Politični ogled. Država SHS. Pašič je dobil od kralja pooblastilo za sestavo nofe vlade in tako se igra sedaj v Beogradu že tako udoffloačena igra za ministrske stolčke. Pašič je računal, da feodo demokrati med tem že popolnoma razcepljeni, da mu Pribičevič pripelje demokratsko večino, dočini se manjšina z Davidovičem izgubi nekje v opoziciji. To >>e ni zgodilo in tako Pašiču ne preostaja drugo, kakor •»estava vlade z znanimi koritarji, ki so vedno na prodaj. V prvi vrsti med temi so samostojneži, katerih še vprašati ni treba, če so za vlado, ker je gotovo, da hoče Pucelj na vsak način ostati minister. Vladni Turki, ki jih je ostalo samo še deset in imajo dva ministra, so se pa začeli kujati in pojavila se je nied njimi struja, M se noče več vdinjati Pašiču ter meni, da bi bil sedaj tikrajni čas, izvleči se iz koruptne vladne družbe. Pašič šma na razpolago še nekaj poslancev, ki so se odcepili od zemljoradnikov, in kakoršnokoli vlado bo sestavil, vsaka bo nasilje neznatne manjšine nad ogromno ve~ <iino, ki obsoja Pašičevo politiko. Hrvatski blok je sporočil Davidoviču, da je pripravljen nastopiti v parlamentu proti Pašič-Pribičevičevi politiki, zahteva pa, da se parlament zopet spopolni aa število 419, kakor je bil, da se vrnejo komunistični poslanci in da sestavi vlado sam Davidovič, ali pa kdo drugi od onih politikov, ki priznavajo, da je sporazum za državo potreben. Razkrile so se razne goljufije z denarjem, ki je bil namenjen za prehrano stradajočega prebivalstva Dalmacije in Črnegore. Živeža se ni skoraj nič nakupilo, ker se je porabil denar za ustanavljanje raznih demokratskih bank. Iz poročil beograjskih vladnih listov je videti, katco radodama je vlada napram Sokolom. Vsemogoče sokolske domove in čete obdaruje s težkimi tisočaki. V torek so obsodili v Beogradu komvinističnega po^lanc* in predsednika komunističnega parlamentarnega kluba profesorja dr. Simo Markoviča na dve leti ječe, kakor druge komunistične poslance mesca februarja. Obtožba se je upirala na par stavkov komunističnega programa, ki se je, dokler je bila stranka javna in priznana, vsepovsod javno tiskal in razglašal. Razglasitev sodbe so napovedali ob treh, razglasili so jo pa že ob dveh, ker so se bali ogorčenja in protestov od <rtrani občinstva proti taki krivični obsodbi. LONDONSKA KONFERENCA. Štirih ministrskih predsednikov: Anglije, Francije, Itajile in Belgije, je najvažnejša konferenca evropskih državnikov izmed vseh, kar se jih je po letu 1918 vršilo. Gre za nemško vojno odškodnino, dočim se je dozdaj mislilo, da hoče Francija na vsak način doseči okupacijo celokupnega Porenja, da bodi jamstvo za povrnitev svojih vojnih škod, se zdaj zdi, da je Francija pripravljena na pameten aranžma. Sicer pa celo nemški listi, kakor na primer «Prager Tagblatt« Nemčiji svetujejo, naj se resno potrudi, da se reparacijski problem kolikortoliko pravično za premagance in zmagovalce reši. V Londonu bo imela važno besedo tudi Amerika, ker je od njenega stališča napram vprašanju dolgov veHke antante Ameriki odvisno, koliko morejo napram Nemčiji popustiti. Urediti pa se mora to vprašanje in sicer obojestransko pravično, kajti ne pada samo nemška marka ampak tudi frank. ORIENTSKA KONFERENCA je nekoliko obtičala, predvsem zaradi reparacijske pred konference v Londonu, potem pa tudi za to, ker Rusija še ni dala definitivnega odgovora na predloge zaveznikov glede morskih ožin. Vzrok tiči v tem, da so Turki Cičerina nekoliko presenetili, ker so pokazali pripravijenost, da se glede tega vprašanja z zavezniki sporazumejo. Črez božične praznike nameravajo to konferenco odgoditi ter z njo nadaljevati še le po novem letu. MIROVNI KONGRES. V Haagu zboruje svetovni mirovni kongres, ki si je stavil za nalogo, voditi in netiti po vseh državah mirotjubno ter sporazmnno politiko. Doslej je bilo sprejeto dvoje resolucij: 1. Konferenca zahteva v imenu 111 ženskih organizacij in v imenu 20 milijonov žena, da se novi mir zagotovi na podlagi pogodb, ki naj se sklenejo na skupni konferenci, katero naj skliče Društvo narodov ali posamezna država ali zveza drživ. 2. Reparacijska konferenca v Bruselju naj opusti vsako zahtevo po reparacijah ali plačilu vojnih dolgov. Potrebna obnova porušenih krajev bodi mednartiona zadeva vseh. POLJSKA REPUBLIKA je dobila novega predsednika nacijoiialista Narutowicza, ki je bil pa po slovesni zaprisegi na uHci od innožice, ki z vlado in posebno še z njiin ni zadovoljna, ometan s snegom in po varšavskih iilicah so sc začeli krvavi izgredi in spopadi med nacijonalistično mladino ali fašisti in med delavci. Naša zborovanja. V Mariboru bo priredila naša Slovenska ljudska stranka politično zborovanje prihodiiji pondeljek, dne 18. decembra v Gambrinovi dvorani. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Naši voditelji bodo govorili o mestnein občinskem gospodarstvu in o našem notianjem političnem položaju. — Veselo znamcnje je, da se naša krščanska ljudska stranka prav lepo razvija tudi v mestih in trgih. Maribor sledi Ljubljani. Pretekli torek, dne 12. decembra zvečer je imel sejo širši odbor SLS za mesto Maribor. Seje se je udeležilo 80 članov tega odbora. Zastopniki vseh stanov so združeni v naši SLS. Mi smo stranka, v kateri vlada življenje in veselo razpoloženje pri delu za bodočnost. Shodi poslanca Žebota. V nedeljo, dne 24. decembra po rani sv. maši se vrši shod Slovenske Ijudske stranke v Makolah. Na Štefanovo, dne 26. decembra, po rani maši pa bo shod pri Sv. Totnažu blizu Ormoža. Na obeh shodih govori narodni poslanecžebot. Prosimo zaupnike, da poskrbijo za številno udeležbo! SHODI KMETSKE ZVEZE V POSAVJU. 17. decfmbra: Koprivnica, po sv. maši (ob 9. uri) v kaplaniji; 24. decembra: Sromlje, po sv. maši (ob 9. uri) v žup- nišču; L^. decembra: Zdole, po rani sv .maši (ob pol 8. uri) v društvenih prostorih; 31. decembra: Videm, po rani sv. maši (ob pol 8. uri) v gostilni Geršak; Novoleto: Pišece, po rani sv. maši; ti januarja: a) Dobova, po rani "šv. maši; 6. januarja: b) Kapele, po pozni sv. maši (ob 11. uri) v kaplaniji; 7. januarja: Artiče, po sv. maši (ob pol 11. uri) v žup- nišču; 14. januarja: Brežice, po rani sv. maši (ob 7. uri) v go- stilni Držič—Klavžer. Na vseh shodih poroča posloneo škoberne. Zborovanje KZ v Framu pri Mariboru. V nedeljo, dne 10. decembra, je priredila naša krajevna organizarija Slovenske ljudske stranke v prostorih gostilne Pohar lepo uspelo politično zborovanjc. Govoril je naš poslanec Fr. Žebot. Opisal nam je z dokazi, kako gospodari sedanja vladna večina v Beogradu, kako se pogrezamo s pomočjo demoloatov in samostojnežev vedno bolj in bolj v gospodarsko propast. Poslanec je orisal boje poslancev naše strankc za naše ljudstvo, za avtonomijo, za naše vojake. Poslušali smo ga vsi, tudi navzoči socialisti in samnstojneži z veliko pozornostjo ter smo izražali našim poslancem zahvalo in popolno zaupanje. Shod je otvoril g. župnik Kragl, a predsedoval mu je domači župan g. Šmirmaul. — Dne 5. januarja pa se bomo vsi udeležili podučnega tečaja. Vabimo tudi naše sosede, naj pridejo. Zibika. Pri nas se je vršil v petek, na Marijin prazruk, dne 8. decembra shod KZ. Poročat je prišel g. poslanec Davorin. Krajnc. Ljudstva je bilo mnogo in so bili prostori pri gospodu Založniku nabito polni. Shodu je predsedoval g. M. Vardec, ki je shod otvoril in dal besedo g. poslancu, ki je v poldrugournem govoru razjasnil današnje delovanje v parlamentu in pojasnil program SLS. Ljudstvo je s pozornostjo sledilo govorniku. Prišlo je tudi par nasprotnikov pod vodstvom mladega posestnika, bivšega »feldvebelna«, Vrbovšeka, kateremu so, kakor se je opazilo, ravno duhovniki v želodcu obležali in je prav z avstrijsko feldvebelsko maniro udaril po njih. Dobil pa je primeren odgovor od poslanca in vrli Zibičani, ki poznajo njegovo delo, so mu dušo izčistili ,da je zapustil zborovanje. Nato se je shod mirno vršil. Na koncu je še v lepih besedah g. Vardec priporočal slogo krščanskega ljudstva v krščanski stranki SLS in ob pol drugi uri popoldne zaključil lepo uspeli shod. Sedaj pa vrli Zibičani na delo za katoliška načela in po istih do boljše bodočnosti. Teharje. Dne 10. decembra po rani maši se je vršil pri nas shod. Poročat je prišel g. poslanec Krajnc, ki je pjodal gospodarsko poročilo in načrt, kako bi se naše ljudstvo gospodarsko unapredilo. Gospod Bornik je pa podal obšimo poročilo občnega zbora KZ. Shod je trajal od pol 9. do 11. ure ob lepi udeležbi.