gradnje. 8. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni s pismeno odločbo. 9. Upravni odbor sklada ne bo upošteval ponudb z nepopolno dokumentacijo in tudi ne ponudb, vloženih po zaključnem roku. Upravni odbor Sklada za stanovanjsko izgradnjo Občine Šmarje pri Jelšah Zavod za stanovanjsko gospodarstvo razpi- suje na podlagi pravil Stanovanjskega sklada Žalec NATEČAJ za prodajo stanovanj v naslednjih objektih: v Žalcu: 1. stolpič S3 V/XIII — 20 stanovanj — soseska Ložnica, 2. stolpič S 1 VI/XIV — 20 stanovanj — soseska Ložnica, 3. blok LM Žalec — 2 stanovanja — (samo za potrebe LM); v Polzeli: 1. stolpič II/IV — 20 stanovanj — soseska Center, 2. stolpič III/V — 20 stanovanj — soseska Center; v Šempetru: 1. blok šestorček III — 6 stanovanj — so- seska škorenj. Cene stanovanj so naslednje: — trosobno komfortno stanovanje v stolpi- ču — 72,50 m» po 7,105.000 din — A, — dvosobno z balkonom — 51,60 ms po 5,056.800 din — B, — dvosobno brez balkona — 50,20 m! po 4,919,600 min — B, — enosobno — 33,22 m» po 3,255.560 din — D. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Kolodvorske restavracije Celje razpisuje prosti delovni mesti 1. RAČUNOVODJE Pogoji: a) imeti mora dokončano ekonomsko srednjo šolo z naj- manj 5-letno prakso v računovodstvu; b) obvladati mora tehniko in organizacijo računovodske službe. 2. POMOŽNEGA USLUŽBENCA Pogoj: srednja šolska izobrazba z 2-letno prakso. Razipisani delovni mesti sta prosti od 1. marca 1965 dalje. f Lastnoročno napisane ponudbe s priloženim zadnjim šolskim in zdravniškim spričevalom ter življenjepisom, pošljite na naslov; Ko- lodvorska TestavracFja — Celje, Gledališka ulica 9. Stanovanje ni preskrbljeno. Stanovanja v stolpičih bodo ogrevana s cen- tralno kurjavo. Objekti bodo dovršeni v le- tošnjem letu in v pričetku prihodnjega leta. Pogoji natečaja: Za vse fizične in pravne osebe, ter individu- alne kupce je udeležba 50 •/«, k ostalemu de- ta udeležbe morajo prispevati svoj delež go- spodarske organizacije in zasebniki. Odplačilna doba za delovne organizacije in ustanove je 15 let. Odplačilna doba za kupce v delovnem od- nosu je 30 let. Obresti se določijo s pogodbo in ne smejo presegati 2,5 •/». Pri prodaji stanovanj se bodo upoštevali predhodni dogovori s kupci, ki so že sprejeli razpisane pogoje. Opomba: Stanovanja na Polzeli so predvi- dena za Tovarno nogavic Polzela, ter je grad- nja namenska; stanovanja v Šempetru v še- storčku so predvidena za Aero Šempeter, ter je gradnja namenska. Stanovajna so v prodaji do odprodaje vseh stanovanj. Podrobnejše informacije so na razpolago pri Zavodu za stanovanjsko gospo- darstvo Žalec. V skladu s predpisi Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. FLRJ št. 47/752-59) 1er 34. in 35. člena Pravil Stanovanjskega sklada, razpisuje upravni odbor Stanovanj- skega sklada občine Celje VII. NATEČAJ za dodelitev posojil za dokončanje individu- alnih hišic iz sredstev stanovanjskega sklada v letu 1965. 1. Stanovanjski sklad občine Celje bo dajal na tem natečaju iz sredstev stanovanjske, ga sklada posojila za dokončanje individu- alnih hišic na območju občine Celje. Te- ga natečaja se lahko udeleže fizične osebe, ki so v delovnem razmerju (katere osebe se Smatrajo v delovnem razmerju je do- ločeno z zakonom o financiranju gradnje stanovanj, člen 14 — Uradni list FLRJ, štev. 47-752/59. 2. Na tem natečaju se dajejo posojila le za dokončanje individualnih hišic, ki so do- gotovljene vsaj do zaključne III. gradbene faze, to se pravi, pod streho, pod sledeči- mi pogoji: najmanjša lastna udeležba znaša 65 "/» od celotnega predračuna s tem, da se iz sred- stev sklada lahko odobrijo posojila največ do 2,000.000 dinarjev za vrednost stano- vanja; rok vrnitve posojila lahko znaša največ 30 let, najnižja obrestna mera zna- ša 2 °/o, za borce NOV pa 1 °/o. 3. Zavarovanje posojila morajo nuditi pro- silci z administrativno prepovedjo na pla- čo oziroma na prejemke iz socialnega za- varovanja, zemljiškoknjižnim zavarova- njem, obvezno vinkulacijo požarnega zava- rovanja. 4. Ponudbi morajo prosilci predložiti doku- mentacijo: — navedbe skupega zneska vseh svojih dolgoročnih, kratkoročnih in poroštve- nih obveznosti ter znesek anuitet oziro- ma obrokov iz teh obveznosti; — vso tozadevno gradbeno dokumentacijo, in to: lokacijsko in gradbeno dovoljen- je, odobreni glavni projekt; — potrdilo nadzornega organa, do katere faze je zgradba zgrajena (poročilo o te- renskem pregledu glede stanja gradnje — izpolni in potrdi nadzorni organ na predpisanem formularju, katerega prej. mete pri Komunalni banki v Celju z ostalimi obrazci, ki so potrebni pri sa- mi prošnji za odobritev posojila); — potrdilo o plačanem komunalnem pri- spevku. 5. Prednost pri dodelitvi posojila na tem na- tečaju bodo imeli prosilci: udeleženci NOV; tisti, ki nudijo večji delež lastnih sred- stev; tisti, ki sprejmejo krajši rok odpla- čila posojila; tisti, ki ponudijo višjo ob- restno mero; prosilci, ki gradijo stanovanje zaradi višje sile (rušenje, požar itd.). 6. Prosilci, ki so že prejeli posojila iz naše- ga stanovanjskega sklada za gradnjo sta- novanj in prosilci, ki gradijo preko Sta- novanjske zadruge »Dom«, nimajo pravice udeležiti se tega natečaja. 7. Prošnjo za posojilo s potrebno dokumen- tacijo vložijo prosilci v enem izvodu v za- pečateni kuverti, opremljeni z vidno oz- nako »ponudba za natečaj VII« pri stano- vanjskem skladu občine Celje, Gregorči- čeva ul. 5/1, soba št. 7, najpozneje do 15. marca 1965. 8. O izidu natečaja bodjo prosilci obveščeni po zaključku natecajâ do 31. marca 1965. 9. Informacije prejmejo interesenti pri Ko- munalni banki Celje ali pri Stanovanjskem skladu občine Celje, Gregorčičeva ul. 5 soba št. 7 vsako sredo popoldne od 14. do 16. ure. Celje, dne 6. februarja 1965 Stanovanjski sklad obči.ie Celje ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 15. do 22. februarja 19 IVAN PLETERSKI veterinar Celje, Trubarjeva ulica 93 (Otok) Telefon: 29-26 • zahvale Ob izgubi našega dragega sinčka DARKA CREPNJAKA se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami čustvo- vali. Prav tako se zahvaljujemo darovalcem vencev in svetja in vsem, ki ste našega sinka pospremili na njegovi poslednji poti. Prisrč- na hvala! Žalujoči starši Crepnjakovi Dobrna, dne 8. februarja 1965. AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE Vam nudi vse turistične usluge. IZLETNIK organizira Izlete In potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo z lastnimi tu- rističnimi avtobusi — v sodelovanju s PUT- NIKOM-om Beograd; IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah obalne hi prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih, kušete na vseh progah IZ In v Inozemstvu ter prodaja vo- zovnice za avione; IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov In vizumov; IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva; IZLETNIK daje brezplačno vse prometne In turistične Informacije, prodaja razglednice, turistične publikacije in dr. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj, na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine in drugih evropskih držav. Poslužujte se vseh naših turističnih uslug. IZLETNIK organizira stalne enodnevne ali večdnevne avtobusne izlete v TRST in BE- NETKE, po KOROŠKI in druga turistična mesta tujih dežel. DUNAJ — na 81. spomladanski velesejem v času od 14. do 21. marca 1965. Vabimo de- lavce v trgovini, industriji in obrti ter dru- gih podjetij in ustanov, kakor tudi posa, meznike. MÜNCHEN — obisk mednarodnega obrt- niškega velesejma od 18. do 28. marca 1965. Zahtevajte program. TURČIJA—BOLGARIJA — 8 dnevno avto- busno potovanje v mesecu marcu. MÜNCHEN — razstava gradbenih strojev »Bauma«, v mesecu marcu. Rok prijav za potovanje v marcu je 14. fe- bruar 1965. — Pohitite! Obveščamo kolektive, da sprejemamo naro- čila za avtobusne prevoze na spomladanski velesejem v ZAGREBU, ki se vrši v času od 17. do 25. aprila 1965. Ne pozabite pravočas- no naročiti avtobuse! IZLETNIK Celje se priporoča za ч izvedbo spomladanskih in prvomajskih izletov po do. movini in v inozemstvo, ki jih prireja z last- nimi turističnimi avtobusi. Informacije in prijave pri IZLETNIKU CELJE. IZLETNIK posluje ob delavnikih od 7. do 12. ure ter od 14.30 do 17.00 ure razen ob sobotah popoldne. Poslovalnici v Velenju In Krškem vsak dan od 7. do 14. ure. Za cenjeni obisk se priporoča: IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje Zavod Ivanke Uranjekove Celje razpisuj e prosta delovna mesta za: a) FINANČNEGA REŽISERJA Pogoji: ekonomska srednja šola, vsaj 5-letna praksa. b) VRTNARJA (delovno mesto je v Dobrni) Pogoji: primerna kvalifikacija in poznavanje naprav za cen- tralno kurjavo. Osebni dohodki zagotovljeni po pravilniku o OD. Pod »b« zago- tovljeno samsko stanovanje. Razpis velj-a do zasedbe delovnega mesta. Prošnje se vlagajo na Svet Zavoda Ivanlke Uranjekove Celje. OBVESTILO Cenjene naročnike lin bralce našega lista prosimo, da nam za odgovore naslovov iz naše oglasne strani, prilagajo znamko za din 40, ker nam je sicer nemogoče pošiljati pismene odgovore. Obenem obveščamo, da s sprejemanjem oglasov zaključimo vsako sredo ob 11. uri. Prosimo za razumevanje ¡fn upoštevanje gornjega obvestila. Uprava Celjskega tednika Hišni svet Stanetova 15 raspisuje prosto mesto HIŠNIKA V poštev pridejo kandidati, ki ima- jo možnost zamenjave stanovanja. Prošnje je vložiti osebno v sredo, dne 17. II. 1965 ali dne 24. II. 1965 od 14. do 17. ure v Komunalni banki Celje. TEČAJI Društvo stenograiov in strojepiscev Celje vipisuje do ponedeljka, 22. II. 1965 v vse vrste stenogratskih in stro- jepisnih tečajev dnevno od 15.30 do 18. ure v strojepisnici administrativne šole v Golju, Dečkova 1 (Gaberje). Pouk se začne takoj. — CENJENE NAROČNIKE PROSI- MO, NAJ OB SPREMEMBI NASLO- VA JAVIJO UPRAVI TEDNIKA PO- LEG NOVËGA TUDI STAR NASLOV. — KADAR NAROČATE LIST ZA SORODNIKE ALI ZNANCE, MORATE NAVESTI TUDI NASLOV PLAČNIKA, KADAR PA NAROČNINO ZA SOROD- NIKE ALI ZNANCE PLAČUJETE, JEMNIKA ČASOPISA. — OGLASE SPREJEMAMO IH) SREDE DO 11. URE. NEDELJSKI VRVEŽ NA SMUČIŠČIH CELJSKI SMUČARJI - ODLIČNO PRETEKU TEDEN SE JE NA NAŠIH SMUČIŠČIH ZVRSTILO CEL KUP SMUČARSKIH TEKMOVANJ. CELJSKI SMUČARJI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU MLADINCEV SO SE DOBRO ODRE- ZALI. PRI CELJSKI KOČI SMO NA OBČINSKEM PRVENSTVU PIONIRJEV LAHKO PRISOSTVOVALI ZANIMIVIM TEKMAM 85 TEKMOVALCEV. TEKMOVALI PA SO TUDI V OKOLICI: V PREBOLDU, MOZIRJU ... Nov uspeh celjskega smučanja Republiški .mladinski prvak v smu- ku Rosina'je na državnem prvenstvu na črnem vrhu pri Jesenicah v smu- ku osvojil 8. mesto, v slalomu 11. mesto in s tem uvrstitev v drugi kvalitetni razred. Po tem, ko je zad- nji dan v veleslalomu zasedel 6. mesto in uvrstitev v prvi kvalitetni razred, se je v trojni alpski kombi- naciji prerinil v ospredje in zasedel odlično drugo mesto. S temi svojimi uspehi je dokazal, da je res med najboljšimi in najbolj perspektivni- mi mladimi smučarji v Jugoslaviji, za kar gre seveda precejšnji del za- slug tudi njegovemu trenerju Dani- jelu Jagriču. V konkurenci mladink je celjsko smučanje zastopala Catrova, ki pa razen v veleslalomu ni uspela. V smuku in slalomu je namreč padla in bila diskvalificirana, v veleslalo- mu pa je dosegla dobro 7. mesto. Živahno pri Celjski koči Pri Celjski koči je bilo v nedeljo občinsko prvenstvo 'pionirjev v ve- leslalomu, ki, se ga je udeležilo 85 pionirjev in pionirk. Razdeljeni so bili v dve starostni kategoriji. Pri mlajših pionirkah je bila prva Pre- logova, pri starejših pa Oberžanova prod Kršmančevo. Pri mlajših pio- nirjih je bil prvi Mežinarič pred Je- zernikom, pri starejših pa Pirkmajer pred Nunčičem. Proga je bila lepo speljana in so na njej celjski pionirji lahko poka- zali vse svoje smučarske sposob- nosti, ki pri nekaterih res niso bile majhne. Uspehi smučarskih šol se kažejo že sedaj, z nadaljevanjem vzgajanja mladih smučarjev pa lahko z gotovostjo pričakujemo ved- no večje uspehe celjskega smu- čanja. Istočasno so člani in mladinci ZSK Celje imeli tudi svoje kluhsko tek- movanje^ slalomu. Pri mladincih je bil prvi Vrečko, pri članih pa je pre- senetil z zmago mladi Švegelj pred Nunčičem, P. Četino in ostalimi. Veleslalom v Preboldu V Preboldu je bilo meddruštveno tekmovanje v veleslalomu. Tekmo- vanja se je udeležilo 40 smučarjev iz Žalca, Tabora in Prebolda. Za mladince in člane je bila proga dol- ga 500 m z 20 vratci, pri pionirjih pa 300 m. Pri mlajših pionirjih je zmagal Rajh (Prebold), pri starejših Matko in pri pionirkah Cilenškova (Tabor). Pri mladincih je zmagal Markovič A. pred Naraksom in Smukovcem (vsi Žalec). Med člani je bil najboljši Markovič J. (Žalec) pred Lesjakom (Prebold). Prvenstvo inozirske občine Na pionirskem prvenstvu mozir- ske občine je pri Mozirski koči na- stopilo v veleslalomu 23 pionirjev iz Mozirja, Gornjega grada, Ljubne- ga, Luč in Rečice. Tekmovali so na 1300 m dolgi progi s 30 vratci. Rezultati — pionirji: 1.—2. Pavlin Janez in Andrej 1:35 (oba Mozirje); 3. Kandorfer (Gornji grad) 1:54; 4. Podkrižnik (Ljubno) 1:56 itd. Pri pionirkah je zmagala Petrino- va iz Mozirja, ekipno pa ekipa Mo- zirja, pred Rečico, Lucami, Gornjim gradom in Ljubnim ob Savinji, Nič manj zagrizeno kot »stari asi« so se spoprijeli za desetinke med vratci najmlajši. Dobre, pa tudi nerodne so bodrili številni gledalci KOMENTAR NI VSEENO KAKO... Okrajna zveza za telesno kulturo je v zadnjem času precej razpravljala o razvrstitvi športnih oziroma teles- novzgojnih panog v posamezne sku- pine. Pobudo za to je dala Zveza za telesno kulturo Slovenije, to delo pa bodo morale slej ko prej opraviti tu- di občinske zveze za telesno kulturo Pri vsem tem namreč ne gre samo za formalno razvrščenje panog v posa- mezne skupine, marveč tudi za to, da s tem vrstnim redom poudarimo najvažnejše dejavnosti in daino ustre- zna mesta vsem ostalim. Takšna raz- vrstitev naj bi dala tudi osnovo za odobravanje finančnih sredstev za eno in drugo panogo. Ni naključje, da so v prvi skupini panoge, ki predstav- ljajo temelj telesnovzgojni dejavnosti. Ta razvrstitev bo bržkone nespreme- jena za vse občinske zveze za teles- no kulturo. Takšna je tudi želja. Ta- ko naj bi prvo skupino sestavljale (po abecednem vrstnem redu): atle- tika, gimnastika, plavanje, in smu- čanje. Predlog okrajne zveze je še, da naj bi enakovredno obravnavali tudi splošno telesno vzgojo, strelja- nje in šah. Razvrstitev panog v ostalih skupi- nah pa naj bi bila odvisna od njiho- vega razuma, pomembnosti, množič- nosti in kvalitete na območju posa- meznih občin. Zato je okrajna raz- vrstitev samo pripomoček za razpra- vo in konkretno obravnavo tega prob- lema. Po okrajni lestvici so v drugi skupini: hokej na ledu, kegljanje, ko- šarka, namizni tenis, nogomet, odboj- ka in rokomet. V tretji skupini so: avto-moto, judo, kotalkanje, sankanje, skoki v vodo, tenis, umetno drsanje, vaterpolo, v četrti skupini pa: bad- minton, balinanje, boks, dviganje ute- ži, hokej na travi, jadranje na vodi, kajak, kolesarstvo, rokoborba, sab- ljanje. športni plesi, športni ribolov in veslanje. Kot rečeno, gre v tem primeru za okrajno razvrstitev panog v štiri sku- pine. Vsaka občina bo to vprašanje rešila po svoji uvidevnosti in stanju, kakršen vlada, na njenem področju. Tako je na primer razumljivo, da bo- do drsalni športi v celjski občini no- tirali precej visoko in da bodo brž- kone ostali v drugi .skupini, da bo- do na primer Velenjčani uvrstili ko- talkanje iz tretje v drugo skupino in podobno. Seveda pa bodo iz višjih skupin odpadle dejavnosti, ki jih po- nekod sploh ne gojijo in jih bodo za- to dali v zadnjo, četrto grupo. Razvrstitev športnih panog v posa- mezne skupine je odgovorna naloga, ki jo morajo opraviti vse občinske zveze za telesno kulturo. Morda bi bilo prav, da bi pri tem sodelovale vse organizacije in da bi anketa med njimi dala osnovo za končno odloči- tev. Zanimivo bi bilo namreč videti in vedeti, kako posamezne organiza- cije obravnavajo določene dejavnosti in kako gledajo na tiste, ki bi naj bile po splošnih merilih v zadnjem razredu, pa čeprav jih samo gojijo in podobno. Tu gre zlasti za boks, hokej na travi (ki je na primer v celjski občini dosegli republiško гат ven), dviganje uteži itd. Spričo tega in posledic, ki bi jih naj zlasti v fi- nančnem pogledu prinesla takšna raz- vrstitev, je prav, da pri rešitvi tega vprašanje sodeluje čim širši krog te- lesnovzgojnih delavcev. V dokončni razpredelnici pa bi lahko za posa- mezna področja videli tudi politiko razvijanja telesnovzgojne dejavnosti. M. B. lanska krvodajalska bilanca DAROVANA kiti VRAČA ZDRAVJE IV REŠUJE ŽIVLJENJA na oddelkih celjske bolnisnl( so lani porabili okrog 1.500 litrç krvi, od tega 268 litrov za izd lavo plazme V celjski občini je darovalo c 3.415 prijavljenih 3.005 prebivalce 904 litrov krvi; to pa pomeni 6,; odstotkov prebivalcev. Med krv dajalci jih je bilo 2.677 (ali okrog ] odstotkov vseh zaposlenih) iz po jetij in ustanov, 328 pa s terena p( sameznih krajevnih organizacij Rd čega križa. Posebej so se izfcaïa delovne organizacije KLIME, If GRADA, tovarne emajlirane posod cinkarne, železarne, tovarne tehtni LIK Savinja, TOPRA, KOVINOTEI NE, 2TP in Merxa, nadalje Zicn Aero, IFA, sekcija za vzdrževan proge, gozdno gospodarstvo, opeka ni Ljubečna in Celje, DINOS, zlata na in Elektro Celje. Najvišji odsti tek krvodajalcev je zabeležila posli vainica Slovenija lesa, Pečovnik i elektroinštalacije. Od ustanov zlasti omeniti TNZ, stanovanjski skupnost Center, komunalno bank komunalni zavod za socialno zav, rovanje, zdravstveni dom in bolni nico, od šol pa gimnazijo, učiteljišč šolski center Borisa Kidriča in éki nomsko srednjo šolo. Občinski odbor Rdečega križa i transfuzijska postaja sta hvaležr za tolikšno razumevanje, hkrati p ugotavljata, da so med podjetji tui takšna, ki so za krvodajalstvo poki zala dokaj slabo razumevanje. 1 velja zlasti za Metko, Agraprome plinarno vodovod, DOZ, kurivo, čei ljarstvo itd. V .nekaterih delovnih o ganizacijah so iskali opravičilo 2 tako slab odziv v dejstvu, da je k vodajalstvo pač prostovoljna akcij da imajo veliko bolnih članov, d prosti dan obremenjuje protizvodnj in zmanjšuje dohodke 4ihd., kar ; seveda lahko samo deloma res. splošnem takšnim stališčem, ki so s jih oprijemali celo vodilni ljuldje, 1 bi lahko pokazali več čuta za eli vćka, ni mogoče dajati predm* pred humanimi smotri krvodajalstv Saj ne bi bilo treba posebej vem mer znova poudarjati, da je krv< dajalstvo v nekem'smislu državljaa ska dolžnost, in to ne glede na p< loža j ali družbeno funkcijo, ki j kdo opravlja. Darovana kri vrač zdravje in rešuje življenja — to ni bi bilo pri krvodajalskih akcija edino moralno vodilo vsakega posi mezni.ka in kolektivov kot celote. Občinski odbor RK pričakuje, d bodo podjetja in ustanove, ki so s izkazale doslej, pokazale vse razi mevanje prav tako tudi letos, in d bodo doslej pasivna podjetja* sledil njihovemu zgledu. Da bi se števiJ krvodajalcev glede na vse večj potrebe po krvi letos še povečali bi bilo treba vplivati predvsem n vse tiste prebivalce in člane kolel tivov, ki so doslej stali ob stran čeprav bi se utegnilo zgoditi, da t kri tudi sami potrebovali. USPEL KLETARSkl TEČAJ Zadnje dni januarja je celjskj gospodarska zbornica v Rogasi Slatini organizirala kletarski tečaj ki je odlično uspel. Tečajniki so * v sorazmerno kratkem času zatf di skrbno pripravljenih predavi diplomiranega ekonomista Jožeji Likarja iz Kostanjevice na Ki* in Majde Trogar — predstavnih gospodarske zbornice, dokaj ot> širno gradivo uspešno obvladali S. Levf pred dnevi je bil v tovarni emajlirane posode občni zbor ljudske tehnike, ki zdruzuje v sestih krožkih in treh klubih okrog 1.300 članov. iz razprave in poročil je bilo razvidno, da so vsi klubi in krožki dosegli lepe uspehe. pri tem izstopajo uspehi strojno orodjarskega kro/ka, katerega člani izdelujejo prototipe raz nih proizvodov in specialna orodja. ob tem ne moremo tudi mimo uspehov foto kino krožka, ki bo letos svojo dejavnost pre- usmeril na kronološko bfxezf;- nje razvoja tehnološkega pro- cesa, ter gospodinjskf;ga krož- ka. ki 17 leta v leto povečuje skrb in pomoč zaposleni zeni. foto: v. david OBČNI ZBOR CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA KAJ BO Z DOMOM? Pred dnevi so imeli svoj občni zbor šahisti celjskega šahovskega kluba. Iz poročil smo lahko zaznali, da so se celjski šahisti vseskozi (in se še) borili s precejšnjimi finanč- nimi težavami, kljub temu pa je bi- la njihova dejavnost precej razgiba- na. V zadnjem času pa jih tare še en problem. Za njihov življenjski prostor — šahovski dom v Ćuprijski ulici se namreč zanimajo že razne druge organizacije in šahisti se mo- rajo sedaj boriti, da bi te prostore obdržali. Menijo namreč, da je to za šahiste eden najprimernejših pro- storov tako po notranji obliki kot tudi po lokaciji (središče mesta). Glede na to, da je igranje šaha v Celju v posameznih lokalih prepo- vedano, je to za razvoj celjskega šahovskega življenja še posebej važno. V minulem obdobju so se celjski šahisti udeležili raznih tekmovanj tako v okrajnem kot tudi v repub- liškem merilu. Dosegli so zadovolji- ve uspehe. Na posameznih in mošt- venih okrajnih tekmovanjih so od šestih osvojili kar pet naslovov naj- boljših, na republiškem turnirju slovenskih mest (24 ekip) pa so za- sedli odlično tretje mesto. V svojo korist so odločili tudi vse odigrane prijateljske dvoboje. Lepo so se na republiških tekmovanjih odrezali Servar. Draksler in Štrajher. Klub šteje 170 članov od tega jih je 80 aktivnih (11 prvokategornikov, 16 drugokategornikov itd.). Za predsednika so ponovno izvoli- li dr. Antona Kovača, ki mu klub dolguje vse priznanje za njegovo vestno in požrtvovalno delo pri raz- voju celjskega šaha. Peftinač NEDELJSKE PRIREDITVE Tudi nedelja bo precej živahna kar se tiče športnih prireditev vi Celju. Najvažnejše tek- movanje bo vsekakor pri Celjski koči. Tam bo ob 11. uri dopoldne republiško prvenstvo za pionirje v veleslalomu, na katerem tio nastopilo preko 100 pionirjev. Celjani bodo postavili 3 ekipe. v telovadnici ii. osnovne šole bo ob deve- tih dopoldne pričetek kvaletetnega turnirja v odbojki s sodelovanjem Fužinarja iz Raven, Partizana Hoče in domačih odbojkarjev. Ce bo vreme ugodno, bodo na svojem igri- šču startali v prijateljski tekmi tudi nogome- taši Kladivarja. Slednjič moramo omeniti še plavalce Nep- tuna, ki bodo v tem zimskem času, ko vadijo le v telovadnici polagali v nedeljo ob devetih v dvorani železniške postaje obračun svoje- ga dela na občnem zboru. Športna cvetka Eden izmed nogometašev nekega kluba: »Zaenkrat je dovolj 13 točk. Ravno prav, da smo še kandidati za izpadanje. Spomladi pa — čimvišje bodo premije, tembolje bomo igrali, tembolj bomo sigurni pred izpat- dom!« Eden izmed članov nekega dru- gega kluba: »Kaj pa je to, tistih par kovačev, kolikor stane večerja po treningu!« Eden izmed pionirjev nekega tret- jega kluba: »Tovariš, pri onem dra- gem klubu pa dobijo večerjo po tre- ningu. Zakaj pa mi ne?!« Eden izmed razpisov za tekmova- nje — pa ne nogometno: »Tekmo- valcem je na mestu tekmovanja pre- skrbljeno za kosilo '— na njihove stroške!« P. S. Tega tekmovanja se je ude- ležilo preko 100 tekmovalcev. Se pravi skoraj desetkrat po enajst! ŠPORT NA DROBNO Košarkarji Celja so v nedeljo od- igrali prvo prijateljsko tekmo v novi sezoni. Po zelo lepi in zanimivi igri so premagali moštvo mariborskega MTT s 115:105, kar je za celjske raz- mere izredno visok rezultat. » 4 * Boksarji celjskega Olimpa so v ne- deljo gostovali v Mariboru. V tekmo- vanju mladinskih ekip Maribora in Olimpa so bili Mariborčani boljši z rezultatomf 11:5. * V prijateljski košarkarski tekmi so košarkarji Prebolda premagali ekipo Polzele z, rezultatom 40:25. Zaradi mraza so igrali le dvakrat 10 minut. * V zaključku okrajnega zimskega prvenstva v odbojki Je Pai lizan Celje mesto premagal Partizan Gaberje s 3:0 (15:7, 15:8, i5:10) in zasedel prvo mesto pred Partizanom Gaberje in Eiežicami. * Nogometaši Kladivarja so se vrnili s priprav za novo prvenstveno sezo- no, k; so jih imeli na Malem Lošinju, lam so odigrali tudi tri prijateljske tekme. Moštvo Belišča so premagali 3:2, reprezentanco Lošinja pa 13:0 ter 14:1. * Nogometaši radeškega Papirničarja že mesec dni pridno vadijo, da bi bili na začetku tekmovanja v II. SCL- vzhod kar najbolje pripravljeni. * Na novi 20-metrski skakalnici v Prekopi pri Vranskem so bile prve skakalne tekme z udeležbo skakalcev ŽSK Celje in domačega Partizana. Pri članih sta zmagala Kveder in De- belak (Celje), pri mladincih pa Kelna- lič (Celje) pred Cizejem (Vransko). SAHOVSKE VESTI Pred dnevi se je v Ljubljani končal turnir slovenskih prvokategornikov, ki se ga je udeležil tudi član CSK Bervar. Zasedel je peto mesto s sedmimi točkami od 12 možnin. Končal se je turnir tretjekategornikov, ki se ga-je udeležilo 12 igralcev. Prvo mesto je osvojil Presečnik z 8 in pol točkami, sledijo Škoberne, Bogadi in Krivec po 8 točk, Gruin 7, Bogdanovič 6 itd. Prvi trije so osvojili drugo katergorijo. Na rednem mesečnem brzopoteznem tur- nirju je zmagal Pertinač z 10 točkami, sledijo Primožič 9, Tomič 8 in pol, Škoberne 8 itd. TEŽEK PRIMER Mladi zdravnik Aleksander pis je najel dvoje čakalnic: v prvi ni čakal nihče, v drugi pa je čakal gospod zdravnik. Nekega popoldne ga je zvo- nec prebudil iz dremuckanja. pomislil je: za duhove je pre- zgodaj, za mlekarja prepozno. Davčni »šrauii« so mu že zju- traj popisali opremo. Žena ni mogla biti, saj ji ni kupil dia- mantnega prstana, temveč le dva para navadnih rokavic. Torej: pacient! — Patek mi je ime, se je predstavil prišlec. Ribo sem jedel in skoraj bi... — Najbrž niste pazili na kost... — O, na Kostjo sem pa- zil... to je, na njegovo govo- ranco. Trdil je, da naj prene- ham s samskim stanom in od strahu se mi je zaletelo. Ozmerjal sem ga z oslom, on mene s konjem in še z nočno svetilko je to podkrepil na moji glavi. — Imate hude posledice? — Seveda. Razbito žarnico in skoraj je prišlo do kratke- ga stika. — Mislim ... Vas. — Razumem. Na sencih imam rano. — Hm ... Ne vidim nobene rane. — Jasno. Že lani se je za- rasla. — Kako? In šele sedaj pri- dete k meni? — Saj ste se šele pred ne- davnim vselili. — Lahkomiselni ste. — To mi pravi tudi moj direktor, kadar pregleduje blagajno. — Kaj ste prišli k meni, da bi me zabavali z vašimi privat- nimi zadevami? — Zakaj ne? Kar roko na srce. Dnevi tečejo, obiskov pa ni. Plačajte si boksarja, ki bo na stopnišču ljudem razbijal nosove. Vi imate zavoje in jo- dovo tinkturo ... — Vi ste zmešani! — Nisem, Toda nisem pri- šel, da vam svetujem. Prišel sem po nasvet. Gospa Volk ima papagaja, kateremu vsak petek prinašam mentol bon- bone. Ko se jih nažre, onemi. To je važno, ker je petek dan obiskov pri gospe Volk in ker zna papagaj samo en stavek: »Ne pozabite napitnine!« To ga je z veliko muko naučila neka sobarica. — To je strašno ... vi ste... — Kaj jadikujete? Saj ni vaš papagaj... Torej, danes sem spet šel h gospe Volk. Že na tretji stopnici pa mi je za- čelo srce razbijati kot pono- relo. — In morali ste se oprijeti ograje? — Da. — Čutili ste slabost? — Da. NSti premakniti se nisem mogel. — Hm ... Slecite se. — Bom, če mi obljubite, da me ne boste žgečkali. Po temeljitem pregledu je mladi zdravnik dejal: — Gospod Patek, zdrav ste kot riba. — Nič čudnega. Izhajam iz £ne najbolj zdravih rodbin. Kie sva že ostala? Na tretji stopnici, da. Torej, srce mi je začelo razbijati, ker je pred mano nenadoma stala čudovi- ta blondinka. Iščem jo že od takrat, ko mi je brat Kostia ^jal, da se naj oženim. Ko fjn jo zagledal, me je zgra- lla slabost in oprijel sem se ograje. Pojdite k vragu! — Gospod zdravnik, ne ži- 'm od danes do jutri. Mislim jja bodočnost. In ko sem šel ? lrn° vašega stanovanja, sem .astal in pomislil: čakaj, tega- bom vprašal za nasvet. H 80spe yolk priha jam tako vsak ^tek, najbrž bom blondinko , . s"ečal in ni vrag. da se ne U1 spoznala in zaljubila. — Ven! Takoj, saj se želim ože- si h tisto blondinko- Kupila jn r°va stanovanje v novi hiši j-j : niela bova dve sobi in tem- 1Kaj pravite? Ven! Ven!! RADIVOJ REHAR ZLATA ORHIDEJA DOSEDANJA VSEBINA Vinkovo srećo so skalili rahli sumi, ko je opazil, da oba Landecova poznata čudnega tipa z brazgotino, ki jih je zasledoval. Vendar ga je znafa Jeane po- tolažiti, se preden so prispeli v luko na Madaga- skarju, kamor so bili namenjeni. 21 Pustil je kapitana in odhitel budit Jeane in Paula. Moral je dolgo trkati, da sta se oglasila. Prvi je prišel iz kabine Paul. »Bližamo se Madagaskarju. Vidijo se obrisi obalnih hri- bov,« je oznanil Vinko, ki ni mogel prikriti veselja, da je že tako blizu cilja in odločitve o smislu ali nesmislu svojega poto- vanja. »Lopo, lepo,« je dejal Paul, ki po vsem videzu res ni imel smisla za razglede. »Stopiva najprej v obednico! Jeane pride za nama. Ženske so pri opravljanju vedno počasne. Ne marajo se pokazati nepopolne.« Obednica je bila še skoraj prazna. Potniki niso imeli nava- de vstajati zgodaj. Landec je izbral najbolj osamljeno mizo, naročil zajtrk za oba in prešel brez ovinkov na Vinkovo zadevo. »Tvoj cilj je nekje v pragozdovih Caratanane. Će želiš priti tja, se moraš izkrcati v pristanišču Diego Suarez. Drugod se naša ladja ne ustavi. Njeno prihodnje pristanišče je šele Tama- tave sredi vzhodne obale. Ker sem sklenil, da ne pustim sestre same v cantratansko divjino, pojdem z vama. Mimo tega že- lim izkoristiti pot še za neko drugo stvar. Ne vem, če veš, da sem ljubitelj orhidej in da jih prav na Madagaskarju raste največ vrst in med njimi tudi naj redkejše in najdragocenejše. Najbolj iskana je zlata orhideja, je pa tudi najredkejša. Najti jo je mogoče samo v najbolj divjih pragozdnih samotah. Take samote so pod Caratanano. če se nam posreči najti iskano cvetlico in njeno seme, moremo napraviti dobro kupčijo tudi če ne najdeš dvomljivega svetišča in svojega kneza.« »Zanimivo,« je rekel Vinko. »O orhidejah nisem doslej nič vedel, najmanj seveda, da je Madagaskar njihova glavna do- movina. Prav rad ti bom pomagal pri iskanju.« »Madagaskar je celina zase,« je nadaljeval Paul. »Na njem žive, razen dveh vrst, vse polopice, kar jih poznamo. V gozdo- vih se skrivajo največji, skoraj do metra dolgi kameleoni. Ni pa na njem nobene strupene kače in nobene zveri, ki bi bila večja ko mačka.« »Zanimivo,« je vzkliknil Vinko. »Kljub temu pa,« je nadaljeval Paul, »da se v Diegu Sua- rezu prvotno nisem nameraval ustaviti, ostanem tam dva ali tri dni. Pregledal bom položaj in skušal navezati poslovne stike. Ti boš zato odpotoval sam dalje do Vohémara, do koder vozi iz Diega Suareza obalni parnik, nato pa nadaljuj pot z doma- činsko barko do ustja reke, ki j'e zaznamovana na tvojem zem- ljevidu. Tam poizvej pri domačinih za ljudi, ki bi nas bili proti plačilu pripravljeni spremljati v pragozd kot nosači. Potem počakaš, da prideva z Jeane za teboj. Si razumel?« »Razumel,« je rekel Vinko, »samo tega ne vem, zakaj ne bi počakal v Diegu Suarezu, da opraviš svoje posle in odputuje- mo skupaj!« »Ker bi to pomenilo izgubljanje časa,« je dejal Paul tako odločno, da si Vinko ni več upal ugovarjati. »Medtem ko bom jaz opravil svoje kupčije, boš že ti izbral nosače in nastopiti bomo mogli pot v pragozdove takoj, ko prispeva z Jeane za teboj.« Tedaj je stopila v obednico Jeane, vedra in nasmejana, ka- kor vse zadnje dni. Prisedla je, naročila zajtrk in vprašala: 22 »Sta se sporazumela?« »Da,« je rekel Paul. »Vse je v redu.« »Oprosti,« je dejala koketno, »da boš moral na kos nadalj- nje poti sam! Paul ne dovoli, da bi odšla sama s teboj. Čez dva, tri dni se spet vidimo. Ta čas bom izkoristila za nakup stvari, brez katerih potovanje po pragozdu ne bi bilo mogoče. Ne pozabi, da bomo šli zkozi pokrajino, ki ni obljudena. Nave- zani bomo samo na tisto, kar bomo imeli s seboj.« Vinko je moral priznati, da v svoji neučakanosti in želji, da bi bila Jeane zmerom z njim, na vse te stvari prej še po- mislil ni. Bil je celo srečen, da ima pomočnika, ki mislita na vse. Po zajtrku so se pripravili za izkrcanje in se našli na palubi. Ladja je že plula vzdolž severovzhodne madagaskarske obale, obraščene z visokim drevjem, med katerim so prevladovali evkalipti. Kje pa kje so se košatile tik ob morju palme. Nasel- bin ni bilo. Le ponekod so opazili nekaj revnih koč osamelih domačinov. V ozadju so se dvigali s prav takim pragozdom po- raščeni od sonca obsijani obronki hribov. Više gori je pla^ vaio nekaj rahlih meglic. Pokrajina je bila enolična in iz daljave dolgočasna. Nekaj spremembe je nudil šele zaliv, v katerega so zapluli, da prista- nejo v pristanišču Diego Suarez, ki so ga zagledali pred seboj. Tam je bilo zasidranih nekaj francoskih vojnih ladij in manjših parnikov ter jadrnic in čolnov. Na krovu je postalo živahno. Zbrali so se tisti potniki, ki se niso nameravali izkrca- ti. Na pomolu je spet čakala množica radovednežev, zakaj pri- hod potniške ladje iz Francije je bil za malo mornariško gne- zdo velik dogodek. Prinašala je s seboj del Francije, del daljne Evrope. Mimo Vinka, Jeane in Paula se je izkrcalo le nekaj morna- riških častnikov, ki so prihajali na Madagaskar, da zamenjajo tiste, ki so odslužili svoj čas na otoku in se bodo vrnili domov. Ker pa je imela ladja v Diegu Suarezu daljši postanek, so izko- ristili priložnost za ogled mesta tudi bolj ali manj vsi ostali, v Tamatave namenjeni potniki. Vinko je tu prvič stopil na tla velikega otoka, ki je imel odločiti njegovo nadaljnjo usodo. Z Jeane in Paulom se je na- stanil v edinem boljšem hotelu, kjer so v restavraciji in kavar- ni poleg nekaj uradnikov in trgovcev spet prevladovali morna- riški in pehotni častniki. Nerad se je Vinko naslednjega dne zjutraj vkrcal v majhen in zanemarjen lokalni parnik proti Vohémaru. Več kakor pot- nikov je bilo na parniku blaga. Mimo dveh, treh trgovcev in nižjega francoskega uradnika, je dobil za družbo malgaške do- mačine, ki niso razumeli francoščine. Edini uradnik mu je mo- gel odgovarjati na vprašanja, ki so ga zanimala, strogo pa je čuval namen in cilj svojega potovanja. Tako je prispel v mal- goško obalno mestece Vohémar. Mesto v pravem smislu to ni bilo, bolj ribiška, kmečka in gozdarska naselbina. Poleg nekaj hiš je štel kraj več koč sredi nasadov palm, banan in drugega južnega rastlinja. Za posebno ogledovanje in zanimanje Vinko ni imel časa. Zaradi nadaljnjega potovanja so mu v gostišču 23 nasvetovali lastnika ribiške jadrnice. Po dolgem pogajanju, ko je moral zbijati pretirano ceno, se je dogovoril za prevoz do selišča Matore ob istoimenski reki. Odplul je naslednjega dne zarana in se v Matori lotil pogajanj z nosači. To ni bilo lahko. En sam prebivalec je znal za silo nekaj francoskih besed, nobe- den pa ni z navdušenjem sprejel ponudbe. Prijavili so ceno in nazadnje pristali s precej nezanesljivimi obljubami. Do prihoda Paula in Jeane je imel še ddber poldrug dan časa. Uporabil ga je za spoznavanje življenja domačinov. Ker ni bilo hotela ali druge priložnosti za nastanitev, se je vgnezdil pri možu, ki je lomil francoščino. Hiša je bila lesena in razma- jana. Po stenah so lazili komaj za palec veliki geki, ki mu niso bili ljubi sostanovalci. Sprijaznil se je z njimi šele ko so mu pojasnili, da niso nevarni, marveč koristni, ker uničujejo hišni mrčes in so po vsem otoku domače živali. Na ležišču, ki so mu ga odkazali, dolgo ni mogel zaspati. Mimo gekov ga je motilo vreščanje lemurov, ki so se kot noč- ne živali podili po bližnjem drevju. Pa niso bili le geki in le- muri, ki so mu kratili spanje. Zdaj, ko je bil na robu caratan- skih pragozdov in tik pred končnim ciljem dolgega potovanja, ga je mučila nevarnost prodiranja v neznano divjino in dvom- ljivost uspeha. Tudi premišljevanja o vzroku, zakaj sta ga Paul in Jeane pustila samega do tod in misel na zoprnega Portugal- ca, so ga vznemirjala. Bil je sicer prepričan, da je brazgotinec nadaljeval pot proti Tamatavu, zakaj v Diegu Suarezu ni videl, da bi se bil izkrcal, vendar je vedno znova vdiral v njegovo notranjo bit kakor komaj slutena mora. Zaspal je pozno in spal le polovično. Prebudil ga je francoski »Bon jour, mon chéri«. Pred njim je stala Jeane. Sklonila se je k njemu in ga poljubila. V dre- mavici je komaj doumel, kaj se dogaja. Landecova je pričako- val šele popoldne. »Ti tu? Kaj se je zgodilo?« je vprašal. »Paul je prej opravil svoje posle, kakor je pričakoval,« je rekla. »Prisilila sem ga, da sva takoj odpotovala za teboj. Skr belo me je, kako ti je.« »Kako sta prišla sem?« je hotel vedeti. »Z isto barko kot ti,« je povedala. »Ponoči?« se je začudil/ »Iz Vohémara smo odpjuli ponoči, zdaj pa je že jutro,« je rekla. Jeanina skrb zanj, ki jo je gnala na potovanje ponoči z ne- gotovo jadrnico, mu je pregnala vse nevšečne misli in občutja. Vrnila se mu je samozavest. Objel je Jeane in se ji ljubkujoče zahvaljeval za skrb in vdanost. ' * Vinko, Jeane, Paul in nosači so se že zarana odpravili na pot v pragozdove. Od selišča je vodila po rečnem bregu navzgor dobro izhojena pot in hoja ni bila težavna; po nekaj kilomet- rih pa se je pričela izgubljati v stezi, ki je postajala čedalje manj opazljiva. Vendar so jo nosači, ki so nosili opremo in ži- vila, še dobro poznali. Ko se je tudi steza nehala in je postajala goščava pod visokimi evkalipti vedno bolj divja, sta uravnavala 24 Vinko in Paul prodiranje po knezovem zemljevidu in igli mag- ne t niči. Na knezovem zemljevidu je bila dalje v goščavi zaznamo- vana navpična, skoraj obelisku podobna skala. Priti do nje je bila prva naloga. Samo to bi moglo potrditi, da je pot prava in res vodi k cilju. Po Vinkovem mnenju bi morali že biti pri njej, zato je pričel resno dvomiti o pravilnosti in celo o resničnosti knezovega zemljevida. Postajalo mu je tesno pri srcu, vendar svoje skrbi in tesnobe ni hotel izdati. Ustavil se je in znova pazljivo opazoval zemljevid. Paul je to opazil. »Kaj premišljuješ?« je vprašal. »Zakaj še nismo prišli do skale,« je povedal. Landec je pričel sam proučevati zemljevid. »Morali bi hoditi dalje do reke,« je ugotovil. »Preiščiva oko- lico! Morda najdeva kak razgled.« Nosači so odložili tovore in posedli. Tudi Jeane se je zlek- nila po tleh. Hoja jo je hudo utrudila. Vinko in Paul sta krenila v levo, ter prišla do vzpetine, od koder se je odpiral pogled na del rečne kotline. Da bi bolje videl, je splezal Paul še na drevo. »Vidim nekaj sivega,« je dejal. »Da ni le odmrlo drevesno deblo?« je menil Vinko. »Ne, skala bo. Prav taka skala, kakor jo napoveduje zem- ljevid,« je s trdnim prepričanjem rekel Landec. Vrnila sta se k nosačem in Jeane. Krenili so dalje, levo od- maknjeni od rečne struge. Da, pot je prava. Zemljevid ni zla- gan, so ugotovili. »Vsa zgodba je resnična!« je šinilo Vinku v zavest. »Knez Iron Ravaevalo in svetišče pod Caratanano nista izmišljena. Cilj bomo dosegli.« Od zadovoljstva je postal nemiren. Roke so se mu tresle in besede ni mogel spregovoriti. Tudi Landecu je žarel obraz od zadovoljstva, in brez obotavljanja je odredil počitek. Polegli so po tleh in pripravili kosilo. Vinko in Paul sta še skrbneje pro- učevala zemljevid. »Narisan je z roko in na hitro,« je rekel Landec, »vendar je čudovito pravilen in natančen. Le kako je mogel po spominu zarisati tako pravilne razdalje in znamenja? Saj je skoraj ne- verjetno.« »Res,« je pritrdil Vinko. »Vse do tega trenutka sem dvomil, da bomo mogli z njim najti pravo pot. Zda"f bo treba samo še dobro paziti na znamenja, če bi pot zgrešili, bi bila najina krivda.« Po kosilu in odpočitku so krenili dalje, napredovanje pa je postajalo čedalje težavnejše in zamudnejše. Tropični pragozd je bil tako zaraščen z grmovjem, ovijalkami in drugim rastli- njem, da je bilo treba na nekaterih mestih pot izsekati. Tudi napredovanje po rečnom bregu ni bilo prijetnejše. Obrežje je bilo tu dvignjeno in skalnato, tam spet nizko in zamočvirjeno. Tod je bila bambusova goščava neprehodna. Hoditi so morali oddaljeno od struge, pa vendar spet tako, da niso izgubili sme- ri, ki jim jo je kazala. Težave so jim povzročali še izlivi poto- kov in sama sreča je bila, da ni bilo tropskega deževja. Jeane je omagovala in morali so ji napraviti nosilnico iz bamusovih palic." KJE SO VZROKI ZA TAKO VELIKO ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ M PRVEM MESTU - SLABE CESTE y • ' • V skoraj polovici vseh šol smatrajo predavatelji vzgojo o prometu za dodatno breme. • Enajst AM društev je lani izdalo 12.472 potrdil za vožnjo z mopedi. • Občinski organi za notranje zadeve pa na novo 2.151 amaterskih, 234 poklicnih in 88 traktorskih vozniških dovoljenj. • Občin- ski organi za notranje zadeve vodijo v evidenci 2.461 poklicnih voznikov, 15.186 voznikov amaterjev in 911 voznikov - traktoristov. Mestno ulično mrežo v Celju vzdr- žuje podjetje za ceste in kanalizaci- je, tranzitno cesto I. reda in ceste 11.reda (vpadnice) pa cestno pod- jetje Celje in sicer površine cest ter prometno signalizacijo. Mirne vesti lahko trdimo, da je prometna signalizacija na uiicah, ki jih vzdr- žuje cestno podjetje Celje — dobra. Prav nasportno pa ugotavljamo, da je prometna signalizacija na osta- lih ulicah zanemarjena. Prometni znaki so nečitljivi, prehodi za pešce neobnovljeni, pločniki razpokani. Dejstvo je, da vzdrževanje in ure- janje cest na območju Celja in v drugih večjih mestih, ne poteka na- črtno in organizirano. Za ilustraci- jo navajamo podatek, da je bilo sa- mo lani izdanih 47 dovoljenj za pre- kope cestišč in ulic! Poseben problem v starejših na- seljih oziroma v večjih mestih po- menijo tudi neurejeni parkirni pro- stori zá tovorna vozila. Tako najde- mo tovorna vozila na vseh primer- nih in neprimernih prostorih, kjer po večini ovirajo normalni razvoj prometa. Največji problem pa po- menijo tako imenovane prometne konice, kot je na primer v Celju Butejev most preko Ložnice. V zad- njih treh letih je bilo na tem mestu 63 prometnih nesreč. Kljub raznim urgencam, posvetom in ogledom še tega problema ni nihče premaknil z mrtve točke. Vse večji problem pa so po šte- vilu prometnih nesreč manjvred- nostne ceste, na katerih je iz leta v leto več nesreč in kršitev promet- ne discipline. V bodoče bo nujno vzpostaviti redno kontrolo cestnega prometa na cestah II. in III. reda, sicer bo varnost na teh cestah v še večji meri ogrožena. Pri tem bi še naglasih težave, na katere naletijo uslužbenci LM, ko rešujejo promet- ne težave ali odstranjujejo poško- dovana vozila in rešujejo poškodo- vane osebe, ker v okraju ni na raz- polago ustreznih dvigal in drugih pripomočkov. Edino zavod za po- žarno varnost ima eno samo dviga- lo, s katerim pa ni mogoče odstra- njevati težkih vozil. S sistematično in organizirano prometno vzgojo so v našem okra- ju pričeli šele pred tremi leti. Tako je predmet prometne vzgoje v os- novnih šolah v učnem načrtu. Na osnovnih šolah kljub temu promet- ne vzgoje ni povsod ali pa jo obrav- navajo le priložnostno. Še težje je na srednjih šolah, kjer imajo ta predmet za dodatno breme, z izgo- vori, da je učni program tako natr- pan in da zato za prometno vzgo- jo ni časa. Pri tem pa pozabljajo, koliko otrok je udeleženih v promet- nih nesrečah, oziroma da bodo ti otroci jutri vozniki. Za ocenjevanje prometne varnosti na cestnem omrežju našega okraja je potrebno, da tudi statistično pri- kažemo gibanje prometnih nesreč in posledic, ki pri tem nastajajo. Na- vedli bi samo število prometnih ne- sreč v letu 1962 in v lanskem letu. Lani je bilo 896 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 61 oseb, 891 je bilo hudo ali lažje te- lesno poškodovanih, materialne ško- de pa je bilo za 164 milijonov dinar- jev. Pred dvema letoma je bilo 479 nesreč, 22 mrtvih, 517 huje ali lažje poškodovanih, materialne škode pa 55 milijonov 500 tisoč dinarjev. Pri tem so vštete le nesreče, v katerih je nastalo več kot sto tisoč dinar- jev materialne škode. Če analizira- mo vzroke nesreč, ugotovimo, da so jih veliko število povzročili voz- niki, ki ne prilagajajo hitrost vožnje stanju ceste, gostoti prometa ali svojim sposobnostim. Pri tem nima- mo podatkov, ki govorijo o stroških zdravljenja, invalidnosti ter o dru- gih zdravstvenih storitvah. Iz podat- kov komunalnega zavoda za social- no zavarovanje Celje je razvidno, da so lani obravnavali 1.349 poškodb, ki so nastale s prevoznimi sredstvi. Opisane prometne nesreče so pov- zročile izgubo narodnega dohodka za približno 400 milijonov dinarjev. Pri tem je zanimiv podatek, da so poškodbe pri prometnih nesrečah povzročile več stroškov, kot vse ostale delovne nezgode. Torej je o tem vredno razmišljati. J. Sever PREVENTIVNA PROMETNA VZGOJA SE HOGATO OBRESTI.iE. OTROKA JE NUJNO ?.E V ŠOLI POUČITI O NEVARNOSTI PRO- META, DA SE POZNEJE NE ZNAJDE MED PORAZNIMI ŠTEVILKAMI PONESREČENIH (LEVO). — PIHALEC: TALE NA SLIKI JE MIRNE VESTÌ SEDEL NAZAJ ZA KRMILO, BALON PO PIHANJU NI SPREMENIL BAR- VE. BOLJE PREJ KOT KASNEJE (SPODAJ). FOTO: J. POLJANŠEK f a «TVE PROMETA ^ SAVINJA NAPLAVILA AVTOMOBIL : Minuli teden so občani iz vasi Udmat pri Laškem spo- ročili varnostnim organom, da so v Savinji videli avtomobil, ki je pred nedavnim (o nesre- či smo že poročali) pri pro- metni nesreči zdrknil vanjo. Celjska gasilska ekipa ga je potegnila iz vode in obvestila lastnika. Kaže, da so ga narasle vode ob od jugi preteklih dni toliko dvignile in počasi potiskale po strugi, da ga gramoz ni zasul. Avtomobil so našli nekaj de- set metrov nižje od tolmuna, v katerega je pri nesreči zdrk- nil. ZARADI OKVARE NA TRAVNIK V vasi Črnova pred križi- ščem ceste drugega reda Ve- lenje—Dobrna je prišlo do prometne nesreče ko je voz- nik CE 71-82 JOŽE KOPRIVC, doma iz Velenja, zapeljal s ceste na travnik. Po izjavi voznika je prišlo do nesreče zaradi okvare na krmilu. Posebna komisija pri varnostni službi primer razi- skuje. TRČENJE ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI Na cesti tretjega reda v va- si Pijavsko med Sevnico in Krškim je prišlo do trčenja. Voznik tovornega avtomobila ZG 18-53 ZVONKO KINCIĆ iz Zagreba je vozil proti Kr- škemu. Pred mostom mu je pripeljal nasproti voznik pol- tovornega avtomobila LJ 87-49 EDVARD KORITNIK, doma iz Rateč — Hotemeža. Zaradi prevelike hitrosti in izsiljeva- nja prednosti na ozkem mostu sta trčila. Na srečo na bil nih- če telesno poškodovan, mate- rialno škodo pa cenijo na okrog 100 tisoč dinarjev. Za- radi večjih poškodb so s pol- tovornega vozila vzeli eviden- čno tablico. Voznika nista bila vinjena. SPLAŠEN KONJ PRED AVTOMOBIL Pri Grajski vasi v Savinjski dolini je prišlo do prometne nesreče na cesti prvega reda. STJEPAN STEVAN iz Šentru- perta 29 je na povodcu gnal konja proti Gomilskemu po skrajni desni strani cestišča. Ob prehitevanju tovornega av- tomobila se je konj nenadoma splašil in skočil proti sredi- ni cestišča ter zaprl pot to- vornemu vozilu, ki ga je upravljal FRANC ZAMAN iz Črcšnjic pri Železnikih. Voz- nik je skušal nesrečo prepre- čiti s tem, da se je umaknil splašenemu konju proti sre- dini cestišča. Nasproti je po levi strani cestišča prihajalo drugo vozilo, ki se mu jé voz- nik umaknil in oplazil konja. Tega so morali zaradi močnih poškodb prepel jati v Celje na prisilni zakol, škodo cenijo na tristo tisoč dinarjev. SLABE ZAVORE VZROK NESREČE Na cesti tretjega reda v bli- žini vasi Prilipa pri Brežicah se je pripetila prometna ne- sreča. Iz Brežic proti Jeseni- cam na Dolenjskem je vozil tovorni avtomobil NM 33-97 voznik MARJAN KLEMEN- ČIČ, doma iz vasi Prilipa. Za njim je pripeljal tovorni av- tomobil NM 34-84, ki ga je upravljal voznik IVAN KLE- MENCIČ iz Brežic. Ko je do- hitel prvo vozilo, je zavrl, ven- dar mu zavore verjetno zaradi okvare niso delovale ter se je tako s precejšnjo silo zaletel v desni del kasona spredaj vozečega vozila. Pri trčenju je bilo močno poškodovano dru- go vozilo, tako da je škode za devet sto tisoč dinarjev. Voz- nik IVAN KLEMENČIČ je utrpel udarec v prsni koš, ven- dar ni iskal zdravniške pomo- či. V BOLNIŠNICI PODLEGEL V prometni nesreči, ki se je pripetila 19. januarja letos V Šempetru na cesti prvega re- da je voznica MILENA RAV- NIKAR iz Ljubljane z oseb- nim avtomobilom LJ 231-71 za- dela RADA PANICA iz Celja, ki je šel v spremstvu svoje zaročenke ANICE JORDAN p o cestišču, tako nesrečno, da je ponesrečenec kljub takojšnje- mu prevozu v bolnišnico i*1 zdravniški pomoči umrl. |*J SALON Dore Grün Venomer poudarjajo, da je vojna luksus, ki si ga lahko privoščijo samo bogate države. Denar je najstrašnejše vojno orožje; kdor ima denar, lahko v najkrajšem času skonstruira najstraš- nejše vojne stroje. Če torej ima Amerika takšne in takšne stroje, kdo ji lahko prepreči, da jih nekega dne ne bi uporabila, če bi se ji zahotelo? Edino, kar se zdi Japoncem v Ameriki vred- no raziskati, so drobnarije in malenkosti. V tistem času so Američani konstruirali neke nove antenske mine. Daisy se je seveda najraje za- bavala z mornarji, ki so imeli opraviti s temi minami. Ni ji bilo težko. To so bili v glavnem mladeniči, ki so skrbeli predvsem z.a svojo služ- bo, kadar niso bili y službi, pa za dekleta. Daisy se je zanimala tudi za skladišča bencina, kajti gospod Osaki je dobro vedel, da ta skladišča lepo gorijo, kadar pade nanje recimo kakšna bomba. Prav tako je morala izvedeti, kje hra- nijo pogonsko gorivo za vojno mornarico. Osaki je živci v New Yorkii zelo solidno. Na- jel si je tipično ameriško stanovanje v nekem penzionu. Vse je bilo docela normalno, čudno jc bilo le to, da so si levo in desno najeli sta- novanja njegovi agenti. Obe stanovanji sta bili sicer prazni, toda ker je Osaki redno plačeval najemnino, ni nihče vprašal, zakaj so gospodje najeli stanovanji, v katerih ne stanujejo. Gos- pod Osaki je prebil stene in si tako zagotovil beg v primeru, če bi ga kdo iskal v neprimer- nem trenutku. Stanovanje je pospravljala neka stara ženi- ca, za katero so ameriške oblasti kasneje ugo- tovile, da je bila njegova mati. Če je v resnici bila njegova mati, ni važno, gotovo je samo to, da stara Japonka ni z nikomer govorila in tudi nikoli ni zapuščala hiše. Osaki je živel neverjetno solidno, četudi so skozi njegove roke šle ogromne vsote denarja. Zapravil je samo toliko, kolikor bi zapravil vsak japonski kapitan. Daisy je delala zanj že leto dni, Osaki je bil z njo zelo zadovoljen, vendar je še ni videl. V New Yorku ni nihče sumil Osaki j a, da bi bil japonski oficir. Vse naloge, ki so mu jih poverili predpostavljeni, je opravil solidno, za- nesljivo in hitro. Razmišljal je, da bi se vrnil v domovino in ji koristil na kakšnem drugem mestu. Njegova organizacija je delala tako brez- hibno in neopazno, da bi jo z lahkoto vodil tudi kdo drug. V tem ko se je gospod Osaki ukvarjal s temi mislimi, je dobil novo nalogo. Tokrat nekaj po- sebnega in težkega. Stvar je bila zelo važna za japonsko, vendar je s svojim sedanjim apara- tom ni mogel opraviti. Šlo je za to: ZDA imajo zelo velike komercialne interese v Južni Ame- riki. Tam so odkrili nove izvire nafte, ki jih je zakupil severnoameriški kapital in kjer so v pretežni večini delali Japonci. Japonska delovna sila je bila cenejša od severnoameriške. Zoper te Japonce so se zdaj dvignili neki severnoame- riški finančni krogi, zlasti tisti, ki so imeli svoj denar npložen v podjetjih Južne Amerike. Po njihovem mnenju so bili Japonci škodljivci. Zakaj? Kadar kjerkoli v Ameriki odprejo kakšno novo industrijo, rudnik, ali odkrijejo nove iz- vire nafte, pride na takšna mesta na tisoče de- lavcev. Ko se zaposlijo, si zgradijo barake in tako nastanejo okrog podjetij cela lesena mesta. Iglavci pa ne prihajajo sami, ampak jih sprem- ljajo agenti. Prihajajo agenti, ki ponujajo zem- ljišča, avtomobile, šivalne stroje, kolesa, radio- aparate. Od delavcev izsiljujejo akontacije in odplačila za svoje blago. Tako se ves denar, ki so ga kapitalisti izplačali kot dohodke, zopet vrača v njihove roke. Toda japonski delavci no- čejo nič slišati, so gluhi za lepe besede severno- ameriških agentov. Ne kupujejo ne Fordovih avtomobilov ne šivalnih strojev ne drfigega, pač pa hranijo svoj denar. Po nekaj letih dela ße v tretjem razredu kakšne ladje vračajo v domo- vino, da bi tam z zasluženim ameriškim denar- jem odprli kakšno čajnico, gostilno ali kaj po- dobnega. Ameriški denar potuje torej na Japon- sko; to pa seveda ni prav Ko je gospod bog ustvarjal svet, tega namreč ni tako predvidel. Zato je treba stvar urediti tako, da bo po božji volji. v POSKUS TATVINE AVTOMOBILA V večernih urah pretekli četrtek je neznani storilec poskušal ukrasti osebni avtomobil fiat 750 CE 62-89, ki je bil parkiran pred stanovanjem JOŽETA JAKOBA v Plečnikovi ulici v Celju. Storilec je odpeljal avtomo- bil približno 50 metrov od hiše po ulici, pobral ključe, vozilo pa pustil. Varnostni organi so pri preiskavi odkrili dobro vidne prstne odtise in so storilcu na sledi. —ez VLOM V GOSTIŠČE V noči od četrtka na petek je ne- znani storilec vlomil v gostišče Hum v Laškem. Storilec je razbil steklo na oknu posebne sobe in tako prišel v lokal. V točilnici je nasilno odprl predal točilne mize; iz katere je vzel nekaj drobiža. Iz polic nad točilno mizo pa je vzel manjšo količino ci- garet, napoli tank rter čokolode. Po- pil je tudi nekaj alkoholnih pijač in zapustil prostor po isti poti. re^pçno^ doživeto — napisano ■e NAPRODAJ ) VI- ¿ Po pripovedovanju Jožeta Jer- šeta piše Drago Hribar Za njimi je bilo nekaj manj- ših spopadov in nekaj vojaška aktivnosti, potrebne zato, da bi vedeli, zakaj pravzaprav sploh dobivajo denar./ Zdaj je prišel čas, ko je bilo treba položaj v Hanoju zapustiti. Premik je bil določen za Dien Bien Fu, sta- rodavno trdnjavo in najmočnej- še francosko oporišče na Severu. Še prej so jih poslali za nekaj časa na vaje, da bi se naučili upravljati z orožjem, ki ga do- slej niso imeli v rokah. Po oprav- ljenih izpitih so še kakšen teden ostali v Hanoju, nato pa so jih z letali prepeljali proti Dien Bien Fuju. Skupina, v kateri je bil Jerše, je štela kakšnih šest mož- V zraku niso bili kdove kako dolgo, ko je prišlo povelje, naj izskočijo. Poskakali so v prazni- no in se pozibavali v vetru, ki jih je samovoljno nesel — v nepo- sredno bližino Ho Ši Minhove vojske! Padli so tako rekoč v bo- jišče kakor muhe v mleko. Toda imeli so srečo; regularnim fran- coskim silam je uspelo zadržati pritisk narodnoosvobodilne ar- made in legionar jem se je posre- čilo zbrati in priti do cilja. Boji so trajali vseslcozi; v njih je sodeloval tudi tako imenovani »bataljon smrti«, sestavljen iz napol mrtvih vojakov, *ki so se borili brez orožja — z noži. Jer- še je bil v tem peklu tri tedne. Zadnji dan je bil lažje ranjen v nogo, z njim pa je bil ranjen tu- di neki oficir. Ker jima na kraju samem nihče ni mogel nuditi Pomoči, je Jerše oficirja spravil ceste, ustavil neki avtçmobil 1!г ga odpeljal v Sajgon. Nato se Ie vrnil v enoto, ki je, bila na- meščena v enem izmed bunkerjev v tako imenovani osmi vasi. Mno- njegovih tovarišev je med tem Padlo, veliko pa so jih tudi ujeli. Ko se je tisti večer patrulja Opravljala na odhod, je prišel *s4 seržant« ter rekel: Brez strela, predati se mo- ramo! Začudeno so se spogledali, »Jlt P°velje se jim je zdelo ne- nadno. Kako? bi bili skoraj vpra- Sah v zboru. v^.^a/ je Ho ši Minhova T vQiV ^ vsekakor nepričako- v katerem ni kazalo \iufe$a> kakor vdati se v usodo, stir So odložiti orožje in zapu- ltl utrdbo. Spodaj se je po cesti, ki je vo- dila v ujetništvo, pomikala dolga kolona. Jerše in tovariši so se ji pridružili. KOLONA GRE DALJE... šli so po cesti. Hodili so dan in noč. Brez hrane. Po nekaj dneh hoje so si smeli odpočiti; kdor je hotel (ali pa tudi ne ho- tel), se je lahko najedel trave: Nato so krenili dalje. Pred njimi je bila cesta. Noge so postajale vse težje. Mnogo jih je padlo in obležalo. Kolona je šla dalje... Po šestih dneh hoje, ko so bile noge kakor svinec in je glavo po- padala vrtoglavica, je neki Čeh, ki se je vlekel poleg Jeršeta, ne- nadoma rekel: — Zavalili se bomo tu, po stmini. Ko bo tale drhal mimo, se bomo zavlekli nazaj. Bo že kako. ' Bilo je ponoči. Skupina ujetni- kov, v kateri so bili trije Nemci, Norvežan, Švicar, Čeh in Slove- nec, se je spustila pod cesto, ne da bi stražarji opazili■ Spodaj so se stisnili k zemlji. Občutek, da so rešeni, ki so ga od izčrpanosti zaznali kakor v omotici, jim je za trenutek vrnil nekaj moči. Pri- sluškovali so odjeku korakov, ki je postajal vse tišji, dokler ni na- zadnje povsem utonil v temi da- ljave. — Kolona gre dalje, je rekel nekdo. — Odšla, so si oddahnili. Nad njimi je bila razprostrta noč in tieizmerno nebo. Rešeni so in če bi imeli krila, bi lahko poleteli kamorkoli kakor ptice! Toda imeli so samo noge, otrple in otekle; bili so lačni in rešitev je bila še daleč. Dlje kot kdaj ko- li. Zemlja, ki so jo bili prišli os- vajat, se jim bo maščevala; od nje ne bodo dobili niti drevesne- ga plodu! Povsod naokrog trava in močvirska voda, to je vse, s čimer jih bo potešila. Ni to reši- tev ki odrešenim obeta smrt? Nič niso razmišljali. Gon po samoohranitvi je deloval povsem mehanično. In tu se je pričela njegova tragična pot; grozljiva drama, v kateri so z zadnjimi na- pori tavali za koščkom kruha. Ga bodo vendarle našli? ^а položaju — v boju za trdnja- yo Dien Bien Fu, ki je padla ma- la 1954 pred nezadržnim napadom narodnoosvobodilne armade pod vodstvom vietnamskega generala Džapa. Francoska kolonijalna vojska je kapitulirala ... BESEDA OBČANOV ZAKAJ RAZLIČNE CENE Pred nekaj dnevi sem se peljal z avtobu- som celjskega avtobusnega podjetja iz Pol- zele od postaje (gostilna Cimperman) do Bre- ga (pri tovarni nogavic), in spet opazil raz- liko v tarifah za isto progo. Včasih namreč plačam 20 dinarjev, včasih pa 40. Če pa se peljem do Žalca, plačam enkrat več, čeprav je pot sedemkrat daljša. Rad bi vedel zakaj te razlike v tarifah, čeprav gre za isti avto- bus in istega sprevodnika. Tone Tavčar, Breg 4 Polzela DVE PO POPLAVI Tovariš urednik! Ob lanski poplavi je bilo prizadeto tudi stanovanje Alojza Goleža. V stanovanju, ki je prizemno, se je pričel pogrezati pod in z njim vred tudi glinasta peč. prav tako pa je počila tudi vmesna stena. Posebno nevarnost predstavlja glinasta peč, ki se lahko ob času ogrevanja zruši in povzroči požar. Situacija je bila pravočasno prijavljena Za- varovalnemu zavodu v Celju. Obljubljali so oglede, vendar ni bilo iz teh obljub nič. Mi- mo je bil že december in zadevo smo prija- vili Gradbeni inšpekciji na občinski skupščini v Celju. Toda tildi tukaj je bilo isto — nič. Hišni svet je sklenil, da prijavi zadevo na republiško skupščino in o tem tudi obvestil celjsko občinsko gradbeno inšpekcijo. Gradbena inšpekcija je odgovorila, da naj hišni svet kar pošlje pritožbe na republiško skupščino, vendar pa je razpisala strokovni ogled komisije za 15. januar t. 1. in ga kma- lu nato zopet preklicala zaradi nujne seje na občini. Še danes je škoda neocenjena, ker se vsi izgovarjajo drug na drugega. Janez Škerl, Hišni svet — Na Otoku 6 * ' Tovariš urednik! Ko so pred nekaj leti pričela graditi novi železniški most preko Voglajne so porušili čuvajnico, v kateri je stanovala žena upoko- jenega železničarja — Ana Kosernikova. Pre- selila se je v železniške barake ob Voglajnt. Ob poplavi v lanskem letu se je tudi v njeno malo stanovanje nakopičila nesnaga, ki jo je tam pustila umazana voda. Pod njenega sta- novanja še sedaj ni suh in smrdi. Poleg tega pa si je stara ženica morala v svoje stanova- nje vskladiščiti tudi vso kurjavo — drvarnice seveda nima — tako da noč in dan vdihava vonj po starih preperelih železniških prago- vih in tudi vonj gnilega poda. Situacija bi bila precej boljša, če bi se poleg barake lah- ko uredila mala drvarnica, da bi se vsaj del- no izpraznilo njeno malo stanovanje in bi se tudi lažje osušilo. Anton Golež, Celje, Na Otoku 6 »A LA CART« V SLOVENSKEM DOMU Letos 25. januarja med 13. in 14. uro smo v renomiranem hotelu Slovenski dom v Ro- gaški Slatini naročili kosilo za sedem oseb, in sicer za štiri osebe »a la cart« ter za tri osebe gotova jedila. Bili smo slabo postre- žem, da ne govorimo o tem,- čeprav smo s podeželja, kaj je naravni zrezek in kaj svinj- ska pečenka, ki so nam jo servirali. Poleg tega je bilo kosilq videti, kot da bi ga sesta- vili iz ostankov, ki so jih pustili abonenti, ker je bilo sestavljeno iz samih koščkov. Ko nam je natakarica servirala kruh, ki ga je pobrala s sodenjih miz, na njem je bil celo cigaretni ogorek ali po domače »čik«, se nam je vsililo moenje, da se kaj takega red- ko zgodi v kakšni hribovski gostilni. Omenje- ni dogodek v lokalu kot je Slovenski dom zasluži vso kritiko. Pri tem smo mnenja, da če smo tudi s podeželja, zaslužimo solidno in čisto hrano, ki jo tudi pošteno plačamo. Silvo Leveč, Planina REŠILA OTROKU ŽIVLJENJE Ko sem v predzadnji številki Celjskega ted- nika prebral članek, v katerem pisec graja žalskega zdravnika, sem se nemalo začudil. Sam imam namreč o omenjenih zdravnikih drugačno mnenje. Pred nekaj leti je namreč moj otrok v hudi zimi zbolel za pljučnico. Kazalo je, da ni več pomoči. Svak se je od- peljal iz Ponikve v Žalec po pomoč (stanu- jem pol ure od Ponikve in približno osem kilometrov od Žalca). Opolnoči se je pripe. 1 jal dr. Fišer ter otroku rešil življenje. Će bi bil prišel šele zjutraj, bi bilo gotovo prepoz- no. Letos januarja pa mi je otrok ponovno zbolel. Žena je odhitela v Žalec, toda dežurni zdravnik je bil že na terenu. Zato je prijavila obisk zdravnika na domu. Čeprav je bila osemnajsta na seznamu prijavljencev, je dr. Rasievvicz prišel že ob osmih zvečer in opra- vil svojo dolžnost. Franc Dražnik, Podkraj 11, Žalec IN NJEN ODMEV TEMA ZA STARŠE » TEMA ZA STARŠE Q TEMA ZA S KAKO m VZGOJIMO BODOČE ZLOČINCE Pred letom in pol je tragični dogodek globoko pretresel Celja- ne. Mlad človek (nepolnih dvaj- set let) je ubil svoje starše. Dol- go se je o tem govorilo. Prepro- sti meščani, pravniki, zdravniki, psihologi, javnost — ki so se vpraševali, kako je mogel ta mla- di človek storiti takšen zločin, kaj ga je k temu navedlo? Mislili so, da je duševno bolan. Psihi- átrijsko sodna ekspertiza pa je dokazala nasprotno. Obsojen je bil na dolgo vrsto let zapora, a primer sam je tonil v pozabo. Ni temu več kaj dodati? Vsi prebivalci smo tako ali dru- gače soodgovorni za ta zločin. Vsi imamo nemirno vekt, ker smo dovolili, da je med nami do- rasel tak zločinec. Morilec se za- veda svojih dejanj in ve, da je kazen zaslužil. Vse življenje bo nosil nemirno vest in bo v druž- bi ožigosan. Toda če analiziramo njegovo življenje, dobimo jasno sliko mo- tiva za zločin in hkrati podobo njegove osebnosti. Bolestna je življenjska zgodba tega mladega človeka. Njegova preteklost je bi- la prav tako tragična, kot bo nje- gova bodočnost. Oče je bil roba- tež, alkoholik; čeprav na oko ure- jen človek, je bil strah za dru- žino. Prihajal je domov pijan, prete- pal je ženo. Otroka sta se budi- la iz sna, drhteča od strahu. Do skrajnosti frustriran v de- tinstvu, brez svoje svobodnevo- lje, mučen in poniževan se je po- vlekel vase, čeprav je bil videti le kot miren deček. V šoli ni imel uspeha. Kot vsi nevrotični otroci se ni mogel skoncentrirati na uč- no snov. Oče ni imel zanj nikoli lepe besede. Zmerjal ga je na vsakem koraku, mu vlival neza- upanje v lastne sile in sposob- nosti. Prišel je dan, ko je fantu v možganih dozorel fantalen sklep, da zanj ni življenja, do- kler bo oče živ... Potem se je zgodil dvojni zločin, ko je bila ob življenje tudi mati, čeprav brez pravega motiva. Kot v ve- čini takih primerov, tako se tudi v tem ni nihče brigal za fantovo razpoloženje, za njegove muke. Mati je bila preplašena, brez vsa- ke iniciative in poguma, da bi pretrgala s takim življenjem in rešila sebe ter otroke tiranije moža. V šoli so od fanta terjali samo znanje in se niso zanimali za efektivno vzgojo mladega člo- veka. Organi za zaščito družine so bili (če so bili informirani?) brez moči, ker ni popolnejših in strožjih zakonskih predpisov. Po- šteni občani se zgražajo nad zlo- činom, toda mirno so gledali, ko je sosed pretepal svoja otroka, morda so se celo sprenevedali, ko so čuli krike, ali pa skomignili z rameni, češ samo sosed se je vrnil pijan domov. To je bil en razkrit, analiziran in tragičen primer, ki pa ni osamljen. Nešteto otrok je pri nas vsak dan izpostavljeno naj- bolj krutemu kaznovanju. Najpo- gosteje so starši teh otrok nev- rotiki, ki na ta način razbreme- njujejo svoj lastni strah in po- dobne simptome. Za take postop- ke ni opravičila. Največji straho- petnež je, kdor muči otroka, ki se ne more in tudi ne sme brani- ti; Takšne kazni so navadno stor- jene slepo, brez razmišljanja o posledicah, ko starši zgrabijo naj- bližje predmete od pohištva, po- sod pa do kamenja ali opeke. Poznam primere, ko so otroka nalašč opekli z vrečo juho, dru- gega z razbeljenim predmetom; ko so jih čez noč zapirali v kle- ti in kopalnice, ko so jih celo spo- dili v veter in sneg, in še podob- ne strahote. Po ambulantah in bolnišnicah ne preverjajo izpovedi o tem, ka- ko je do nesreč prišlo. Statistika, ki bi povedala resnico, bi nas zaprepastila. Veliko je otrok, ki so jih poškodovali starši ob ka- znovanju. Zgodi se, da otroci umrejo. Zlasti tisti do treh let (spomnimo se zločina v Mari- boru, ko je oče ubil otroka, ker se je jokal. Pripomba uredni- štva). O koliko takih primerih ne bo nikoli sodnika — ker ni tožnika! Mala ustcca ne govorijo in ne obtožujejo. Navadno otroci mislijo, da so sami krivi za po- škodbe, ki jim jih povzročijo drugi. Eden od mojih pacientov je tr- pel za epileptičnimi napadi, ki so bili posledica udarcev po glavi. Povzročil jih je oče. Neki drugi pacient ima krajšo nogo zaradi preloma bedrne kosti. To je sto- ril njegov oče z debelim kolom, ko je bilo fantu devet let.. Nje- govi sestri je oče polomil rebra pri tepežu. Znani so primeri, da psihopati in alkoholiki silijo svo- je otroke k spolnemu občevanju z njimi. Taki in podobni ekscesi so skoraj vselej usodni. PRIHODNJIČ: Jabolko ne pade daleč... lili TOCO штшшт. WÊÈÊÊÈÊê NEZNANI OSWALDOV DVOJNIK Čeprav je bil gospod Slack ze- lo ogorčen zaradi »Oswaldove« brezobzirnosti, je vendar obču- doval veščino odličnega strelca. Drugi očividec, ki je pričal o Oswaldovi spretnosti v strelja- nju, je^ bil Malcolm Price, ki je bil v tem času zaposlen na ome- njenem strelišču. Enkrat je Pri- ce celo govoriti z njim, takrat, ko ga je »Oswald« naprosil, naj mu naravna teleskopski vizir. Oswald je takrat pripovedoval Priceu, da je japonski vizir kupil •pred nedavnim v neki trgovini s športnimi potrebščinami v Ca- dar Hillsu (delavskem predmest- ju) in da je dal zanj 18 dolarjev. Strelec je bil izredno zadovoljen s svojim orožjem, posebej s te- leskopskim vizirjem. Dovolil je Priceu, da je pogledal skozi tele- skop in ga vprašal: — Ali ste kdajkoli tako jasno videli cilj? »Oswulda« so na tem strelišču videli še drugi in z njim izme- njali nekaj besed o njegovi od- lični puškj. To sta bila Sterling C. Wood in njegov oče dr. Ho- mer Wood. Oba sta s prepriča- njem izjavila pred Warrenovo komisijo (prav tako kot Slack in Price), da je bil človek, ki je nekaj tednov pred umorom Ken- nedyja vadil streljanje na stre- lišču »Sport Drome Rifle Range«, zagotovo Lee Harvey Oswald. »Takšnega obraza ne moreš po- zabiti«, je dejal Slack še pred za- slišanjem v intervjuju z novinarji. POMEMBNE TRDITVE ZBLEDIJO Kmalu po Oswaldovi aretaciji se je iz- vedelo, da Oswald ni bil poseben strelec, ko je služil vojsko. V časopisu »Dallas Times Herald« je 28. 11. 1963. leta izšlo poročilo o Oswaldovem nakupu puške. To poročilo so vsi sprejeli kot dokaz. Poročilo irvinške trgovine Dial Rydera pa je izgubilo na pomenu, kajti v čikaški trgovini, v kateri je Oswald kupil puško, so trdili, da je bil na puški teleskopski vizir. Časopisi so začeli ugotavljati, da se Oswald v treh letih, kolikor je bil v mornarici, kot strelec ni povzpel višje kakor do stopnje slabega strelca. Branilci uradne verzije atentata so želj- no sprejeli vest o Oswaldovem intenziv- nem treningu na strelišču »Sports Drome Rifle Range«. Kajti prav to je dokazova- lo, da je Oswald le bil ali postal odličen strelec. VVarrenova komisija pa je to osvetlila drugače. Po njenih trditvah ni mogoče, da bi bil ta strelec, ki se je izdajal za fOswalda, resnično Oswald, kajti v ome- njenih dneh, za katere trdijo Slack, Price in oba VVooda, da je bil na strelišču, je bil Oswald po temeljitih preiskavah War- renove komisije doma ali na delavnem mestu. Torej strelec, ki je ubil Kennedy- ja, in se prav upadljivo izdajal za Os- walda, nikakor ni mogel biti Lee Hajvey^ Oswald. To trditev je potrdil tudi FBI i kajti analize številih praznih nabojev naj kraju samem je pokazala, da nobeden nej ustreza Oswaldovi puški tipa Carcano. NARAVA SI POGOSTO PRIVOŠČI KAJ NENAVADNO IGRO. VČASIH NAPRAVI IZ KORENJA GROTESKNE OBRAZE, VČASIH IZLI2E SKALO V PODOBO SKRIVENCENEGA TELESA; ZDAJ OB- LIKUJE V LESU, ZDAJ V PRODNEM KAMENJU. NA NIZOZEMSKEM ŽIVI PRILETEN MOŽAK, KI IMA BOGATO ZBIRKO TA- KIH PRIRODNIH »ČUDEŽEV«. MED NJIMI JE POSEBNA ZNAMENITOST: DREVESNI ŠTOR V OBLIKI HITLER- JEVE GLAVE (V KARIKATURI). NAŠ POSNETEK PA PRIKAZUJE TAKSNO NARAVNO MUHAVOST IZ DO- MAČIH LOGOV. NAŠEL JO JE VINKO DROBNIC IZ VIRŠTAJNA IN NAPRAVIL IZ NJE CEBELNI PANJ. MAR NI PODOBNA ŽALOSTNI MASKI IZ STARO- GRŠKIH TRAGEDIJ? FOTO: J. SEVER V ZABOJU NA DELO Mož angleške princeze Eli- zabete, nekdanji dvorni fo- tograf in sedanji lord Snow- don, je odločno hotel naredi- ti fotoreportažo o premieri »Labodjega jezera« na Du- naju. Ker mu tega uradno niso dovolili, se je dal za- preti v zaboj za steklenice viskija. Tako je prispel na- ravnost za kulise dunajske državne opere in opravil, kar je hotel. CASANOVA S TAKTIRKO Znan dirigent Leopold Sto- kowski je ljubitelj nežnega spola. To dokazuje tudi s tem, da je imel ob nedav- nem koncertu v New Yorkii 45 glasbenikov v krilih v svojem orkestru. ZADNJI TEDEN Kriza v Laosu še ni končana. Pq. begli general in podpredsednik Fu. mi Nosavan je s svojimi pajdaši v gorah, od koder se zdi bolj grozeč, kot pa, ko je bil pod kontrolo v laoški prestolnici. Pripadal je des- nini silam, ki so neprestano delale :a razdor in proti sporazumu s Pa- let Lao. Sedaj je, vsaj pravijo, v Laung Prabandu mir, ki ga ohranja, jejo vojaške patrulje. Protestov in predlogov za ureditev laoškega pro- blema pa je vedno več. Najbolj ost- ri in tudi zelo konkretni so iz SZ. SZ opozarja na neposredno vme- ševanje ZDA in na posledice, ki lah- ko iz tega nastanejo. Zaenkrat so apeli brez uspeha, in bombardira- nja pozicij, ki jih imajo v rokah enote Patet Lao, se ponavljajo sko- raj vsak dan. Sporazumi treh lao- ških prinčev z ostalimi članicami premirja so labilni, ker jih niso sposobni spoštovati in to zaradi tu. jih interesov ZDA, ki oborožujejo in sploh opremljajo vse, ki se želijo boriti proti resničnim interesom la- oškega ljudstva, seveda pod krinko borbe proti komunizmu. Veliko bolj kot Laos pa nas je presenetila vest, da je predsednik ZDA Johnson odobril maščevalne vojaške akcije proti Severnem Vi- etnamu. Te so se že začele z moč- nimi bombardiranji vojaških ciljev, kot pravijo ameriška poročila, med. tem ko poročila iz Hanoja trdijo, da. so napadena mesta in vasi, med njimi tudi bolnišnice, ki nimajo no- benega vojaškega pomena. Sprašu- jemo se, ali je to napoved vojne ali samo zadnji poizkus, da bi rešili, kar $e še rešiti da. Čudno naključje, da je do tega prišlo prav v času, ko je sovjetska delegacija pod vodst- vom Kosigina v H ano ju, to celo za- devo še bolj dramatizirala. Vojna vihra se je s tem iz Južnega Vietna- ma prenesla v Severni. Uradna Sov- jetska diplomacija je sporočila, da ne more biti Sovjetska Zveza neak- tivna, če bo svoboda Severnega Ve- etnama ogrožena. Naj to pomeni ob- računavanje velikih na terenu male- ga? Je vabilo za sestanek Johnson — Kosigin le pesek v oči? Gotovo se dogajajo v tem delu sveta velike in zelo pomembne vojnq-politicne akcije. Po odhodu Hruščeva je to prvi tako pomemben obisk sovjet- skih voditeljev. Njihov pristanek in razgovor v Pekingu — več ali manj pristop Indonezije h kitajski kon- cepciji — priprava za sestanek 26 komunističnih partij, ki bo 1. mar- ca in sedanja javna podpora Mosk- ve Ho Šl Minhu, daje politični fan- taziji zares veliko dela. V najtežjem moralnem položaju se nahajajo ZDA, ki ne morejo opravičiti svoje- ga dejanja tako daleč od Washing- tona. Vse, kar prihaja z.a tem, so le nasprotni udarci, opravičljivi kot pomoč ogroženim narodom. Za im- perialistične težnje ZDA, ki se taka očitno manifestirajo v teh žalostnih dogodkih, upajmo, da ne bodo ro- dile še večje katastrofe. Protest bonske vlade Kairu je za- del v prazno. Prvi sekretar DR Nemčije Ulbricht bo le prišel v Ka- iro, kljub grožnjam Bonna, da pre- kine vsako zvezo z Egiptom, če bi do tega prišlo. Predsednik Naser je odločno povedal in izjavil, da je to gotova stvar, pa čeprav bi bonska vlada pristopila k sankcijam. Ozad- je pa je drugje. Zahodna Nemčija že dalj časa oborožuje Izrael s tež- kim orožjem. Zahodnonemški tanki artilerija in avijacija polnijo izra- elska skladišča. To igro je videl tudi Egipt in ni nasedel. Paktirati z Naserjem in istočasno pošiljati orožje sovražnikom Egipta, je pr* več očitna nemoralna politika, ki bi se je kot kaže, Egipt prav rad rešil Poziv De Gaulla na sestanek Pe' torice, t. j. ZDA, Velike Britanije, Francije, SZ in LR Kitajske, je po* zročil nešteto komentarjev. Odmev} po Evropi, tudi v vzhodni Evropi, so v glavnem pozitivni, medtem № so afriško-azijske dežele zavzele rit' gativno stališče do konference. }e. upravičeno zahtevajo, da na takš'11 konferenci, na kateri naj bi odlo- čali o naj pomembnejših vprašanji1 bodoče ureditve sveta, sodeloval vse članice ali pa vsaj velika več№ članic OZN. Bojijo se namreč sp°~ razumov med velikimi na račun n,í¡' lih in nerazvitih. Marjan Ravnikar PRIJATELJSKI OBISK VISOKEGA GOSTA IZ GRČIJE Petdnevni razgovor s predsedni- kom Papandreom so na zadovoljstvo obeh delegacij končani. Probleme, ki so jih obravnavali, so prikazali od- krito in jih reševali na način, ki je presenetil tuje novinarje. Mnogim patine gre v glavo, da je v resnici mogoče voditi praktično politiko ko- eksistence, pa čeprav je to med partnerji, ki imajo v svojih deželah različni družbeni red. Dotaknili so se vprašanj nadaljnje krepitev kul- turnih stikov, znanstvenih izmenjav, trgovinskega sodelovanja in podob- no. Vprašanja etnične manjšine ni- so obravnavali. Torej ga tudi niso reševali. Verjetno bo ko vprašanje dokončno rešeno v bljižnji bodoč- nosti. Zato je toliko bolj čudna kampanja, ki so jo desničarski pro- tagonisti v Grčiji javno načeli, češ da je predsednik Papandreo proda- jal Jugoslaviji grški teritorij, nase- ljen z grškim življem. Ozadje je jas- no. Bivši predsednik — Karaman- lis — in somišljeniki, ki je vodil to nepošteno akcijo, je bil razkrinkan in proti njemu je predsednik Pa- pandreu sprožil v parlamentu tožbo zaradi neupravičenih klevet. Kljub tem izpadom so vtisi z raz- govorov pa tudi konkretne pogodbe močno koristni tako Grčiji kot Ju- goslaviji. Jugoslavija je ponovno o- dobrila vse akcije grškega naroda in njegove sedanje vlade v zvezi s Ciprom, kakor tudi svobodnega od- ločanja o bodočnosti Grčije. Z dru- ge strani je grška delegacija dala vse priznanje trudu in uspehu jugo- slovanske zunanje politike, ki je vedno stala ob strani resnične svo- bode mladih narodov, torej tudi gr- škega naroda._ \ M. R. ZNAMENITI POŠEVNI STOLP V PISI, Kl SEVEDA PRIVABLJA VSAKO LETO ŠTEVIL- NE TUJE TURISTE, SE BAJE NEVARNO NAGIBA. ZATO SI PRIZADEVAJO, DA BI GA REŠILI. MED TREMI VARIANTAMI, PO KATERIH NAJ BI TO REDKO ZNAMENI- TOST OHRANILI. JE TUDI PREDLOG NE- KEGA SOVJETSKEGA ZNANSTVENIKA; PO NJEGOVEM MNENJU BI BIL NAJZANES- LJIVEJŠI POSEG, CE BI ZEMLJIŠČE OKROG STOLPA UTRDILI Z ELEKTRIČNIM TOKOM. SLIKA NAM PRIKAZUJE ENO REDKIH SREČANJ NOBELOVCEV V MALEM AME- RIŠKEM MESTECU ST. PETRU V DRŽAVI MINESSOTTI. SREČANJE 26 NOSITELJEV NOBELOVIH NAGRAD JE BILO OB PRI- LIKI SVEČANE OTVORITVE DOMA ZNA- NOSTI ALFREDA NOBELA V COLLEGEU GUSTAVUS ADOLPHUS. ALFRED NOBEL JE OB NEKI PRILIKI DEJAL, DA POMENI ŠIRJENJE ZNANO- STI ŠIRJENJE BLAGOSTANJA IN PRAV ГО PREPRIČANJE IZRAŽA NJEGOVO VE- RO V NAPREDEK ČLOVEŠTVA NAVKLJUB VSEMU. NA SVEČANOSTI V DOMU AL- FREDA NOBELA JE OSEMDESETLETNI NAGRAJENEC DR. JAMES FRANK DEJAL; »NISMO PRIŠLI SEMKAJ, DA NAS CA- STE, TEMVEČ DA MI POČASTIMO SPO- MIN NOBELA.« MIJKIJEV MONOLOG ф IME SO MI DALI MUKI. Ro- jen sem bil v gozdu. Očeta ne poz- nam, mater pa so mi ustrelili. Sta- nujem v vrtu ob hiši na Koroški cesti 13 v Šoštanju, kjer je vrtec človeških otrok. Rad jih imam. Kot v mojih, tudi v njihovih očeh še ni hudobije. če me ograja moti? Seveda me. Toda kaj hočem, ljudje ste tako vedno skopuški, kadar drugemu od- merjate življenjski prostor ... ф KAJ MENIM O STANDARDU IN ODNOSIH? Standard lahko me- rim po tem, kaj mi ljudje ponujajo. Nekateri mi dajejo čokolado in bon- bone, ker oboje pač imajo. Jaz slad- karij ne jem. Rajši imam košček suhega kruha, ki mi ga privoščijo drugi — najštevilnejši. Nekateri me samo pobožajo in n jihove oči so ža- lostne kot moje. Opažam pa, da je v tej dobi vse premalo soli, ki jo imamo srne zelo rade. Med srnami gre iz roda v rod iz- ročilo, da ste se pred kakimi dvaj- setimi srnjimi generacijami bolje ra- zumeli. Bili ste bolj tovariški, kot temu pravite. To vemo srne zato, ker ste takrat živeli kot mi — v ho- sti... Zabeležil in slikal: J. Kr. SREDA — DAN STROJEPISK Po mišljenju strokovnjakov je da najsrečnejši dan daktilograf Tega dne je njihova delovna 5 sobnost največja, poleg tega pa sreda dan, v katerem delajo manj napak pri svojem delu. kakor je ponedeljek prava »Ak va peta« daktilografinj. Vtisi ne. Ije so preveč očitni. Podobno sl^. pa kaže tudi četrtek. Tega dne v njihovem delu že odraža utt™ no st. 12. 2. 1965 — št. 6 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izhajal je 1945 kot »Nova do- ba«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in 00 SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribair, odgovorni ured- nik; Borivoj VVudler, tehnični ured- nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. Uredništvo in uprava: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Tele- fon: 24-23. Tekoči račun 603-11-1-656 — Cena posamezne številke 30 din* Let- na naročnina 1..200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo 2.400 din.