Ü||i : ' ' /■' . ||j|

*
LEPOTE SLOVENSKE ZEMLJE: ŠPIK
bUHOVNO ŽIVLJENJE
^Etn i K XVI LA VIDA ESLILITLAL SEPTEM.
1949
knjiga sv. pisma mi razodeva kako skrivnost.
Angel obljubi, da bo Sara dobila sina Iz«' ka (1 Moz 18, 10). Drug angel zopet obljubi pobožni Samsonovi materi (Sodn 13, 2—25)-Angel naroča Abrahamovi dekli Hagari, na J se vrne k svoji gospodinji Sari (1 Moz l6-6—133); ob drugi priliki jo vso nesrečno spet angel tolaži v puščavi (1 Moz 21, 14-22). Angel božji pošlje preroka Elija k poslancem kralja Ohorija (4 Kralj 1, 13. 15); angel ie spet krepčal istega preroka, ko je moral bežati pred brezbožno kraljico Jezabelo 1 •’ Kralj 19 1-9). Angela sta nekako s silo vlekla Lota in njegovo družino iz Sodome (Pr-1 Moz 19, 15-17). Angel je opomnil Jakoba, naj se vrne iz Labanove hiše v Sveto dežele (1 Moz 31, 11-13); že ob vstopu v Sveto deželo pa je Jakob zazrl pred seboj celo več angelov (1 Moz 32, 1-2). Knjigo preroka Danijela po pravici imenujejo knjigo o angelih, ker je v njej toliko govora o angelih-Angel n. pr. obvaruje tri mladeniče v ognjeni peči, da se jim nič ne zgodi (Dan 3, 49-52), angel je postavil preroka Habakuka z močnikom k Danijelu v levnjak (Dan 14, 32-39)-Istemu preroku Danijelu nadangel Gabrijel razkriva sveto prlhodnjost (Dan 8, 15-20, 9, sl.; 10, 1 sl.).
Poseben angel je vodil izvoljeni narod lZ egiptovske sužnosti (pr. 2 Moz 23, 20-23)-Ob drugi priložnosti je angel samo v eni noči pomoril 185.000 asirskih vojakov, ko so ob-
KDO KAKOR BOG...?
Doma so nam ponavadi na angelsko nedeljo pridigali o angelčku varuhu. V naših krajih smo namreč praznik angelov varuhov že od 1. 1667 obhajali kot zunanjo slovesnost prvo nedeljo v mesecu septembru. Vesoljna Cerkev pa praznik sv. angelov varuhov obhaja 2. oktobra, Posebej pa obhaja Cerkev še tri angelske praznike: 24. marca praznik sv. nadangela Gabri jela, 29. septembra praznik sv. nadangela Mihaela, 24. oktobra pa praznik sv. nadangela Rafaela.
Včasih si res kar preveč po otročje mislimo, da je resnica o angelih le lepa zgodbica za nedolžne otročičke, če pa z dozorelo vero odpiramo sveto knjige božjega razodetja, zazremo strašno vojsko med dvema svetovoma : satan z odpadlimi angeli in njihovimi pomočniki se bori proti Bogu, človeški družbi, Cerkvi in posameznikom, na drugi strani pa svet dobrih angelov posega v velike in majhne zadeve človeštva, Cerkve, • posameznih , narodov in tudi v tvoje zadeve. Skoraj prav vsaka
legali Jeruzalem (4 Kralj 19, 35). V obeh knjigah Makabejcev beremo, kako angeli P° segajo v borbe, ki so jih vodili Makabejci za-Boga, čisto vero in narodno svobodo.
Angeli spet posegajo vzporedno v skrh' n osti odrešenja. Nadangel Gabrijel oznan1 Zahariju rojstvo Janeza Krstnika (Lk ■*-' 5-20), Gabrijel oznani Jezusovo rojstvo naz» reški Devici (Lk 1, 26-38). Angel pojasnjuj® pravičnemu Jožefu deviško skrivnost učlo'® čenja druge božje osebe (Mt 1, 18-25), an®® oznanja pastirjem Jezusovo rojstvo (Lk r 8-12), množica nebeške vojske poje prvo bo žično pesem: “Slava Bogu na višavah in n* zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji”
2, 13-14). Angel opomni Jožefa, naj Sie _ Detetom In Materjo v Egipt (Mt 2, 13), ^ spet mu pove v Egiptu, da se more vrnl ^ (Mt 2, 19-2 0). — Ko je Gospod po tro)i^ skušnjavi odločno zavrnil hudiča, so ang® pristopili in mu stregli (Mt 4, 11; Mr 1. -*	^
-Trpečemu na vrtu Getsemani se je prika
angel iz nebes in ga krepčal (Lk 22, 43). Njegovo veiikonočno zmago so spet radostno angeli oznanjali (Mt 28, 1-7); Mr 16, 5-7; Lk 24, 4-7), angela sta na dan vnebohoda apostolom govorila: “Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo.”(Apd 1, 11).
Angeli posegajo v zgodovino Cerkve. Angel Gospodov je napotil diakona Filipa na pot v Gazo, da je mogel krstiti dvornika etiopske kraljice (Apd 8, 26). Angel božji je pokazal Prvemu poganu Korneliju pot v Cerkev (Apd 10, 3-7). Angel je peljal ap°stole iz ječe (Apd a, 19-20). Pretresljivo je poročilo, kako angel Gospodov zaradi vztrajne molitve Cerkve čudežno reši iz ječe prvega namestnika Kristusovega na zemlji, apostola Petra (Apd 12, 5-11). Angel se ponoči ob strašnem morskem vlharju prikaže Pavlu in napove rešitev (Apd 27, 23-24). Razodetje sv. Janeza pa živo slika, kako božji angeli pomagajo Cerkvi v vsej njeni viharni zgodovini.
Prelepa Tobijeva knjiga pa me uči, kako Padangel Rafael spremlja mladega Tobija na Potu in mu neprestano pomaga. Staremu Tomiju pa vrne vid in mu slovesno zatrjuje, da 2anj pri Bogu tudi moli: “Kadar si med Solzami molil in pokopaval mrliče in puščal kosilo in mrliče skrival podnevi v svoji hiši *er jih ponoči pokopaval, sem nosil tvojo Molitev h Gospodu” (Tob 12, 12-13).
Božje razodetje me uči, da s tako skrbnostjo vsakega človeka vodi njegov poseben angel varuh: varuje ga na telesu in predvsem na duši, opominja in svari, tolaži, spodbuja iri zlasti moli za svojega varovanca in ga sPremlja od zibelke do groba, da, celo v sveto hebo. Tudi zate velja psalmistovo zagotovilo: Svojim angelom je zate zapovedal, da te čuvajo na vseh tvojih potih. Na svojih rokah
bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kahlen” (pa 90, 11-12). Jezus sam opominja, Pgj se skrbno varujemo pohujšanja in zani-^eVanJa nepokvarjenih tudi zaradi njihovih Angelov varuhov: “Glejte, da ne boste zani-^evali katerega teh malih;zakaj povem vam, '*a njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje ‘hojega Očeta, ki je v nebesih (Mt 18, 10).
esele se silno angeli nad spokorjenim grešnikom (Lk 15, 10). Radi prihajajo na pomoč: ■^li niso vsi —- služabni duhovi, pošiljani v ®trežbo zaradi tistih, ki bodo deležni zveli-anja?” (Hbr 1, 14). Vsi angeli so božji slu-abniki; Bog jih pošilja, da pomagajo ljudem kN delih zveličanja. Razodetje priča, da k *n°litvam dobrih vernikov angeli dodajajo sv°je molitve (Raz 8, 1-4). O ubogem Lazarju ^ravi Jezus v priliki: Umrl pa je berač in
angeli so ga nesli v Abrahamovo naročje (Lk 16, 22). Prav tako bo duhovnik ob tvojem pogrebu molil: "V nebesa naj te spremijo angeli... Zbor angelov naj te sprejme.”
Posebno delo bodo vršili angeli ob koncu sveta: “Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je pohujšljivega” (Mt 13, 41). “In psslal bo svoje angele ob mogočnem glasu tromb in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od kraja do kraja neba” (Mt 24, 31). K sodbi bodo prišli s Kristusom vsi angeli: “Ko pa pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim, takrat bo sedel na prestol svojega veličastva” (Mt 25, 31).
Do takrat pa bo vodil nebeško vojsko Sveti knez Mihael: angel varuh izvoljenega naroda (pr. Dan 10, 13-21;	12, 1), močni angel
varuh vesoljne Kristusove Cerkve, čuvar naših tabernakljev, vodnik ubogih duš v nebesa, neizprosen borec z zmajem.
Morda si tudi ti kdaj videl v hribovski cerkvici na Samotarici lep glavni oltar sv. Mihaela, na vrhu oltarja pa star napis, ki lepo označuje Mihaelovo ime in poslanstvo: Kedo koker Roh. Razodetje nam odkriva resnico, da se z Mihaelom skupaj neizprosno bore proti satanu vsi dobri angeli: “In nastala, je vojska v nebesih: Mihael in njegovi angeli so se vojskovali zoper zmaja; tudi zmaj se je vojskoval in njegovi angeli, a niso zmogli in tud; ni bilo v nebesih več mesta zanje. Irt pahnjen je bil veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan, ki zapeljuje ves svet; pahnjen je bil “na zemljo in njegovi angeli so bili pahnjeni z njim” (Raz 12, 7-9).
Tako imamo včasih malo žive vere v Boga, tako plitvo vero v skrivnost božje Previdnosti. Tako tuja nam je vera v strašno borbo med nebom in peklom, čeprav to borbo sami, posebej naš narod, drugi narodi in Cerkev zlasti v tej dobi tako zelo okušamo. V tej sveti borbi nam v prvi vrsti pomagajo našj dobri angeli varuhi:	naši osebni angeli varuhi,
angeli varuhi posameznih škofij, narodov, pokrajin, sveti nadangel Mihael, varuh vesoljne Cerkve. Imejmo živo vero vanje in trdno zaupanje v njihovo pomoč; poslušajmo njihove opomine in goreče se jim priporočajmo. V vsej borbi s hudičem, Bogu odtujenim svetom in trojnim želom poželjivosti pa naj nas vodi sveto Mihaelovo geslo: Kdo kakor Rog.	DR. FILIP ŽAKELJ
Slika na levi prikazuje angela v igri “Sveta Cecilija”, kako tej devici in mučenici oznanja njeno poslanstvo v rešitev Rima. O tej igri, ki jo je priredilo “Duhovno življenje” v Buenos Airesu, prinašamo na naslednjih straneh še več slik.
"ZA LOČITEV DUHOV"
POJASNILA K ODLOČBI SVETEGA OFICIJA O KOMUNISTIH IN NJIH SODELAVCIH
Zlepa še ni kaka odločba sv. Cerkve po vsem sveta vzbudila toliko pozornosti kakor gori omenjena. Nje namen je razložil sam sveti oče Pij XII., češ da je bila dana “za ločitev duhov”. Odločba prepoveduje katoličanom vpis v komunistično stranko, sodelovanje z njo. razširjanje in zagovarjanje komunističnega nauka.
že od prve svetovne vojne naprej so komunisti mamili katoličane s svojim odločnim socialnim programom, ki pa, žal, vsebuje toliko človeštvu smrtnonevarnih zmot. Uspelo jim je premotiti cele skupine. Spomnimo se na primer na “ponujeno roko" francoskim katoličanom, na pritegnitev katoliško sicer tako zavednih Baskov v špansko rdečo revolucijo, na pojav in žalostne posledice krščanskih socialcev in križarstva med nami Slovenci — in drugo.
če so se komunisti pred drago svetovno vojno navadno le vdinjali v katoliške organizacije, so pa sedaj stopili korak naprej: kar sami ustanavljajo katoliška društva in verske organizacije, kot na primer na češkem celo “Katoliško akcijo”. Seveda so vse te novotvorbe na katolicizmu samo po imenu katoliške in verske.
Katoliška Cerkev je nujno morala povda-riti svoje jasno stališče, ki ni nič drugega kakor ponovno razložen katoliški nauk o socijalni uredbi družbe ter o osnovah človekove vere ter potrdilo že starih določb cerkvenega prava za tiste, ki se ne marajo podrediti.
I.	CERKEV JE ODLOČILA:
1.	Ni dopustno VPISATI SE V KOMUNISTIČNO STRANKO ali jo podpirati. — Razlog: Komunistična stranka uči materialistični in predkrščanski nazor o življenju, čeprav včasih z besedami izjavlja, da ni proti veri. Voditelji so v nauku in življenju vedno sovražni Bogu, veri in Cerkvi.
2.	Ni dopustno IZDAJATI, RAZŠIRJATI ALI BRATI KNJIG, listov, letakov, vseh vrst publikacij, ki zagovarjajo komunistični nauk in delovanje. Prav tako ni dovoljeno v nje DOPISOVATI. — Važno je zlasti vprašanje BRANJA KOMUNISTIČNEGA TISKA. Odločba sega zelo na široko, ko PREPOVE BRATI VSE, KAR IZDAJAJO KOMUNISTI, NE LE KNJIG, TEMVEČ TUDI LETAKE. TE STVARI SO NA INDEKSU. Saj vemo, da so nekaterp knjige prepovedane brati že same po sebi, ker slabo vplivajo na človeka
(naravni indeks), druge knjige je Cerkev imenoma prepovedala, ko je sestavila seznam pisateljev in prepovedanih del (pozitivni indeks). Tretje vrste knjig pa Cerkev ni imenoma označila kot prepovedane, pač P* je označila samo vsebino, katere branju se katoličani ne smejo posvetiti. (Prepoved P° splošnem pravu). Na ta način so prepovedane knjige, ki branijo krivo vero ali razkol ali kakorkoli skušajo rušiti versko življenje. In k tej skupini knjig spadajo v zadnji določbi sv. Oficija omenjene komunistične tiskovin6 vseh vrst. Ni mogoče, da bi Cerkev doslej ali v bodoče v naprej imenoma vse to navajala» zato je prepovedala splošno brati vse, kar brani in širi komunistični nauk in delo.
Ta prepoved branja veže pod smrtnih1 grehom, če prebereš znaten del. Iz posebnih vzrokov dovoli Cerkev nekaterim take spis6 brati. Sem spadajo časnikarji in oni, ki za-radi službe ali študija morajo poznati komunistični nauk. Za to dovoljenje je treba Pro' siti škofa in ga spovednik ne more dati. Sp°' vednik pač dotičnega vodi, da ga varuJ6 škode, ki bi jo mu kljub dovoljenju škof6-vemu lahko nemodro branje brez vodstvu povzročilo v nekaterih primerih. Za naše sl°' venske razmere je važno spomniti, da mnog0 tega, kar se tiska tukaj ali prihaja iz domovine, pade pod to določbo Cerkve.
II. POSLEDICE ODLOČBE CERKVE.
1.	Smrtni greh store vsi, ki preberejo zna' ten del komunističnega tiska (glej zgoraj) •
2.	IZOBČENI SO IZ CERKVE TISTI, izpovedujejo materialistični in protikrščah' ski nauk, zlasti oni, ki ga branijo in raZ širjajo. To izobčenje je pridržano na posehefl način (speciali modo).
Izobčenje je zdravilna cerkvena kazen, s katero hoče mati Cerkev trdovratnega gre*. nika pripraviti do spreobrnjenja. Izobčeni 1,1 povsem izključen iz Cerkve, pač pa iz njeneg* zunanjega občestva. Cerkev zanj več ne m6^' izključi ga od vseh velikih nadnaravnih brin, ki so izročene njeni upravi. Tako izobčeni v večji nevarnosti, da se pogub'' Odveza izobčenja včasih ni nikomur pridržana»
daj»
včasih škofu, včasih papežu na različne čine. To izobčenje, o katerem je govor se' je pridržano na poseben način papežu. De oziroma od njega pooblaščeni more odvez8 f vernika te kazni. — Po razlagi “Osser. R°nl' ZAPADEJO IZOBČENJU ONI, KI KOMO1 ZEM BRANIJO IN IZPOVEDUJEJO. Vsi °nl’
ki so sicer VPISANI V KOM. STRANKO, njihovi “SOPOTNIKI” ali tisti, ki BEREJO oziroma RAZŠIRJAJO TISK KOMUNISTOV, SICER SMRTNO GREŠIJO, NISO PA IZOBČENI.
3. K SV. ZAKRAMENTOM NE PRIPUSTI (oziroma ne podeli) Cerkev onih, ki VEKOMA IN HOTE PODPIRAJO KOMUNIZEM ali so vpisani v komunistično stranko. Tej kazni Pa ne zapadejo tisti, ki po svojem prepričanju (subjektivno) nimajo smrtnega greha, bodisi da se iz nevednosti ali zmote ne zavedajo težke krivde, ali pa ker zaradi razmer prisiljeni, ne delajo tega prostovoljno (verniki v državah za “železno zavest.”). V teh deželah so mnogi moralno ali fizično prisiljeni, da sodelujejo in se vpišejo v komun, stranko, Zato takim Cerkev ne more odreči sv. zakramentov.
S temi določbami je Cerkev najprej svojini Vernikom, potem pa vsemu svetu pokazala, ča ni zveze in ne more biti sodelovanja med katolieizmom in komunizmom.
V POTREBEN PREUDAREK STARO-SLO VENCEM!
Odločba, katero je Sveta Stolica izrekla hapram komunizmu, je tudi mnogim Sloven-Ce,n v Argentini opozorilo, naj ugotove, pri čem so.
Tisti, kateri so vpisani v stranki, naj se *avedo, da so izobčeni iz Katoliške Cerkve. Morda tega ne smatrajo za nikako zgubo. 1'oda naj ne pozabijo, da bo tudi na njihova v,-ata nekoč potrkala smrt in da bodo tudi 0,1 i stopili pred večnega sodnika. Tedaj bo Pfepozno, da bi popravili usodno nesrečo, v katero pade človek, ki živi izobčen iz Cerkve in s tem tudi oropan nadnaravne po-"loči, da reši svojo dušo večne pogube.
Večina naših rojakov, ki so povezani s Predstavniki komunistične oblasti, so prišli v la položaj v dobri veri, da imajo od Moskve Pričakovati narodno rešitev Primorske.
•lanes je o tem nepotrebno razpravljati, tomur je mar resnice, jo lahko zve iz pisem P Poročil, ki prihajajo od tam. Mnogi razoča-rani begunci sicer prikrivajo prave razloge s'njega bega, ker jih je sram priznati svojo **hoto, toda njihov beg sam jasno priča, da klasni ki rdečega raja niso prinesli narodu ne Sv°bode ne blagostanja.
letno na tudi to, in to je glavno:	Nove
«isti so zavzele nasproti veri sovražno sta-
Pšče.
Domala vse redovne hiše so že zaple-
P-ne, redovniki in redovnice razgnani, mnogi Pomiki zaprti, delitev svetih zakramentov Pl“žen a na vse načine, otroke vzgajajo brez-°zn° in zapeljujejo v nemoralnosti, nedelja
se skruni z udarniškim delom, cerkveni pogreb otežen s težkim davkom . . .
Javno in na ves glas je bilo povedano, d» komunizem smatra Katoliško Cerkev za svojega prvega in najvažnejšega sovražnika.
Sedaj je spregovorila Cerkev uradno in povedala vsemu svetu naravnost: Kdor je komunist, ne more biti kristjan. Kdor komunistično stvar podpira, podpira s tem brez-božtvo proti veri in sam sebe izloči iz verskega občestva in odpove vsem nadnaravnim sadovom odrešenja.
“Kar boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih’’, tako je naročeno nasledniku svetega Petra na papeškem prestolu. V moči tega naročila je papež spregovoril.
V obrambo večne resnice in v rešitev nemil rjočili duš, ki so radi zapeljanosti hitele* na pot pogube, meneč, da komunizem more» človeštvu kaj dobrega prinesti, je živelo mnogo ljudi v nejasnosti.
Sedaj je vsem na glas povedano: Komur je mar zveličanje svoje duše in mirnega življenja na zemlji, se mora odreči komunizmu in vsemu, kar komunizem podpira. Kdor tega ne stori, se s tem sam izključi iz verskega občestva. Tisti, ki sodi, da ima od komunistične “osvoboditve" kaj pričakovati, naj se pa spomni težkih besed Gospodovih: “če te tvoja roka ali noga pohujšuje, odsekaj jo, in v rži proč od sebe; če te tvoje oko pohujšuje, izderi ga, kajti bolje ti je, da greš hrom in brez roke in slep v večno življenje, kakor da si cel pahnjen v večno pogubljenje."
To ni politika. Tu gre za večno srečo in za večno nesrečo, katere nas Bog obvaruj, toda katere se moramo varovati tudi mi sami, da bomo pri tem prizadevanju deležni božje milosti, katero potrebujemo.
Izobčenje komunizma pomeni za vse vernike strogo naročilo, da se odtegnemo Vsemu, kar daje komunizmu življenje.
Ker vemo, da tudi v Jugoslaviji oblast dosledno ponavlja, da je “socialistična”, da stoji na Marksu in Leninu, je jasno, da tudi jugoslovanski komunizem pade pod isto izobčenje, dokler se marksizmu ne odpove.
Vsi pošteni verni Slovenci smo torej v vesti in pred Bogom dolžni pretrgati vse stike, s katerimi bi dajali oporo brezbožnim oblastem, stranki in ideologiji, ki delajo za uveljavljenje “novega reda” na podlagi komunističnih načel, ki temelje na materialistični in brezbožni osnovi.
To velja za stranko, društva in časopise, kakor tudi za ostale, javne ali tajne, organizacije, ki pospešujejo pod katerokoli krinko komunistine ideje. Vsako sodelovanje pomeni odpad od Cerkve in od Boga.
Janez Hladnik
— 28*9 —
POMEN ZAKONSKE ZVEZE
Od tistih naših mož, ki v emigraciji zaradi razbitih svojih družin morda največ trpe, sem bil naprošen, naj napišem uvodni članek v vrsto drugih člankov, ki žele opozoriti na boleči problem razdejanega družinskega življenja. Prvi članek hoče podati le nekaj misli o božji ustanovitvi zakonske zveze ter o nje pomenu za zakonce same, za njih otroke in za vso družbo.
1. SKUPNO ŽIVLJENJE ZAKONCEV JE 6D BOGA HOTENO IN POSVEČENO. Takoj na prvih straneh svetega pisma beremo nad vse važne besede: “Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in sličnosti.” (Gen 1, 26.) človek, vsak človek brez izjeme je torej po svoji naravi podoba, je odsev božje narave, v globinah svoje duše nosi poteze božjega življenja, božjega bistva. Božje razodetje nam pa dovolj jasno in krepko govori tudi o tem. kaj je najgloblje bistvo božje narave, božjega življenja.
Ko je apostol sveti Janez želel v eno samo besedo zajeti božje bistvo, je zatrdil: “Bog je Ljubezen.” (1 Jan 4, 8.) Drugo božjo osebo, Kristusa, bi mogli imenovati zlasti glasnika ljubezni med tremi božjimi osebami. Tretjo božjo osebo, Svetega Duha, zopet tako razodetje kakor katoliška teologija in liturgija imenujejo predvsem Duha ljubezni. Najgloblje bistvo božje narave, božjega življenja je torej ljubezen, popolna vzajemnost vsega življenja v ljubezni, že to nam pove, da je najgloblje bistvo tudi človeške narave — ljubezen, da je najgloblje teženje človeške narave — ljubiti in ljubljen biti. Tako naravo
Sveta Cecilija v zboru mladenk
je imel že prvi, neposredno od Boga ustvarjeni človek — Adam — pred izvirnim grehom. To nam razodevajo tudi besede svetega pisma, ki govore o Adamu pred ustvarjenjem Eve, da ni imel nikogar, s katerim bi govoril, delil, kar je čutil in nosil v sebi, ki bi ga razumeval in mu bil v oporo; in Bog po besedah svetega pisma razumevajoče dostavlja: “človeku ni dobro samemu biti; naredimo mu oporo v družici, njemu podobni." (Gen 2, 18.) Ta novoustvarjeni človek — Eva — naj bi Adamu torej bila ne dekla niti kako zgolj telesno bitje, ki naj služi človeškim strastem, ampak družica, ki nosi enako naravo kot Adam, naravo, ki hrepeni po razumevanju, po ljubezni, po podpori in po popolni vzajemnosti vsega življenja v ljubezni. In božje razodetje dostavlja:	“Bog
ju je blagoslovil." (Gen 1, 28.) Neposredno od Boga je bil torej ustvarjen prvi zakonski par in blagoslovljena prva zakonska zveza z vrhovnim namenom in željo Boga in obeh zakoncev: živeti skupno življenje v razumevanju, ob vzajemni pomoči in v medsebojnem darovanju.
Isto naravo kakor Adam je prejel od Bogi* vsak človek. Vsak nosi po božji volji v sebi teženje po takem skupnem življenju in im11 tudi pravico do njega, pravico, ki mu je dan» od Boga in mu je zato nobena človeška oblast ne more odvzeti. Le sam se ji kot svobodno bitje more odreči, da se lahko tem popolneje posveti višjim, zlasti nadnaravnim ciljem, *n se ji v vesti tudi mora odreči, ko bi njegov» zakonsko življenje pomenilo nesrečo za vS° družino, n. pr. zaradi težke bolezni.
Ko je Bog blagoslovil prvi zakonski P»r' jima je govoril silno važne besede: “Bastit» in množita se ter napolnita zemljo" (Gen E 28.), besede, ki kažejo na naloge in dolžnosti, katere pred Bogom po božjem blagoslovu zakonske zveze prevzame vsak zakonski par.
2. DUHOVNA KAST JE POGOJ TBAJ>° TRDNI ZAKONSKI ZVEZI. Najprej in predvsem je Bog naročil prvemu in po njesb vsakemu zakonskemu paru: “Rastita"! t,ftC smemo brez dvoma trditi, da Bog s to besed» Adamu in Evi ni naročal in zapovedal njtin telesne rasti. Saj se telesna rast ne zapovedo je, zlasti ne že itak doraslemu človeku, ki '<n pa v zakon. S to besedo je Bog naročal drug», zakoncema še prav posebej potrebno raf’ to je notranjo, duhovno rast, ki edina mor® ustvariti in trajno ohranjati to, kar si clov takrat, ko stopa v zakon, najprej in najmo
*ieje želi in kar naj mu po božji volji zakon tudi prinese: trajno vzajemnost nesebične, razumevajoče in darujoče se ljubezni dveh psihofizičnih bitij.
Trajna in globoka vzajemnost duha in srca in vsega človeka in resnična sreča med zakoncema more biti zgrajena le na duhovni rasti obeh. Saj človek po svoji naravi spoštuje in ljubi le to, kar je lepo, lepo telesno ali duhovno. Toda telesna lepota, pa naj bi bila še tako izredna in vsestranska, sama zase, brez povezanosti z lepoto duha in srca, J|e more biti zagotovilo trajne zakonske sreče. Kajti telesna lepota je le kratkotrajna, rasti ae more, ampak se le izgublja in s časom izginja. Sama zase tudi ne more utešiti naj-iepših in najplemenitejših teženj duha in srca ter razvnema le čutna nagnjenja in telesnost, in zato pušča zakonskega druga razočaranega in brez spoštovanja. Telesni miki, zgolj telesnost ne more ostvariti niti vzajemnosti duha in srca, niti zakonske zvestobe ter vodi prej ali slej oba zakonca v tragiko konfliktov, v razvalino zakonske skupnosti.
Ko Bog torej postavlja in blagoslavlja prvo Zakonsko zvezo kot trajno skupnost življenja v vzajemnosti duha in srca, je z besedo ‘Rastita” pač gotovo naročal predvsem notranjo, duhovno rast zakoncev. Ta rast pa ne bozna nikakih meja starosti, se more poglabljati in širiti do poznih let ter medsebojno vzbujati vedno nove in globlje nagibe ?a spoštovanje in občudovanje in s tem vedn® globljo ljubezen tudi v času, ko so telesne sile_ in lepote že skoraj povsem zatonile. Zato -k često med zakonci ljubezen v pozni starosti hiočnejša kakor je bila v njiju mladosti, ko sta bila morda oba živo prepričana, da je dosegla svoj višek.
Ni ga namreč naravnega življenja na zem-*■*’, ki bi medsebojno moglo nuditi toliko prilik Za nravno in duhovno rast, kakor jih nudi Zakoncema prav njiju skupno življenje, v katerem je treba vsak dan vedno znova stokrat potrpeti in pozabiti nase, biti dober 'n ne se dati razdražiti, ne misliti hudega, vse razumeti, vedno pomagati, upati
v upanju vse prenesti, kakor to opeva apo-st°i sveti Pavel, ko govori o ljubezni (1 Kor ki-), in koliko novih žrtev, koliko novega Nesebičnega pozabljenja samega sebe zahteva °d zakoncev otrok že pred in zlasti po svojem ‘bistvu. Zato mora prav zakonsko življenje 11 2 njih povezano družinsko življenje po-&1ati za človeka najtemeljitejša naravna šola ' Uhovne rasti in lepote ter s tem tudi naj-kloblji naravni vir medsebojne ljubezni.
bjubezni pa je lastno, da se hoče darovati, H hoče deliti z ljubljenim bitjem vse svoje 'sienje, se mu popolnoma izročati, biti z
Sveta Cecilija (Vavči Mačkova)
njim eno. ne več živeti v sebi, ampak v njem in zanj. Ljubezen je, kakor lepo pravi sveti Tomaž Akvinski, blaženo pozabljenje samega sebe, je nekako zgubitev samega sebe v ljubljenem bitju (Suma, 11/11., q. 28, a. 3). čim večja pa je po skupnem življenju postala ta ljubezen med zakoncema, tem večje je trpljenje zanj, začeti živeti sam, ločen od zakonskega druga. Ta ločenost grize in črpa duševne in telesne sile dan za dnem v moreči osamelosti in skrbi, kako mu je. Strah za njegovo usodo in strah, da bi se mogla ta ljubezen izneveriti, zamreti, ima velike oči in zato povzroča tem večje duševno in fizično trpljenje in gorje.
Voditeljica zbora oznanjuje Cecil. mučenje
Tako bomo morda tem bolj razumeli bolečino tistih, ki po dolgem, urejenem skupnem življenju po sili razmer oziroma po otopelosti in krivičnosti vodečih ljudi sveta, morajo živeti ločen} od njih, do katerih imajo pred Bogom in pred človekom pravico, s katerimi so se pred Bogom in pred ljudmi po ljubezni povezali za vselej. Tako bomo morda nekoliko bolj razumeli njihove proteste in njihove napore v boju zoper neodpustljivo nasilje nad družinskim življenjem, ki je danes kljub raznim svetovnim organizacijam za obrambo človečanskih pravic postalo skoraj že zakon, ki nikogar več ne moti.
3.	LEPO VZGOJEN OTROK JE NAJLEPŠI SAD ZAKONSKE ZVEZE. Ljubezen med možem in ženo se po svoji naravi in po božji volji širi na otroka. Bog že prvemu in s tem vsakemu zakonskemu paru naroča: “Množita se!” Zakonca, prežeta z medsebojno ljubeznijo ter po njej povezana v resnično edinost duha in srca, v otroku pač ne moreta videti nikaltega nadležnega vsiljivca, ampak le najlepši, oba osrečujoči sad in dar njune skupnosti. Zato je nujno tudi otrok deležen v polni meri toplote in moči njune skupne ljubezni. Kakor sta prej živela le drug v drugem r.-i drug za drugega, tako hočeta in morata tudi zdaj še vedno najprej živeti drug za drugega, a oba skupno za otroka, če ga hočeta uspešno vzgajati, če hočeta po srečnem telesnem rojstvu otroku zagotoviti še srečno in uspešno duhovno porajanje. Živeti morata še vnaprej najprej drug za drugega, da tako ohranita med seboj popolno edinost duha in omogočita s tem edinost in harmonijo v vzgoji. Popolnoma le na otroka usmerjena ljubezen bi ju le prelahko notranje oddaljila drugega drugemu, vodila v neenotnost v vzgoji, v potuho otroku,
Cecilija poje slavo ostankom mučencev.
ker bi taka ljubezen kaj kmalu slepa postala in tudi sebična. Otroka tudi bolj vzgaj* harmonija med starši in njih medsebojna ljubezen, kakor le nanj omejena njihova, skrbnost. In starši, ki tudi po rojstvu otroka, žive predvsem drug za drugega, vedno znova, spoznavajo, kako zelo je treba živeti nesebično, se žrtvovati, potrpeti, ako hočeš živeti v trajni edinosti in sreči z bližnjim; zato bodo mogli in hoteli tudi od otroka dovolj vztrajno in živo zahtevati in negovati iste-nravne temelje za srečno življenje, oče z resno odločnostjo svoje moške narave, mati z razumevajočo ljubeznijo in vedno v skladu z ljubljenim očetom svojih otrok. Kako življenjsko stvarna, vztrajna, odločna in ljubeča postane taka vzgoja in rešujoča otroka za vse njegovo prihodnje življenje!
Verni zakonci se pa vrh tega še živo zavedajo, da otrok ni le njihov, da je predvsem-dar božji. Zavedajo se, da je v trenutku, ko sta v ljubezni dala otroku življenje, z njima sodeloval Bog sam s tem, da je otroku dal dušo, tisto dušo, ki jo otrok že kot dete na tako neskončno ljubezniv in prisrčen, za starše tako osrečujoč način razodeva s svojimi očmi, s kretnjami, s svojini smehom, » svojo ljubeznijo, z vsem svojim bitjem. Tako se ob otroku v vernih starših poglablja ne le njih ljubezen in spoštovanje do otroka, ampak tudi medsebojno spoštovanje, posebej še spoštovanje in ljubezen do Boga in do-božjih zakonov, do božje volje tako glede njih življenja kakor tudi glede otrokove vzgoje. Koliko odgovornost začutijo v sebi starši ob zavesti, da morajo otroka vzgojili ne le zemeljsko, ampak tudi za večno življenje. Ta čut odgovornosti za lastnega otroka in njih živa in modra ljubezen, v vzgoji zares čudeže dela. Ne moremo na tem mesti1 govoriti o tem, kaj pomeni za družbo, za državo, za Cerkev nevzgojen otrok. Pomeni isto, kar pomeni za njega starše: njih trp" ljenje in nesrečo; za družabno življenje Pa še nekaj več: njega pogubo in propad.
Po teh mislih bomo morda zopet nekolik0 bolj razumeli trpljenje očeta, ki ne živi ob materi svojih otrok, katere bi mogel in moral uspešno vzgajati le skupno z njo. Razumeli bomo duševno stisko tistih očetov ali mater, ki se zavedajo, da njih otrok ne uživa vzgoje* ki naj bi otroka, to njihovo “vse”, vodila i® pripravljala na srečno zemeljsko in večn° življenje. Zato bomo tudi razumeli in 1,0<J pirati napore očetov, ki hočejo le eno: sp°® tovanje najbolj temeljne človečanske pravice, ki je in vselej ostane pred Bogom in vno*a ostati tudi v človeški družbi — skupno ži' ljenje zakoncev in vzgoja njihovih otrok P° njih samih.	DR. R. HANžELIč
SV, CECILIJA
PREDSTAVA SV. CECILIJE, Bonove duhovne igre, ki jo je priredilo “Duhovno življenje’’ kot eno izmed prireditev 31. julija v dvorani San Jose, je nad pričakovanje uspela. Ne toliko denarno, pač pa s svojo mislijo, in to je največ vredno. Saj spada igra hied moderne igre, ki so po prvi svetovni vojni zrasle iz preroditvenega mišljenja o teatru. ~že v naznanilih in potem pojasnilih tik pred Predstavo so povdarjali, da to ni realistična •gra, niti ne verska igra, kakor smo jih hili vajeni n. pr. o sv. Elizabeti iz prejšnjih desetletij. Pač pa je to igra, ki hoče z navidez preprostimi zunanjimi sredstvi Ustvariti v človeku razpoloženje za zbrano spremljanje silnega boja krščanske device s poganskim Rimom, z vsem njegovim grehom pohote in napuha. Prav ta namen je imela ta mladenka: rešiti rodno mesto Rim. In je uspela, čeprav z žrtvijo svojega življenja in življenja svojih najdražjih. Preprosta kakor božja milost je bila svetnica s korom svojih dragih Prijateljic, ki pa so vse v čudoviti povezanosti 'J njo v moči bojega ženina prerajale Rim za "vstajenje, ki ga je pospešila kri mučenke.
Izvedba je bila zelo dobra, ker so bile igralke skrbno pripravljene, kar je za tako Velik zbor težka stvar. Njihovo izvajanje je kilo ubrano in lepo dostojanstveno, saj so res izvajale vse z občutom preproste svetosti, ki °svaja in rešuje. Morda je bil sem in tja tempo nekoliko počasen, bil je pa stopnjevan, kolikor je razvoj dejanja zahteval. Igralke Posameznice so zase in v zboru zelo lepo tešile svoje vloge, posebno Cecilija je znala Voditi in vzdržati dejanje; prav tako je bil Pristen angel. Zunanja oprema je bila v skladu z mislijo igre in dokaz, da se brez velike havlake da doseči prav tako učinek. Ileži-Serju moramo res čestitati, da je toliko dosegel, igralkam prav tako, da so položile koliko truda v izvedbo. Mislim, da bi bilo Prav, če to delo ob priliki spet vidimo na °dru: marsikdo, ki ga je videl, bo še šel in Pripeljal nove.
Kot kronisti naj še posebej povdarimo, da Se je ob tej priliki pokazalo, kaj zmore tudi v tako težkih razmerah, kot so naše begunske, dobra volja in požrtvovalnost: Vsi, ki so Predstavo “Svete Cecilije’* videli v ljubljanski frančiškanski dvorani pred kakimi šestimi *eti in ki so jo gledali sedaj tu v Buenos Airesu, so si popolnoma edini v tem, da je
l‘a tukajšnja predstava na neizmerno višjem hivoju v prav vseh pogledih, kar zlasti pov-^rja sam režiser Jože Petrič, ki je pripravil
Cecilija s sx’ojo materjo (ga. Petričeva).
i ljubljansko i buenosaireško predstavo. O veličastni izvedbi nam zgovorno pričajo tudi fotografije “Svete Cecilije”, ki jih v nemajhen okras tej številki “Duhovnega življenja” v obilici objavljamo. Izdelala sta jih naša gledališka fotografa dr. Jože Dobovšek, Koto studio “Lugano”, in Lojze Erjax'ec, Raums Mejia; tega slednjega so vse slike, posnete z viška, ostale pa so delo prvega.
“Duhovno življenje” se iskreno zahvaljuje “Igralski družini Narte Velikonja”, nje režiserju g. Petriču in vsem dekletom ter tehničnemu osobju, kakor tudi ostalim sodelaxrcem.
Zaključna slika z umirajočo Cecilijo.
Cerkev in država (^*„„10
VERSKA SVOBODA V MODERNI DRŽAVI
Odkar imajo države pisane svoje ustave, se navadno omenjajo v teh tudi državljanske in politične pravice. Prvič se je to zgodilo v ustavah ameriških kolonij, nato v prvi francoski ustavi iz 1. 1791 in od tedaj velja v skoro vseh ustavah. Med državljanskimi pravicami navajajo navadno tudi DUHOVNO SVOBODO. Ta obsega zlasti svobodo vesti in svobodo vere. Nadalje spada sem še svoboda bogočastja, svoboda javnega izpovedovanja vere in svoboda verskega združevanja.
Načelo o SVOBODI VESTI hoče reči, da je vest svobodna od države. Pravica do svobode vesti je človeku prirojena; zato mu mora biti priznana tudi v državni organizaciji. Umevno pa je, da država ne more trpeti, da bi se mogel kdo proti državnim zakonom sklicevati na svojo vest kot najvišji kriterij, po katerem se on ravna. Država pa seveda ne sme ukazovati kaj proti naravnemu ali božjemu zakonu, “če pa bi zakonodavci in vladarji določili ali ukazali kaj, kar nasprotuje božjemu ali naravnemu zakonu, zahteva čast in dolžnost krščanskega imena ter apostolska beseda, da je treba Boga bolj slušati kot ljudi (Leon XIII.).
SVOBODA VERE, ki jo jamčijo modeme državne ustave, je umeti v smislu državljanske tolerance. Država nikomur vere ne predpisuje, je tudi od nikogar ne zahteva, pa tudi ne. trdi, da so vse veroizpovedi enako dobre. Ta zajamčena svoboda vere je individualna pravica posameznega državljana, ki si izbere veroizpoved po svoji volji. Ima pa svoboda vere svoje meje. Nihče se na primer ne more oprostiti državljanskih in vojaških dolžnosti, sklicevaje se na svojo vero.
Pri SVOBODI BOGOČASTJA aU KULTA je treba razlikovati zasebno in javno bogočastje. Zasebno bogočastje je zaščiteno z določbami o hišnem redu. Svobodo javnega bogočastja pa imajo takozvane priznane veroizpovedi.
Nekatere državne ustave določajo, da se sme bogočastje vršiti le “v mejah nravnosti in javnega reda". Pojem nravnosti je v modernem času na žalost zelo širok in tudi pojem javnega reda je nedoločen.
Pod SVOBODO ŠIRJENJA VERE je vobče priznana pravica širiti vero s sredstvi, ki so pravno neoporečna; širiti se more z govorjeno besedo ali v tisku. Kot nedovoljeno “versko propagando in proselitizem” je torej imeti le tisto pridobivanje, ki se poslužuje
sile, groženj, prevar, obljubljanja, izrabljanja, sramotenja drugih veroizpovedi in podobno.
SVOBODA VERSKEGA ZDRUŽEVANJA temelji na svobodi vere in bogočastja, zakaj vera ima nujno socialen značaj, zato stremi po združevanju. Ustanavljanje verskih organizacij ne spada v pristojnost države. Priznanim veroizpovedim se mora pustiti svoboda, da izpeljejo svojo notranjo organizacijo. Prava pariteta obstoji v tem, da država prizn* vsaki veri svoje, njene posebnosti, ne P*' vsem veram isto in enako.
V modernih državah, kjer je priznana opisana duhovna svoboda, se Cerkev v našem času počuti še kar dobro, čeprav to stanje ni idealno. Toda vse države ne priznavajo duhovne svobode v tej celoti. Veljavna sovjetska ustava n. pr. jamči v čl. 134 svobodo kult* in brezbožne propagande. Ustava zunanje Mongolije iz 1. 1924 pa je na primer imel* tole določbo: “Da se zagotovi delavcem prav* svoboda, se določi, da je cerkev ločena o** države in da je vera privatna zadeva posameznega državljana” (čl. 3, f).
“VERA JE ZASEBNA STVAR"
Geslo, da je vera zasebna stvar, se je p°' navijalo v liberalni državi 19. stoletja in ponavlja v sodobni komunistični državi. Umevata pa to geslo liberalizem in komunizem vsak po svoje.
Liberalizmu je bil stavek “vera je zasebn* stvar” pravo načelo; vere posameznikov lik6' ralizem v načelu ni zatiral, dušil je le javn<* cerkveno delovanje.
Komunizem pa uporablja to geslo le kot taktično načelo za začetek. Vera je njem’1 zasebna stvar le v tem pomenu, da država n® sme nikoli pokazati kaj verskega, ne p* * tem pomenu, da bi puščal posameznikom ver sko svobodo.
“VERA JE OPIJ”
Po komunizmu ni samo Cerkev sovražnic* ljudstva in njegovega napredka, marveč je *e sama vera, versko prepričanje, ki prizn» f* nadzemskega Boga in nadzemsko pravico, m delovno ljudstvo škodljivo. Vera je nami"66 po njegovem mnenju plod gospodarskih r*f mer in izkoriščevalno sredstvo v rokah kap tališ tov. Z vero kapitalisti uspavajo delavce’ da ne zahtevajo svojih pravic. Zato je Lem1* imenoval vero “opij”.
Kadar pa pridejo komunisti na vlado, nP° rahljajo tudi ta “opij", če jim to tako k»*6'
Naivneži v nekomunističnem taboru pa pravijo v takem primeru: glejte, saj niso proti veri, saj vero spoštujejo, priznavajo, celo bogoslužne stavbe pomagajo graditi.
če imamo pred očmi osnovno komunistično motrenje vere in ne pozabimo na komunistično taktiko, kateri je vsako sredstvo dovoljeno, da se le zdi koristno, moremo presoditi, kako majhno vrednost imajo določbe o svobodi vere v ustavah komunističnih držav.
"MEŠANE ZADEVE"
Stvari, pri katerih se v praktičnem življenju zlasti srečujeta Cerkev in država, se imenujejo mešane zadeve. Take zadeve so zlasti šolstvo, duhovništvo, cerkvena teritorialna organizacija, cerkveni redovi in društva, oznanjevanje božje besede, zakrament sv. zakona, bogočastje in sv. kraji, pokopa-vanje mrličev, pravica do cerkvene imovine in cerkvene imunitete. Cerkev v teh stvareh zahteva svojo pravico. Glede šolstva n. pr. zahteva, da mora biti šola za katoliške otroke taka, da se vsi predmeti v njej tako učijo in vsa vzgoja tako vrši, kakor to terjajo načela katoliške vere. Cerkev je proti državnemu monopolu nad šolstvom in zahteva tudi zase pravico ustanavljati kakršne koli šole.
Glede zakramenta sv. zakona trdi, da spada zakon katoliških oseb pod njeno pristojnost; državi pripušča le pravico nad takimi učinki zakona, ki ne potekajo iz njegovega bistva in niso neločljivi od zakona.
Glede ostalih naštetih mešanih zadev zahteva popolno pravico, ki pristoji neodvisni suvereni družbi pri urejanju njenih zadev.
KONKORDATI
Cerkev ne taji, da je na mešanih zadevali interesirana tudi država. Trdi le, da spadajo te zadeve pod svojskim vidikom v njeno pristojnost. Glede soudeležbe države pri teh Zadevah pa Cerkev predlaga prijateljski spo-tazuin z državo. Do takih prijateljskih sporazumov je v Cerkvi večkrat prišlo tudi v Novejšem času, za papeževanja prejšnjega papeža Pija XI. (1023—1930). Tem sporazumom, ki so sklenjeni v obliki dvostranske Pogodbe, pravimo konkordati. Od. 1. 1922 ’*alje je bilo sklenjenih okrog dvajset konkordatov in podobnih pogodb.
Konkordati so po svoji vsebini zelo razpeni; nekateri urejajo več mešanih zadev, 'k'Ugj manj. Moderni konkordati izhajajo sicer iz istih osnovnih načel, vendar je nav-*kc temu morala Cerkev v nekaterih več po-Pustiti kot v drugih. Na splošno velja o kon-otdatih stari zgodovinski rek, da njihova Rodovina pomeni zgodovino bolečin Cerkve.
“TUDI S HUDIČEM...”
Znani italijanski politik in sociolog don Sturzo piše, da se je Pij XI. izrazil precej krepko, da bi se pogajal tudi s hudičem, če bi mogel tako rešiti kake duše. Skrb za rešitev duš je vrhovno načelo, ki mora voditi odnose Cerkve do držav in usmerjati cerkveno diplomacijo. Državni režimi se menjajo, države nastajajo, se spreminjajo in propadajo, ostajajo pa ljudstva in duše, ki jih mora Cerkev rešiti za večnost. Zato se Cerkev skuša prilagoditi danim razmeram, kolikor se le more. Seveda se ne sme pri tem nič odmakniti od božjega razodetega nauka, ki ga ji je izročil Gospod Kristus, kot pravi kan. 1322 § 1 cerkv. zak., da bi ga ona ob stalni navzočnosti Sv. Duha sveto varovala in zvesto razlagala.
Moderna država nastopa s fizično silo in gospodarsko močjo. Glede teh dveh stvari se Cerkev ne more prav nič meriti z njo.. Ima pa Cerkev druge prednosti, ki jih država nima. Od Boga izvira in ima božjo obljubo neporušnosti. “Peklenska vrata je ne bodo premagala" (Mt 16, 18). Nadčasovna je. Ni le od včeraj, kot so vse države, in niso samo za danes, kot so režimi po državah, marveč obstoja že devetnajst stoletij in bo do konca časov. Cerkev je univerzalna. Nikoli ni narodna, še manj protinarodna, marveč vedno nadnaravna.
Stalin je posmehljivo spraševal, koliko divizij ima papež. Nič! Pa saj niso vojaške divizije vse. Hitlerju in mnogim drugim so se zdele nemške divizije nezmagljive, pa so še kljub temu razdrobile. Nad materijo je duh, in nad svetom Bog in njegova obljuba.
Ko države Cerkev napadajo, ta seveda trgi in krvavi. Toda končno zmaga. Tako uči zgodovina.	prof. dr. Al. Odar.
Igralke “Sv. Cecilije" z režiš. Petričem v sredi.
Por gornjim naslovom smo doslej govorili o pomenu družinske vzgoje na splošno. S tem člankom pa pričnemo z drugim zelo važnim poglavjem, s poglavjem o verski vzgoji v družini, če že na splošno velja, da je družinska vzgoja najodločilnejša za otrokovo prihodnost, velja dosledno, da je tudi. za otrokovo prihodnje versko življenje najod-ločilnejši vpliv družinskega okolja, družinske verske vzgoje. Resna družinska verska vzgoja postavi v otrokovi duši tako trdne temelje za njegovo prihodnje versko življenje, da tega nobena vihra v njem ali v svetu streti ne more. lahko otroka za hip omaja, ga za hip Bogu izneveri, a otrok z dobro družinsko versko vzgojo se prav gotovo prej ali slej vrne v naročje Cerkve in Boga.
Ker je danes toliko naših družin iztrganih iz živega stika s Cerkvijo, ker naši slovenski otroci danes ne morejo prejemati globlje verske vzgoje po Cerkvi in ker mnogi starši tudi v krogu družine ne nudijo dovolj resne verske vzgoje, ki edina more reševati otroka v poznejšem življenju, bi bilo treba o pomenu in o načinu verske vzgoje v krogu družine pisati veliko več, kakor je to možno v našem listu. V njem se moramo omejiti le na nekaj kratkih sestavkov o tem predmetu.
Versko vzgojo zahteva že sam cilj našega življenja, človek je za Boga ustvarjen, mora torej Boga tudi spoznavati, ga vzljubiti in spolnjevati njegovo voljo. Na to ga mora pripravljati, za to ga mora usposabljati vzgoja, lci jo imenujemo versko vzgojo. Vzgoja otrok mora torej biti predvsem verska, čeprav bi za zemeljsko življenje ne imela prav nobene koristi. Zato verske vzgoje ne smemo zahtevati predvsem zaradi nje zemeljske koristi, ampak načelno: otrok je dar božji, ra Bogi ustvarjen, zato mora biti tudi vzgojen predvsem za Boga.
Ker pa so mnogi danes za to najvišjo
utemeljitev verske vzgoje kakor brez smisla» ker mnogi upoštevajo le to, kar prinaša kakšno korist za zemeljsko življenje, in ker se je naš čas zoper resno versko vzgojo k»' kor zaklel in so se mnogokje v boju zopel' njo združili med seboj tudi najbolj nasprO' tujoči si nazori po zgledu Heroda, ki se jb v boju zoper Kristusa sprijaznil celo z za-kletim svojim nasprotnikom Pilatom, je vendar prav in potrebno, da spregovorimo obširneje tudi o pomenu in koristi verske: vzgoje za zemeljsko življenje.
Predvsem se morajo starši dobro zavedati, da brez verske vzgoje ni uspešne nravne vzgoje. Brez uspešne nravne vzgoje nravnosti. Brez nravnosti pa gotovo prop» de tako posameznik kakor družba, naj11’' treje pa zlasti danes propade mlad človek-Zakaj brez verske vzgoje ni uspešne nr»v ne vzgoje?
Nravno moro vzgajati uspešno le tisti, more odločilno voditi in usmerjati ne le *u nanje otrokovo vedenje, ampak zlasti nJe' govo notranjost, to je njegove misli, ie^e' njegova skrita nagnjenja. Kajti otrokova prihodnost je odvisna zlasti od tega, kaj ^ dogaja v otrokovi notranjosti. Te pa sta sami s svojo avtoriteto uspešno voditi nadzirati ne morejo. Saj jim otrok, zlasti še v letih, ko že dorašča, kaj lahko svojo tranjost zakriva. Morejo pa starši otrokovo notranjost in po njej vse otrokovo življem uspešno usmerjati s pomočjo verske vzgoje^ Vera namreč tudi otroka uči, da vsemogoč1 Bog vse vidi in vse ve, da torej vidi in pozn tudi njegove najbolj skrite misli in žeUe’ nagnenja in dejanja. Kako mogočno ta rt f niča vpliva ne le na otroka, ampak tudi 1 starejše ljudi! S koliko resnobnostjo se Pr®^ zaradi tega trudijo, da spravijo v sklad ^ božjo voljo tudi svoje najskritejše misli • želje, svoja najskritejša nagnenja ln nja.
dej»'
Naravno morejo vzgajati uspešno le tisti, 3d morejo uspešno navajati k vestnemu spol-njevanju tudi majhnih, vsakdanjih neznatnih, ljudem nevidnih dolžnosti. Vera zopet uči, da imajo vsa, tudi najmanjša dejanja in dolžnosti pred Bogom in za našo večnost neminljivo, večnostno vrednost — če so dobra — in neskončno zadolženje — če so slaba. Koliko lažje, koliko vestneje in vztrajneje bo otrok ob spoznanju te resnice spolnjeval svoje tudi majhne dožnosti, in to tudi takrat, ko bo prepuščen sam sebi in ga nihče ne bo nadzoroval. In prav ta vestnost, ta zvestoba v malem pomeni veličino človekovega značaja in njegovo nravno popolnost.
Starši bodo mogli vzgajati svojega otroka tem laže, čim večje spoštovanje bodo uživali v otrokovih očeh. Vera otroka uči, da so starši božji namestniki, da otroka vodijo in uče v božjem imenu, da so starši pred Bo-§om pod kaznijo večnega pogubljenja dolžni otroka navajati k dobremu, ga obvarovati Pred slabim in otroku tudi prepovedati vse tisto, kar bi moglo škodovati njegovemu Verskemu ali nravnemu življenju. Kako ob teh resnicah v otroku ugled staršev raste, kako raste veljava njih besedi, tudi njih zapovedi in prepovedi. Zato toliko laže in uspešneje na otroka uplivajo, ga vodijo in vzgajajo.
Nravno življenje zahteva že od otroka veliko samopremagovanja, žrtev in odpovedi. Vse to bo na ljubo nravnemu življenju tem laže sprejel, čim bolj se bo zavedal, da je niavni zakon utemeljen v nadčloveški oblasti, ki obvezuje vse ljudi za vse čase. Zlasti mlad človek, ki se v svojih “nerodnih" letih upira vsaki človeški oblasti, a kipi od želje, spoznati resnico in služiti resnici, se bo nravnim zahtevam tem laže uklonil, če se bo zavedal, da nosijo na sebi zagotovilo nezmotljivosti in neminljivosti. Nravnim zakonom in zahtevam pa njih nezmotljivosti ne more zagotavljati človek, ki je sam tako zelo zmoten, omahljiv in menljiv.
Zato more človeka, tudi mladega človeka, v njegovem nravnem življenju uspešno obvezovati le misel na absolutno, večno, nezmotljivo oblast. Absolutne, večne in nezmotljive oblasti pa ni brez priznanja absolutnega, večnega in nezmotljivega bitja, kateremu je vse podrejeno. Zato že filozof Kant, ki se je kot filozof tako težko sprijaznil s priznanjem Boga, je kot pedagog priznal, da je vzgoja brez vere v Boga povsem neuspešna in zato tudi nesmisel.
Tako bi mogli naprej in naprej naštevati razlog za razlogom, a že navedeni kličejo staršem dovolj jasno: edina zares uspešna vzgoja je verska vzgoja otroka.
Dr. II. Hanželič
Jz dekliške zborove igre “Sveta Cecilija". Sv. Cecilija govori mladenkam o nesrečni greš-nosti rodnega mesta Rima, ki ga hoče rešiti s svojo žrtvijo.
POVOJNI SOCIALNI PROBLEMI
5. DEMOKRACIJA
S. PREDLOGI ZA GOSPODARSKO REFORMO DEMOKRACIJE
a)	Socialisti
Poglejmo najpreje, kaj pravi svetovni socializem, za katerim brez dvoma stoje milijonske množice organiziranega delavstva v severnih deželah v Angliji, Franciji, Belgiji, Nemčiji, Holandiji, Avstriji, Italiji, v Avstraliji in ki ima tudi drugod po svetu mnogo pristašev. <5e izvzamemo anglosaksonske socialiste, imajo vse druge socialistične skupine za svojo podlago marksizem, čeprav več ali manj popravljen in revidiran. Vendar pa je notorično dejstvo, da so v odločnem sporu s komunizmom in njihovimi nasilnimi metodami. Prav tako jih tudi komunisti smatrajo za svoje odločne nasprotnike. Povojna enotna politična fronta obeh strank se je že povsod razletela, če izvzamemo Nenijeve italijanske socialiste, ki pa predstavljajo le še del velike italijanske socialistične stranke.
Kaj mislijo socialisti z ozirom na sodobno zapadno demokracijo? To, da je potrebna gospodarske reforme. Delo francoske revolucije, pravijo, ki je prinesla politično enakost, je treba kronati z nadaljnim razvojem v gospodarsko izravnanost. Proletarijat bo šele tedaj družabno enakopraven, ko ga kapitalistična družba ne bo mogla več izrabljati. Država naj avtoritarno poseže v gospodarstvo in socializira zemljo, kapital in glavna proizvajalna sredstva. Prav tako naj država organizira in vodi pridelovanje in izdelovanje vseh tvarnih dobrin kakor tudi njih porazdelitev. Pusti naj se v zasebni lastnini gotov premoženjski minimum, ki je za funkcioniranje vsakega družabnega reda nujno potreben.
popolnoma podreja družbi in jih socializira ko ničesar ni nad družbo in naj bi družba bila vsem vse.
Po notranji logiki razvoja nas zato socialisti, — čeprav hočejo biti iskreni demokrati. —• po ovinku (po evoluciji) neizbežno vodijo tja, kjer je pristal komunizem po ravni poti revolucije — v totalitarni družbi. Brez dvoma stoje socialistični demokrati pred zelo težavnim in zapletenim problemom. Ko bi socializem premenil svoje pojmovanje o družbi, potem bj gospodarsko podružabljenje (kateremu do gotove meje tudi naše gledanje ne nasprotuje), ne imelo nujno za posledico tudi socializacijo človeka, tudi kolektivizacijo njegove sreče. Tako pa se ne smemo varati. Gospodarska diktatura — in brez' diktata države se socialistična gospodarska reforma ne da izvesti, — ima za posledico, kakor nam kaže izkušnja iz drugih totalitarnih režimov, tudi politično in duhovno diktaturo. Bilo bi naivno misliti, da bi socialistična država na gospodarskem polju mogla biti totalitarna, na vseh drugih področjih P® ostati resnično demokratična. S tem, kakor se razume, ne mislimo kakšnih predhodnih gospodarskih reform, ko je poseg države v gospodarstvo nujen in koristen; mnenja s©0 le da socializem kot trajna oblika vladavin«-dokler ostane marksizem, neizbežno vodi T totalitarno družbo.
Angleški socialisti ob svojih sedanjih S° spodarskih reformah skušajo sicer rešiti °bc problema pozitivno: socializirati gospodarstvt? pa ne socializirati človeka. Toda temelj nji-11 socializma ni materalistični marksizem.
Socialisti se torej ogrevajo za srednjo pot med obema skrajnostima:	med absolutno
lastninsko pravico, ki jo zagovarja gospodarski liberalizem, in med popolno kolektivizacijo zasebne lasti, ki jo izvaja komunizem. To njih vmesno stališče jih večkrat vodi do sodelovanja s krščansko socialnimi skupinami.
V gospodarskem pogledu je torej sodobni soc'alizem nekoliko popustil pravi pameti, da ne zahteva popolne odprave zasebne lastnine. Kljub temu pa še vedno ostane usoden za socialistično gibanje njegov materializem in njegovo pojmovanje družbe, ko mu je družba' vse, poedinci pa nič, ko posameznike
b)	Korporativisti
Pristaši korporativne miselnosti tudi smatrajo, da je liberalna demokracija potrebe8 gospodarske reforme. Liberalizem je druž3° razbil, naglašajo pravilno. Razbitje družb« maso posameznikov, brez organske vezanos ’ brez pravih etičnih in socialnih vezi je Pr0* ^ naravno. Socialna narava vodi človeka družbo, k včlenitvi v večje in manjše družb in organizacije. Posebno v modernem čaje prav očitno, kako ljudje v zdravem °dPo1^ proti pretiranemu individualizmu naravno-občutijo pravo lakoto po družbi sebi ena*jf po družbi ljudi enakega poklica in istih ljenskih pogojev.
Organizacija v stanovske in gospodarske zveze je nekaj naravnega. Dobro urejene stanovske zveze z ustrezajočo gospodarsko in politično samoupravo so edino sposobne, da na eni strani rešijo posameznika njegove gospodarske socialne in kulturne osamelosti, kamor ga je pahnil individualistični liberalizem in ga brez brambe prepustil izrabljanju kapitala, Po drugi strani pa so gospodarske korporacije edina učinkovita obramba proti socializaciji človeka v totalitarni družbi kakor tudi učinkovit jez proti nastajanju novodobne države, ki hoče vse družabne in gospodarske kompetence na sebe pritegniti ter povžiti v sebi obstoj in delavnost posameznika kakor manjših družabnih skupin.
Korporativna ideja je gotovo pravilna in zdrava, ki bolj kot katera druga rešitev prinaša učinkovito odpomoč proti modernim družabnim skrajnostim. Ustreza tudi najbolj krščanski miselnosti. Ni slučaj, da so se prve dobro organizirane korporacije porodile v krščanskem srednjem veku, ko je verska miselnost najgloblje prekvasila evropske narode. Organizacija družbe po stanovskem redu je otrok krščanske družbe. Prav zato pa so korporacije uresničljive in zmožne polnega Življenja le v resnično krščanski družbi. Vzroki za propad srednjeveških korporacij so bili gotovo tudi zunanji (odkritje novega sveta, iznajdba strojev, nastop denarnega gospodarstva), a te zunanje vzroke bi korporacije mogle premagati in se prilagoditi novim razmeram, ko bi ohranile svojo prvotno duhovno vsebino. Toda izpuhtela je iz njihovih ustanov živa krščanska miselnost, zavest medsebojne ljubezni, nesebične vzajem-
nosti, pravega tovarištva, želja služiti skupnosti in podreditev stanovskih interesov ob-čestvenosti. Prevladala je stanovska sebičnost, ekskluzivnost, mamonizem. Tako so korporacije izgubile svoj temelj, svoj pomen in namen. To je bil glavni vzrok njihovega propada.
Korporativna ureditev družbe bi resnično mogla reformirati sodobno demokracijo na naravnih temeljih, ker ustreza tako človekovi individualni kakor njegovi socialni naravi. In to je prava demokracija, ki človeka ne ovira pri dosegi njegovega namena, ampak ga podpira, ki pusti človeku, da živi Bogu, sebi in družbi!
Takšne demokracije umevno ni mogoče diktirati od zgoraj, ampak mora rasti iz notranjosti družbe same. Le družba, v kateri se polno razvijajo socialne kreposti, more tak družabni red roditi in zajamčiti njegovo nemoteno delovanje.
Ako nasprotniki korporativizma novodobnim korporacijam očitajo, da so stanovsko ozkosrčne in da svojega stanovskega egoizma ne znajo podrediti potrebam narodne skupnosti, so taki očitki, v kolikor so opravičeni in ne zlonamerni, le potrdilo tega, kar je bilo pravkar rečeno: Stanovski red more uspešno funkcionirati le, če bo temeljil na osnovah krščanske pravičnosti in ljubezni.
c)	Reformirani liberalizem
Reformirani liberalizem predstavlja zaenkrat struja gospodarskih in socialnih teoretikov, ki odklanjajo tako gospodarski liberalizem brez socialne vezanosti, kakor tudi
korporativizem in posebej še socializem, in komunizem. Mnenja so, da sta pogoj resnične demokracije in zdravega gospodarskega življenja dve stvari: Svobodno gospodarstvo in svobodna gospodarska tekma. To se pravi, za zdrav gospodarski razvoj se jim zdi, svoboden trg nujna socialna ustanova. Le na ta način se je mogoče uspešno boriti proti nedemokratičnim silam, ki iz dveh nasprotnih skrajnosti hočejo zasužnjiti družbo, to sta na eni strani kapitalizem s svojimi monopoli, na drugi strani pa komunistični kolektivizem. Vzor socialno in gospodarsko urejene družbe jim je Švica s svojo upravno in politično decentralizacijo, pospeševanjem zadružništva, negovanjem male obrti in trgovine, s svojo gospodarsko zakonodajo, ki preprečuje tvo-renje kartelov in trustov, s primerno kontrolo gospodarskega in delovnega trga, prilagoditvijo proizvodnje na resnične potrebe prebivalstva, itd.
Ta struja, ki se imenuje tudi “tretja pot’’ iz sodobne družabne krize, je mnenja, da so osnove liberalizma dobre, zatreti je treba le njegove škodljive izrastke. Soglašajo pa tudi glasniki te struje, da je za izvedbo reforme bolj ko državnih ukrepov potreba v prvi vrati primernih ljudi, ki bodo na ustrezajoči etični in socialni višini, ki bodo znali konservativno čuvati zdravo tradicijo in skrbeti za kontinuiteto gospodarskega in kulturnega življenja, temelječega na spoštovanju in vrednotenju človeške osebnosti, a bodo obenem tudi radikalni v kritiki zablod liberalne filozofije kakor njene gospodarske prakse; radialni zlasti v izberi primernih sredstev, s katerimi naj pobijajo kolektivistična stremljenja in varujejo svoboden razvoj človeške osebnosti.
Etična baza te struje je humanitarnost, ki obstoja v gojitvi obče človeškega čustvovanja in solidarnosti, a brez krščanskega nravstvenega nazora. Vendar nimamo nobenega razloga, da ne bi temu, gotovo idealno mišljenemu prizadevanju želeli veliko uspeha.
Ker se vprašanje gospodarske družabne reforme v naših dneh razpravlja v zvezi tudi z drugimi problemi, nam ta kratek pregled v zvezi z vprašanjem preosnove demokracije more zadostovati. Vidimo, da je problem demokracije bistveno povezan s celotnim socialnim vprašanjem našega časa.
4. PIJ XII O DEMOKRACIJI
Za učinkovito reformo demokracije smatra Cerkev, da je v prvi vrsti potrebna reforma — človeka. Ta misel jasno odseva tudi iz božičnega nagovora 1944. leta, v katerem je
Pij XII. očrtal glavne temelje, ki so za demokratično vladavino potrebni. Najpreje našteva bistvene lastnosti državljanov v demokratični vladavini, potem pa potrebne sposobnosti tistih, ki imajo v demokraciji javno oblast.
a) Papež pred vsem dela razliko med ljudstvom ali “maso" in narodom. Narod živi lastno in svojsko življenje in se sestavlja iz ljudi, ki so si svesti svoje odgovornosti na-pram sebi in družbi. Masa nasprotno nima svojskega življenja. -Giblje se na pobudo od zunaj, nima lastnega prepričanja, ampak sledi tistemu, ki bolje pogodi njene nagone ter drvi sedaj za eno, sedaj za drugo zastavo. Narod se zaveda, da je država instrument v njegovih rokah, ki ga smotreno upravlja, se v njej polno in vsestransko razvija in tako dosega svojo tostransko blaginjo. Nasprotno pa je masa le objekt, ki ga ambiciozen voditelj države porablja in izrablja v svoje osebne in strankarske cilje. Masa je podobna stroju, ki slepo drvi, kamor ga poženeš. Zato n* večjega sovražnika resnične demokracij6 kakor je brezoblična masa, ki ne pozna 1,6 prave svobode ne prave enakosti.
Demokracija more uspevati le med naro dom, v katerem im-a posameznik živo zavest svojega dostojanstva, svojih pravic, dolžnos in svobode, ki prav zato tudi spoštuje sv° bodo in pravico drugih. Pri narodu, ki j® tega imena vreden, naravne razlike, ki Da stajajo zaradi različnih sposobnosti, kultur® in socialnega položaja, niso ovira, amPa celo vez močnejše medsebojne povezanos ko sleherni more živeti lastno življenje položaju in v okoliščinah, kamor ga j® stavila božja Previdnost.
Nasprotno pa masa ne zna ceniti ne Pr^ vilno uporabljati svobode; zlorabi jo za str • no tiranijo nad sodržavljani. Enakost sprevrže v mehanično izravnanje in monotou uniformiranost, čut za čast zamre, osebna ^ iavnost, spoštovanje tradicije in sploh _ k-ar življenju daje vrednost, polagoma in zamre. Zaradi tega se mase nad tako mokracijo razočarajo, od nje pa imajo kor^ le zviti zvodniki, ki so si z laskanjem, zvijaC^, prevaro, denarjem in drugimi sredstvi znJe-ustvariti gospodujoč položaj v “ljudski mokraciji.
„j ti®
b) Tudi v demokratični državi, pa. naj monarhična ali republikanska, morajo ki vladajo, razpolagati z resnično in uci j vito avtoriteto. Država je nujna družba. ^ brez avtoritete ne more biti. Ljudje, ki bi hoteli priznati nobene oblasti, bi v krat
času izgubili tudi svoje lastno dostojanstvo in svobodo.
Takšen je naraven in absoluten red v stvarstvu: človek ima svojo čast od tega, ker je podoba, božja; država ima svojo avtoriteto od tod, ker predstavlja od Boga hoteno družabno celoto; javna oblast v državi pa ima svojo veljavo zato, ker je udeležba na božji avtoriteti.
Je to tako tesna in neločljiva zveza, da nobena oblika vladavine, najmanj pa demokracija, ne more iti mimo tega. Ako oblastniki te zveze ne vidijo ali jo celo rušijo, Potem sami podirajo temelj svoje oblasti.
Središče in težišče normalno poslujoče demokracije je v njenem zakonodajnem za-atopstvu. Zato je vprašanje življenja in smrti vsake demokracije, njene rasti ali propada, njenega zdravja ali večnega hiranja, kakšna 3o umska in moralna kvalifikacija mož, ki jih Pošilja v parlament. Možje, ki zastopajo narod v parlamentu, morajo biti: 1. trdni Značaji; 2. imeti zavest, da zastopajo ves narod in ne le strankarske interese; 3. skrb za občo blaginjo mora biti njih vrhovni zakon; 4. krščansko ljudstvo naj izbira le može trdnega verskega prepričanja, z jasnimi pogledi v svet, ki so prežeti z duhom pravičnosti in imajo smisel za narodno slogo in edinost.
5. ZAKLJUČNA MISEL
Nobenega naroda ni, ki bi se prostovoljno *n svobodno odločil za “progresivno” demokracijo, bolje: za komunistično diktaturo.
Iz jasnih smernic sedanjega sv. očeta pa je očitno, da tudi zapadna demokracija, da bo služila svojemu namenu, predpostavlja nravstveno trden in politično zrel narod, ki si zna svobodno izbrati zmožno politično vodstvo, ki bo demokracijo postavilo na naravne družabne osnove in mu bo delo za skupno blaginjo vrhovni zakon.
Mislimo, da n; med nami nobenega dvoma o tem, da resnično demokratična vladavina se najbolj ustreza potrebam našega časa.
Bili so časi v zgodovini in celo v polpretekli dobi smo jih doživeli, da so se mnogi katoličani dali zapeljati od bleska in trenutnih ugodnosti in političnega varuštva tega in onega totalitarnega režima. Pa so bili prej ali slej razočarani, ko so spoznali, da jih diktature le izrabljajo v svoje sebične namene, nazadnje pa so morali katoličani s svojim dobrim imenom kriti še grehe političnih vetrnjakov.
Za katoličane in Cerkev je še vedno najbolje v zdravi in široki demokraciji. Le tako bodo obdržali mesto in trden položaj ob strani ljudstva. Katoličani vendar niso tako slabokrvni in neživljenjski element, da bi za svoj obstoj in razvoj potrebovali varuštva avtoritarnih režimov! Zakaj ne bi mogli stati na lastnih nogah- Res je treba mnogo več čuječnosti, veliko več dela, skoraj ne gre brez neprestanih bojev. A zakaj bi se plašili? To je vedno bil-a in bo ostala usoda vsake resnično dobre stvari na zemlji.
DR. AHČIN
ar zadeva predmet molitve, ali to, za kar prosimo, smo že videli, da v duhu Gospoda Jezusa Kristusa lahko prosimo za stvari, ki zadevajo dušo ali duhovne dobrine, in za stvari, ki zadevajo časne dobrine : “naš vsakdanji kruli ”, pa še kaj več! Molitev ni niti krajevno niti časovno omejena.
Seveda imajo duhovne zadeve prvo mesto, kar je že Kristus razločno povedal z besedami: “Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo se vam bo navrglo.” (Mat. 6, 33). Tri prošnje v Očenašu se nanašajo na te duhovne dobrine: a) “Odpusti nam naše .dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom”; b) “Ne vpelji nas v skušnjavo”; in c) “Temveč reši nas hudega”. Ta zadnja prošnja pa se nanaša na duhovno in časno hudo.
Druge tri prošnje te vzorne molitve se nanašajo na duhovne dobrine višjega reda: č) “naj bo posvečeno božje ime”; d) “naj pride k nam njegovo kraljestvo”; in e) “naj se zgodi njegova volja, kakor v nebesih, tako na zemlji”.
Zemeljske dobrine so prav jasno obsežene v oni prošnji: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh”, kar pa ne obsega le vsakdanje hrane, temveč vse reči, ki so potrebne za telesno življenje.
Tisto, kar 'lahko prosimo, se ne nanaša le na časne in duhovne dobrine nas samih, temveč tudi na potrebe naših bližnjih. Kakor namreč vemo iz “Rimskega obrednika”, sveta Cerkev naša Mati, s posebnimi molitvami prosi Boga za odvrnitev javnih stisk, kakršne so kuga, suša vojska itd. Cerkev ima molitve, v katerih prosi celo za živali. Nobene niti časne niti duhovne potrebe ni, ki bi Cerkev za nio ne molila.
Prosilna molitev za druge je med nami tako občna, da je ni treba razlagati. Katera krščanska mati ne moli mnogo za svoje otroke? Kdo izmed nas ne bi prosil Boga pomoči, kadar vidi sorodnika ali prijatelja v kaki stiski? Neprenehoma drug drugega priporočamo v svojih molitvah po vzgledu sv. Pavla: “... Čujte z vso vztrajnostjo (v molitvi) in prošnjo za vse svete (vernike); tudi za me.” (Ef. 6, 18—19). S prošnjami za druge se trajno pečajo pobožne duše, ki od Boga za nas prejmejo mnogo milosti in koristi, večkrat, ne da bi se mi za to zmenili.
Kakor smo že poprej rekli, tisto, za kar lahko prosimo, ni niti časovno niti krajevno omejeno. Molimo lahko ne samo za sedanje in prihodnje reči, marveč tudi za pretekle, kakor da bi molitev imela moč tudi za nazaj. Kar bom zdaj povedal, mi je v pogovoru o molitvi pripovedoval Njegova Eminenca newyorški kardinal Hayes:
Mr. Thomson se je bil pred nekaj leti spreobrnil h katoli-čanstvu; poprej je bil velik agnostik (nejevernik in dvomljivec). Njegova spreobrnitev je bila res odkritosrčna, in je ob času te zgodbe bil goreč vernik. Hudo pa ga je bolelo, ker se je ob času svoje nejevernosti trdovratno branil svoje otroke dati krstiti ter je njegova hčerka, ki jo je posebno rad imel, umrla, ne da bi bila krščena. Zdaj, ko je veroval, ga je ta pogrešek izza časa njegove nevere tlačil kakor mora. Nekega dne me je obiskal, da bi mi potožil to svojo neutolažljivo bridkost.
“Kaj naj storim, oče?” mi je rekel, “kaj bi mogel storiti za svojo hčer?”
“Molite za njo!” sem mu odgovoril.
“Kaj pa pomaga moja molitev, ko je umrla brez krsta?”
“Vi le kar molite za njo in jo izročite v božje roke!”
“Kaj pa more Bog nobenega odrešilnega sre “Ali ne veste,” setf.
teklosti ne prihodnjosti-
“Torej bo, če zdaj
i pa je to že minilo in ni
‘da za Boga ni ne pre-
it 'Jo
“Ne mislim tako,
o gč:
Bog, ki je zanj vse le se. hčerko, utegne upošteva j vašo hčerko kako rešit1-^ niti potov7, dasi so nam P Po tej razlagi je m0j.( pom, da bo s svojimi ia gorečnostjo, kakor prvi Skoro sem že P°za^e< jatelj spet prišel. Ves1 Bog mojo molitev uslis3 ‘
tooja hčerka zveličana?” Maje se odgovoril, “pač pa I m vašo sedanjo molitev za preden ste to storili, in ne manjka niti sredstev
V
Im
C^ažen odšel s trdnim skleco oblegal nebesa z enako 0tlca svojega življenja, j 0 je nekega dne moj prisedeva! : “Oče, končno je a je zveličana in je v ne-
besih!”
Mislil sem, da se je se je zgodilo.	_ (
“Le pomislite, oe^, “Kdo pa je Betsy; -“Stara irska služb1, do smrti moje hčerke.' “In — potem?” . m “Torej ta me je ličan, je bila od samega , mi je rekla. ‘Toliko let 5i zdaj pa mi je podelil jj selja me je objela in V,-; pa sem ji tudi pripoV*1 r, brez krsta umrla. — ‘M: j Tista, ki ste jo tako ra
$ v
Pa sem kmalu zvedel, kaj prišla obiskat Betsy!” ^ mnogo let služila, skoro
izdela, da sem postal kato-°heu. ‘Kako je Bog dober!’ v vas, da bi se spreobrnili, tj/ doživela.’ Od samega ve-i v sva govorila o marsičem, 1 a*°sti, ker je moja hčerka Ve je vprašala. ‘I, Myrthle! .i^Tthle da je umrla, ne da
bi bila krščena ? Kdo 1 ^	^ 'faz pravim, saj sem krst
zabranjeval do zadnje#3^ dobra Irka. ‘Vi menda
kaj zalegle? Ali mislit®’.jjt	kaj brigala? Še tega bi
bilo treba! Ne da bi	sem otroka vzela in ga
(K že prav!’ je odgovorila ' da so tiste vaše prepovedi
nesla v župno cerkev h 'p\ sem ves vesel zaklical- . st nično, kakor zdaj tuka\)-i župnišče, kjer si boste ^ Moj dobri prijatelj Lp Bil je res krstni list $ imela moč tudi “za
Kristus torej v nJV $-pametno prosimo; in ^ JP preproste prošnje še.P.^aj njega odvisni, zaradi e fc naše molitve, čeprav nam hoče veselje nap; 1)! kostnih rečeh usliši» c J njega odvisni. Tu da bi bilo Bogu treba |„ V neko katoliško s j bilo ime Helena. Bila ^ $ zaupljivo vero, da s° -js dile. Helenina mati je ^ i> je bila revna, da si
:ff Pravite? Ali je mogoče? J -
M
i!*l tako gotovo in tako res-
LCete dokaza, pa stopiva v ^ tni list Marije Myrthle.”
;e ePa listino in mi jo podal. Njegova molitev je torej
ii| , .
i smemo prositi, če le fcMor Oče naše iskrene in j j ßog hoče, da bi bili od i^0esilje naše prošnje, usliši W.Za prave otročarije. Bog to k da nas celo v malen-Caüpanju bili povsem od lijev Pestevilnih uslišanj, ne
\ jjjf hodila deklica, ki ji je h , a pa je tako prisrčno •K Pdile tisto šolo, kar ču-bedi s 6 otroki; tako
^ f 7p1 n ppnpnpfrn ) rflz-
košja, da bi za svojo družino kupila presnega masla. Helena pa si je na vso moč poželela, da bi vsaj enkrat mogla kosec kruhka namazati s surovim maslom, česar že dolgo ni bila deležna.
Otroci, ki so med šolsko molitvijo stali blizu Helene, so se kar med molitvijo začeli smejati. Sestra je bila zaradi tega huda in je stopila pogledat, kaj se je zgodilo, da se otroci med molitvijo smejejo. Pa ji pove eden izmed otrok:
“Pomislite, sestra, Helena moli tako čuden očenaš!”
Dobra sestra je v začudenju debelo pogledala, dekletce pa je nadaljevalo:
“Kadar molimo očenaš, Helena vselej pravi: ‘Daj nam danes naš vsakdanji kruh, pa z maslom!’...”
Sestra, ki je vedela, kako revna je Helena, in je dobro poznala njeno globoko pobožnost, se je nasmehnila in rekla:
“Prav imaš, Helena, da prosiš Jezuščka za maslo. Pa nikari tega ne reci na glas, ker se drugi otroci smejejo.”
Helena je obljubila, da ne bo več na glas tako molila, zato pa je toliko bolj goreče svojo prošnjo nadaljevala po tihem in vedno ponavljala: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh, pa z maslom!”
Nekaj dni nato je Helenina mati bila vsa začudena, ko je pred vrati svoje borne hišice poleg steklenice mleka, ki jo je vsako jutro tam puščal mlekar, našla tudi zavoj, naslovljen na njeno hčerko Heleno. Brž jo je poklicala in vprašala, kaj to pomeni. Helena je zavoj vzela v roke, ga otipala in povohala, nato pa veselo vzkliknila:
“To je pa maslo, ki sem zanj Jezuščka prosila!”
In res je bilo dva funta zelo dobrega presnega masla. In od tega dne je vsak teden prihajal zavitek, ki mu je Helena rekla “Jezuščkovo maslo”. Njena molitev je bila uslišana, ne da bi Bogu bilo treba storiti kakšen čudež...
Ena izmed Heleninih tovarišic je namreč doma svoji mami pripovedovala zgodbo o prošnji “daj nam danes naš vsakdanji kruh, pa z maslom”, in njena dobra mama je sklenila do uboge deklice prevzeti vlogo Previdnosti. Poizvedela je, kako se otrok piše, kje stanuje, pa je svojemu mlekarju naročila, naj v tisti hiši vsak teden na vse zgodaj zjutraj izroči zavitek najboljšega presnega masla, Bog naše molitve usliši tudi, če ga prosimo kakih sladkarij ali kakršnihkoli drugih otročarij. . . Saj je naš Oče.
Videli smo že primer molitve “za nazaj”. Zdaj naj dostavimo še, da Boga lahko prosimo tudi za “stvari v večnosti”, za življenje v nebesih. Tak je n. pr. zgled Male Terezije, o kateri bomo drugje bolj obširno govorili. V svojem življenju je prosila Boga, naj bi svojo večnost prebila, dobrote deleč nam, ki živimo v tej solzni dolini. Prosila ga je, naj bi ji dal, da bo mogla “rositi rožni dež”, kadar bo v nebesih. Hotela je biti misijonar v drugem življenju, ko v tem življenju ni mogla biti. Bog je njeno prošnjo uslišal, in jo rešil še za čas po njeni smrti, ko jo še živela. “Rožni dež”, ki je malo Terezijo tako proslavil, ni nič drugega, kakor njena, v življenju izražena prošnja, katero je Bog sprejel za večnost.
Molitev tedaj ni omejena na sedanjost. Bog naše prošnje rešuje za sedanjost, preteklost in prihodnjost.
O drugem delu našega premišljevanja, kako naj molimo, da bo naša molitev uspešna, pa bomo govorili v naslednjem poglavju.
KDOR KNJIGO NAROČI IN PLAČA DO
1. OKTOBRA,
10, SICER 13 PESOV. NE ODLAŠAJTE Z NAROČILOM!
Moč volje in zemeljski
Za vzgojo močne, vztrajne volje je predvsem potrebno, da spoznamo in vidimo v Bogu najvišji cilj življenja, najvišjo objektivno in najvišjo subjektivno vrednoto. To vrednoto moramo vedno imeti pred očmi, to se pravi, živeti moramo v duhu božje pri-čujočnosti in volja božja nam mora postati najvišje merilo in vodilo življenja. Bog pa zlasti hoče: 1. naše osebno posvečenje, 2. zvesto spolnjevanje socialnih dolžnosti in 3. razvoj posebnosti naše narave.
1.	Za moč volje je posebno važno, kako gledamo na svoje posvečenje. V njem moramo spoznati in videti zehtevo božje volje in zahtevo naše narave.
V posvečenju sebe moramo videti najprej božjo voljo. “To je božja volja, vaše posvečenje”, pravi sveto pismo. Vsaka odpoved, vsaka žrtev, vsak napon volje v službi samo-posvečenja je torej spolnjevanje volje naj-modrejšega in najsvetejega bitja, je pa tudi edina pot k njemu, j s postopno združevanje z njim, ki je naš najvišji zemeljski cilj in ki naj postane enkrat tudi naša neminljiva radost. V luči takega gledanja samoposvečenja vse naše odpovedi in žrtve na ljubo kreposti prejemajo svojo — ne le objektivno, ampak tudi subjektivno večnostno vrednost in pomen. Ob spoznanju tako velikega pomena naših tudi majhnih vsakdanjih žrtev in naporov volje v posvečevanju sebe pa nuj-no
Igralci igre “Luč z gora”
cilji v luči večnega cilja
raste tudi moč naše volje, in to tembolj, čim jasnejše je spoznanje teh resnic. Ob njih nam dejanja in žrtve samoposvečevanja postajajo lažje in celo lahke.
Naša volja postaja močna tembolj, če v posvečevanju sebe, če v utrjevanju kreposti, 2® v rasti v dovršeno osebnost spoznamo tudi prelepo harmonijo med voljo božjo in najglobljim hotenjem naše narave, naše duše, po naravi krščanske, ki se sramuje napak in si želi rasti v lepem in dobrem. Moč volj6' bo rastla tembolj, čim globlje bomo spoznavali tudi lepoto kreposti.
Zato je za vzgojo močne volje potrebno, da se pogosto v tihih razgovorih z Bogom h* s svojo dušo vprašaš: kaj ta ali ona krepost, ki jo želiš utrditi, pomeni pred Bogom, kaj pomeni zate, za bližnjega, za zemeljsko, kaj za večno življenje. Potrebno pa je spoznati tudi nasprotno: kakšne nasledke more1 povzročiti pred Bogom, zate, za bližnjega, za čas in za večnost ta edina napaka, katero hočeš odpraviti. Prav je, da spoznaš nje nizkotnost in usodnost tako živo, da se ti veC ne more prikazati v svoji mamljivi vabeči-razum varajoči in slepeči, voljo ubijajoč lažni prikazni.
2.	Za moč volje je tudi zelo važno, kako gledamo na svoje socialno življenje, na svo.i poklic. Tudi v spolnjevanju socialnih, poklic nih dolžnosti moramo videti zahtevo volje božje in naše časti. Bog hoče, da si služiš svoj vsakdanji kruh ti sam, če le moreš. Bog hoče, da z delom svojih rok oziroma s svojim duševnim delom lepšaš in lajšaš življenje n* le sebi, ampak tudi bližnjemu, zlasti članom svoje družine. Bog hoče, da tudi v svojci'1 poklicu postaviš celega človeka, da vso svojo dovršeno osebnost, da vse svoje pridobljene kreposti in od Boga prejete talente posveti5 tudi službi za dobro bližnjega in družbe. je ena izmed največjih božjih zapovedi in zato pogoj prijateljstva z Bogom in več»e sreče v Bogu. V luči teh resnic prejema tako tudi zvestoba v poklicnih dolžnostih, zv stoba tudi v majhnih, ljudem nevidnih socia nih obveznostih svoj silen, večnosten pomel večnostno vrednost. To pa nujno veča nl°^v volje, ko gre za njih spolnjevanje. Lažje
svoji službi premagaš površnost, netočnost, raztresenost itd,; lažje in veseleje spolnjuješ .zvesto in natančno, z globokim čutom odgovornosti tudi težke in neprijetne dolžnosti, in to tudi takrat, ko te nihče ne more ne nadzorovati ne tvojega dela pregledati.
Moč volje raste tembolj, če se živo zavedaš, <la tudi tvoj naravni čut pravičnosti zahteva -<lelo pred plačo in da je sramotno in krivično, ■da je zločin nad družbo prejemati plačo, a ne vestno spolniti dolžnosti.
če hočeš torej graditi moč svoje volje, -moraš tudi v svojem poklicnem delu videti vse nekaj več, kakor le sredstvo za pridobivanje denarja, potrebnega za tvoje in tvojih vsakdanje življenje. Tudi tvoje poklicno delo ti mora postati služba Bogu, bližnjemu in -družbi ter zadeva tvoje časti, torej služba, ki nosi na sebi pečat večne, neminljive vrednosti, pa naj je še tako preprosta in pred ljudmi morda le malo upoštevana.
3.	Za moč volje je tudi važno, da prav -spoznamo pomen svojih posebnih sposobnosti, svojih posebnih nagnenj srca in duha. Kako zelo se razlikujejo med seboj ljudje že po svojih talentih, po svojih nagnjenjih in hotenjih. Tega priteguje zlasti pesem ali molitev, drugega karitativno delo ali delo v organizacijah, itd. V službi teh svojih posebnih nagnenj so ljudje sposobni doprinesti tudi izredne žrtve, imajo v njih službi izredno “močno” voljo, v službi drugih ciljev in dolžnosti pa so često isti ljudje pravi slabiči, brez volje.
Tudi ta, poedinim ljudem svojska hotenja so božji talenti, po katerih hoče Bog ljudi Voditi v najrazličnejše družabne dolžnosti in udejstvovanje, ki morejo napraviti družabno življenje bogato, pestro in osrečujoče. Zato je treba tudi ta svojska nagnenja kot darove božje negovati, jih poglabljati ter z njih po-niočjo uspešneje izpolnjevati tudi tiste dolžnosti, za katere neposredno ne čutimo posebnih nagnenj.
če torej čutiš v sebi posebno nagnjenje h. pr. za karitativno udejstvovanje, glej v njem od Boga prejeti talent, ki ti nalaga dolžnost, da ga razviješ, uporabljaš in z njim služiš bližnjemu, svojemu narodu, in tako osrečuješ tudi sebe. Tvoje žrtve v službi tega cilja imajo tudi svojo večno vrednost. In ker že po svoji naravi čutiš posebno nagnenje k temu udejstvovanju, je tvoja volja v njegovi službi močna. S pomočjo tega nagnenja Pa moreš krepiti moč volje tudi v službi drugih kreposti, ki so ti morda same po sebi manj ljube, ako se n. pr. živo zavedaš, da Je karitativno delo nemogoče brez pravičnosti, vztrajnosti, nesebičnosti, vestnosti, itd. Tako bo tvoja volja v službi tudi teh odlik,
ki so potrebne za doseganje tebi posebej ljubega cilja, močna postala.
4.	Za moč volje zelo važna so tudi kratka, vžigajoča gesla, to se pravi, kratki stavki, ki v nekaj besedah udarno opozorijo na velike cilje in dajo vsakdanjim majhnim dolžnostim velik pomen in zato tudi zelo dvigajo, večajo moč volje. Veliki francoski govornik Boussuet je rekel: “Geslo dela velike ljudi”. Zato je prav, da si tudi ti za svoje življenje osvojiš kako geslo, ki tvojim umskim in srčnim sposobnostim najbolj odgovarja in more zato tudi v posebni meri krepiti moč volje. Kako more vžgati tega ali onega n. pr. geslo: “V času splošne zmede postani luč! Z vso dušo vzljubi resnico in ji služi povsod!” “V času splošne pokvarjenosti postani svetnik! Premaguj v sebi vse slabo!” “V času splošne otopelosti za čut odgovornosti se tembolj ti zavedaj svojih dolžnosti!” “V času splošnega sovraštva postani apostol resnične ljubezni!’’ “V času, ko se bohoti nečistost, bodi angelsko čist v mislih, v besedah in dejanjih!”
Ko bo vse naše zemeljsko življenje tako skladno pojmovano in podrejeno enotnemu naj višjemu cilju, po katerem bo tudi vsako najmanjše dejanje imelo najvišjo večno vrednost, bo tudi naše hotenje urejeno, isto-smemo, stalno močno. Kjer pa ni tega najvišjega cilja, kateremu naj bi bilo podrejeno vse naše zemeljsko hotenje in delovanje, tam tudi ni urejenega hotenja, človeška volja je zbegana, razdvojena, bega od omejene k omejeni vrednoti, ali z drugimi besedami, človeška volja je nestalna in slabotna. Zato pravi sloviti psiholog Lindworsky, da vzgoja brez najvišjega cilja v Bogu “ustvarja v najboljšem primeru notranje razdvojene ljudi, v manj ugodnem primera pa razen tega človeka oropa vsake notranje opore."
DR. R. HANžELIč
Zaključni prizor iz “Luč z gora”
El IDEAUSMO
VI. capitulo de "El libro de la Vida' de Dr. Aleš Ušeničnik)
(El
En la profunda impresiön de que ni el bruto materialismo ni tampoco el flojo energe-tismo pueden ofrecer el sentido a la vida, muchos vuelven al idealismo. La vida sin ideales les parece verdaderamente vana y sin valor. iQue es el hombre sin ideales? Animal con los afanes y vida animales. Bien se dis-tingue del animal por tener el intelecto; pero, donde no hay ideales, tambien el intelecto no sirve mäs que al afän y vida animales. Este afän y vida, al hombre sin ideales, le son bien “racionalizados” por el intelecto, y por lo tanto tambiän mäs refinados”; pero segün su contenido y segün su fin son los de animales y nada otro sino animales.
Hay muchos 'Que sienten, que el hombre debe elevarse sobre el animal, y, que solo de esta manera es posible la vida, digna del hombre. Los ideales, se entiende, significan algo mäs alto, algo espiritual; y el anhelo ideal es el anhelo por mäs altos valores es-pirituales.
6 Que podrian ser estos valores? A algunos, tal valor les es el ser, el hombre mismo, puro; “el ser hombre’’, mäs alto o como dice uno de los nuestros (autor de la “Inteligen-cia moderna’’), “lo ser humano’’, mäs alto, brillando en el esplendor del triple ideal: de la verdad,que es el fruto del conocer; de la hidalguia, que es la expresiön de la voluntad dirigida al rumbo social; y de la belleza, que es el tercer poderoso mövil de nuestra espi-ritualidad a la direceiön hacia arriba. Esto es una especie de humanismo, filosofia, a la cual lo sumo le eg el hombre, pero hombre, que ha desarrollado todas sus capacidades y aptitudes: conque el hombre con toda su cul-tura humana.
Nietzsche pensaba en que “el mäs grande hombre era y seria aün sobremanera humano”; por lo cual, “el sentido de la tierra” le era: el sobrehombre. “Quebrantad, quebran-tad las antiguas tablas”, llamaba a la huma-nidad. “El hombre es algo que debe ser ven-cido. El hombre es puente y no fin. El hombre es cuerda entre el animal y el sobrehombre; la cuerda sobre el precipicio. Es tiempo para que el hombre se propon-ga el fin; es tiempo, para que el hombre plante el germen de su esper-anza Superior. Lo que es gründe en el hombre, es: 61 es puente y no fin; lo que se puede amar en el hombre es: 61 es transiciön y puesta. Ho-rrible es el ser humano y todavia siempre sin sentido; yo quiero ensenar a los hombres, que el sentido del ser de ellos es superhom-bre: “el sobrehombre es sentido de la tierra”.
Eucken asiö aün mäs alto. El humanismo y tambien la filosofia del superhombre saca del hombre. iPor la evoluciön, por el desen-rolvimiento, espera que la vida humana obtendrä el sentido en el hombre culto, en ei superhombre. De esta suerte ______piensa Euc-
ken— la vida nunca obtendrä un verdadero sentido. Hay que sacar de arriba. Por encima de la naturalezt y vor encima ütl hombre debe estar una “todo -vida”, una vida supra temporal, eterna, infinitamente espiritual; y
es de ella que el hombre tiene que sacar. Asf la vida humana adquiere un contenido nuevo,-la interioridad y la altura. Asi adquiere un caräcter supratemporal en el tiempo; los ho-rizontes infinites en lo finito; la libertad en la necesidad; la fuerza vencedora del anior en la lucha. Asi hay tres capas de vida en el hombre. La primera: la vida de la necesidad externa y utilidad, de la conservaciön natural y social; la segunda: es la vida de la verdad, de la belleza y del derecho; la tercera estä en el reino interior supramundial y del anior vencedor del mundo. Al tercer grado —n°
antes__ la vida alcanza el verdadero y per-
fecto sentido. Al primer y al segundo grado es todavia fugaz y perecedera, no arreglada e imperfecta, llena de invencibles desacuerdos internes.
No se puede negar que esta filosofia idealista se esfuerza abarcar un sentido de la vida, mäs profundo de lo que puede ofrecer el naturalismo materialista. Pero —y esto es lo que no debemos dejar de nuestra vista toda esta filosofia quiere comprender y fun" dar el sentido de la vida sin Dios y sin la vida despuäs de la muerte. El humanismo se llama humanismo, al fin y al cabo, por eso mismo, porque el hombre y el ser humano 1° es lo sumo. Nietzsche, quien verdaderament® condujo al cabo el humanismo, rechazaba sin vergüenza el pensamiento en Dios y en la vida despuäs de la muerte. “No creäis a l°s que hablan de las esperanzas supraterrenaleSr pues, ienvenenadores son!” El mundo de mäs ailä lo ha creado el sufrimento, y a los dioseßr los ha creado la fatiga. “Si existieran los diO' ses, icömo podrla retenerse de que no fuese dios? Conque: ;Los dioses no existen!” Pero-Eucken tambien, el cual habla sobre la vida’-que estä “anclada en Dios”, desviöse 61 m** mo en un panteismo y monismo. Asi, tod ^ este idealismo se divide entonces en dos PaI" tes: una parte se queda en el naturalismo, la otra, empero, se mueve en el monismo y PaI1' teismo. Pero, ni el uno ni el otro pueden darle a la vida el verdadero sentido.
Al naturalismo, lo condenö ya Eucken mlB mo. Si hemos de agregar algo mäs, no recof dariamos ahora sino algo, donde fracasa tod la filosofia vital del naturalismo, esto es: r cordaremos la muerte de cada uno y la mue te del genero. La muerte, el naturalismo 11 la puede negar: ni la muerte de los individu0 que miramos de un dia a otro; ni tamP°® la muerte del genero, que finalmente lleSar ’ si no nos enganan las leyes de la naturale2 ’ o la que es por lo menos posible. La mue^ln empero, es para el naturalismo un hecho t trägico, que no puede ser encubierto ni quiera por las palabras encantadoras. ®s,g trägico es tanto mäs profundo, cuanto in^ alto se alarga el naturalismo, cuanto mäs ^ ennoblece en el humanismo. iQue es, Para,in naturalismo y humanismo naturalista, el ^ de todos los esfuerzos por la cultura, P°r ‘ verdad, por la bondad y por la belleza? muerte, aniquilaeiön de la vida. El .f^t sentido de la vida: ;aniquilaeiön de la V1
;Que vana consolacion con la que nos con-suela nuestro naturalista! “El hombre, eru-dito en las ciencias naturales, sabe —asi estä filosofando este var6n— que la muerte es el inevltable fenomene natural’’. Sabe, se en-tiende, sabe sobremanera bien, y precisamen-te por ello mismo duda del sentido de la vida.
Si el hombre recibiö de su predecesores animales todas las demäs calidades corporales -—■ asi continüa nuestro filösofo—, entonces, es imposible, que no hubiera pasado a. 61 tambien la ley universal de la muerte’’. ;Se en-tiende, y es eso mismo lo que es tan trägico! Para el animal, esta cosa es completamente natural. El animal no tiene anhelos algunos Por lo eterno. Al animal, todo le es: el co-mer, el beber, y el propagarse. Los deseos que serian mäs altos, el animal no los tiene. i Y el hombre? iEl hombre del humanismo? *E1 hombre cuyos pensamientos se extienden en lo eterno y en lo infinito; el hombre que anhela el reino de la verdad, bondad y be-lleza: este hombre con todos sus pensamien-tog y proyectos, con todos sus deseos y pre-sentimientos, con todos sus ideales: tendria que perecer y desaparecer para siempre? iNo es esto, pues, lo mäs trägico, que sea posible? iNo! —entiende bien— no pereče ni desapa-rece perfectamente —se apresura hablando nuestro naturalista—, porque “a todos los seres vivos, la naturaleza les diö como recom-penea la procreaciön de la vida en los des cendientes”. <,En los descendientes? Por lo que toca al animal, esto es verdaderamente una gran cosa, <,pero, para el hombre, en cambio, y sus ideales? Tambien par el hombre y ;s‘us ideales! “Todo lo que ha creado el cerebro basta cuando hubiera ondeado en ello la vida, todo lo bueno y ütil -—sea en el circulo estrecho de la familia, de los amigos y conocidos; sea en la mäs ancha o basta en la mäs actitud publica; sea en el campo social, sea cientifico, sea en el campo de las arte« ’ todo esto no muere, sino continüa viviendo; pasa —aunque sin poder verlüde boca en boca, de generaeiön a generaeiön', anima, fortalqce, aumenta el regoeijo y alivia los dolores, propaga y ennoblece el fin mäs alto del anhelo humano .—.que qüiere decir el adelanto cultural—; en pocas palabras. todo lo bueno que fu6 creado por el cerebro, vive la bienaventurada vida eterna... El hombre que comprende la grandeza de la vida, comprende tambien la grandeza de la muerte y le rinde homenaje. “Todo esto seria algo, *i para los descendientes no hubiera. . . ila muerte! Pero si mueren tambien los descendientes, si desaparece todo el genero, si pereče toda la vida en la tierra: iddnde, entonces, vi vi ra la cultura “su bienaventurada >ida eterna”? Toda la cultura tiene el sentido sdlo para el hombre y en dependencia del hombre. ;Si no hay hombre, la ciencia y el *rte en la tierra no so n nada! Y si pereče atin la tierra, si las poderosas fuerzas del bniverso aniquilan aün la tierra, idönde estä entonces aquella “bienaventurada vida eter-Ba"? El naturalismo, aun en la forma mäs alta, aun el humanismo o el superhumanismo de Nietzsche:	;Nadie puede ofrecer la res-
huesta!
El idealismo de Eucken estä elevado sobre cl naturalismo y sobre el humanismo naturalista, por lo cual, el problema de la muerte
no le es fatal. Para expresarnos claramente,, para este idealismo la muerte no existe, porque por la union a la vida espiritual, somos. ya participes de la eternidad. “No esperemos la eternidad, sino estamos va en la eternidad”. Pero, precisamente, aeä estä abierta una p rotunda contradiccion en esta filosofia. Aquella vida espiritual, o no es sino ficcion, imaginaeiön y verdadera en tanto, en cuanto la crea el hombre con su modo de pensar y con su fuerza de voluntad —entonces tambien el idealismo de Eucken recaeria en el naturalismo y en lo vano del materialismo ,
0	es realidad aquela vida espiritual —en este • caso estä acqui el panteismo y el monismo— pero con el panteismo y con el monismo no es compatible la personalidad humana. Si aquella vida espiritual es una verdadera y ünica realidad, entonces nuestra vida no es sino una ola en el ondear de la eternidad, ola que llega a agitarse y despues desaparece sin dejar huella en el inmenso oceano. ;Bien!
1	Entonces es un absurdo el filosofar sobre el sentido de nuestra vida! Donde todo estä uno, allä no hay lugar para nosotros, para mi, para ti, para el hombre, para Poder re-flexionar su suerte. La esperanza y el miedo, la tristeza y la alegria, el anhelo y la satis-faccion, la seriedad y la gravedad de la vida: todo esto no tiene sentido, si el hombre no es sino un fugaz fenömeno de una indivisible todo-realidad. La cuestion de la vida empero es cuestion mia, y cuestiön tuya, la cuestion de čada uno de nosotros, y —despues de todo esto— la de todos nosotros.
iOdmo seria yo responsable de los aetos,. que segün el monismo en verdad no son mios, sino aetos del “todo espiritu”? El estä ur-diendo en el universo, 61 obra en todo, y el> universo y todo es. . . el. ;Y, con todo esto, estoy firmemente convencido de que soy responsable! i Que vale el arrepentimiento, si el aeto verdaderamente no es mio, sino el del “todo-espiritu”? Y, sin embargo, me arrepien-to muchas veces, me arrepiento de este o • aquel acto que cometf! iQu6 es pecado si todo proviene del “todo-espiritu”? El pecado es acto que repugna a la ley moral: pero, <,a qu6 ley ha de repugnar el acto del “todo-espiritu”, que no estä bajo ley alguna? Y, sin embargo, tengo el conocimiento de que este o aquel acto es pecado. Toda mi con-ciencia, todo mi ser con el conocimiento de la responsabilidad, toda mi vida con la con-ciencia del pecado y del arrepentimiento tes-tifica, que el monismo es falso, que mi vida es la mia, el sufrimiento el mio, la actividad la mia, las esperanzas, las dudas, lös enganos los mios, el anhelo de la felicidad el mio, los esfuerzos por la mejor vida los mios.
El monismo tiene que aniquilar la personalidad humana, de lo contrario, no seria monismo. Pero, icorno puede afirmar, que yo no soy yo, si yo perfectamente se que lo soy?
Eucken eseribio muchas cosas bellas y ver-daderas sobre el sentido de la vida —de vez en cuando lo encontraremos aün y lo afir-maremos—, pero, en cuanto a su filosofia, 61 no la ha conducido al fin. Lo hermoso y lo verdadero que diio, no estä conforme al monismo, sino os un rastro de otra filosofia.
Con el monismo panteista o con el panteismo monista, ; el enigma de la vida »o »e puede resolver!
— 3*7 —
Roman. Spisal Hugo Wast. Nadaljevanje.
Peto poglavje.
Lepe oči deklice Moramaye.
Oče Gazapo je preživel v Madridu tri leta državljanske vojne; tedaj je reševal svojo in .rsvojih sobratov kožo s tem, da se je izdajal za rdečega miličnika, celo za vodjo neke četice teh morilcev (v resnici nedolžnih menihov, k; so vsako jutro opravljali svoje maše)! V tem času se je naučil tudi primoj--dušanja in podkrepil, s katerimi je zabelil skoro vsak svoj stavek, vsako trditev. Jemal Jih je iz grškega bajeslovja: vporabljal je vse poganske bogove, pa tudi mnogo osebnosti iz starejše in novejše zgodovine.
Minula je vojska, toda njega se je ta način izražanja prijel, da mu je večkrat ušla kletvica celo nad temi mučeniki: njegovimi sobrati; zato mu je njegov spovednik nalagal težko pokoro.
Ves obupan je bil sklenil, da bo očistil ta svoj način izražanja, ki toliko pohujšuje: scandalum pusillorum. . .
Težka naloga; toda on jo je vzel nase z dobro voljo in je že precej uspel. Prihod Be-lene pa je povzročil, da je zopet Precej popustil na poti k poboljšanju.
“Posvetovanja s to čudno spovedanko! Prekleta Mohamedova brada! Kakšen pisan hudič je obsedel to žensko, da prihaja k meni -s takimi zvitimi vprašanji? To, da je sklenila tista dva zakona na otoku, je še najlažja stvar, ob kateri je celo pokazala svoje odlično -bogoslovno znanje.”
Ni bilo dovolj, da je odobril njeno ravnanje, temveč je brž vpraševala, če je sveta -Cerkev v vseh stoletjih svojega obstajanja spoštovala zakonske zveze, sklenjene v takih okoliščinah, in celo prosila ga je, naj ji da .Trebi ati tiste cerkvene zakone. Obljubil ji je, in prav zato je sedaj F.elen že spet tu.
Hm! Malo veselja je imel oče s tem obiskom. Zopet ga je vprašala, kako je ime patru, ki ima prvo jutranjo sveto mašo ob šestih, in če bi se mogla upoznati z njim. On ji je nejevoljno odgovoril samo, kakor so 3?a klicali oni: Oče Teof-an!
“Redek primek!” je odgovorila gospa de Guernizo, pod katerim imenom se je predstavila patru.
Oče Gazapo se je brž ugriznil v ustnico, kajti ni ji povedal njegovega priimka, temveč samo krstno ime; pa niti ne resnično krstno ime temveč samo samostansko ime, ki mu ga je on dal, da bp zakril njegovo pravo identiteto.
Jasno je, da pater Gazapo ni bil dolžan, pojasnjevati ji do podrobnosti vse okolnosti, ter je hitro zaobrnil pogovor, ne malo jezen zaradi tega, ker se je njegova spovedanka zopet zanimala za tega patra, čeprav jo je Se več kot enkrat zavrnil.
Sreča samo, da omenjeni pater nj bil doma.
Gospa de Guernizo — ali, imenujmo jo stako, kakor jo poznamo in kar je v resnici
bila; Belen — ni več vztrajala pri prošnji-ko je p. Gazapo stopil v svojo knjižnico i11 se kmalu nato vrnil z debelimi, v pravo špansko usnje povezanimi zvezki in jih ji ponudil z rahlim ironičnim podglasom:
“Tu imaš sedaj to tako zaželjeno reč.”
“Kaj je to, oče?”
“Kar si me prosila:	Knjige cerkvenega-
prava, v dobrem kasteljanskem prevodu, P°' mozi Bog, ker latinskega itak ne bi razumela-Pa ne delaj si utvar, da bi kaj razumela tud1 v kasteljanščini! Pri duši, obsojeni od ranJ' kega Nerona! Ta hrana je preveč težka za tak želodček, kot je tvoj, hčerka moja! Pa ne vzemi te pripombe za zlo, kajti sam svet1 Pavel pravi: Ve se hranite z mlekom kakor otroci in ne s trdo hrano!’ Toda ti hočeš pogoltniti to, česar ne boš mogla prebaviti---Trebuh Agripinin! ”
Ne vemo, kam bi še prišel s svojim g°v0' ričenjem, da ga ni prekinila Belen, ki 2a je vprašala z vso ponižnostjo:
“Ali bi mi hoteli povedati številko tiste postave, ki me tako zanima?”
“še sedaj imaš pomisleke? Pa dobro, hčerka moja. Preberi zakon št. 1098..- ^a,' konik ima več kot dva tisoč štiristo zakonov-Bi rada prebrala vse? O, te ženske muhe!--' Daj mi knjigo! Jaz ti razložim z živo besedo to, kar moraš vedeti. . . Non plus sapere, qua°| oportet sapere. — Ne želi vedeti več, kot 1 je potrebno! pravi sveti Apostol.”
“Ne, oče! že imam! Sem že našla!” je zto^ goslavno vzkliknila Belen, ne da bi dala 1 rok knjigo, in je šepetaje prebrala odredb svete Cerkve, po kateri zadoščata za sklenite veljavne poroke samo dve priči, kadar J nemogoče priti do duhovnika.
Toda med branjem tega kanona je Bele®j navdušena nad knjigo, z veliko pohlepnosti začela listatj po kazalu, kakor tisti, ki J našel pravo sled... med tem, ko se je 0 ■ Gazapo razburjal nad kapricastimi ljudnl ’ ki hočejo vedeti vse. . .
“Ne, oče, nočem vedeti vsega,” ga Je zavrnila Belen, ne da bi odvrnila oči knjige, ”toda nekaj bi si rada razjasnila -Ah, tole. . je vzkliknila, kakor da je nas ’ kar je iskala: “Zakaj mi vi, ki vse ves niste omenili tega zakona?”
“Poglejmo ga, hčerka moja! . . . Vse je ® -goče, kajti moj spomin je že slabši kot do» , nameni kralja Herodeža! Pa preberiva. n ' “Naj preberem jaz, vi mi ga samo raz žite!”
“Zakon št. 132: ‘če kdo, ki je že P°r°č® a sprejme v dobri veri, toda brez papesk ^ spregleda, višje mašniške redove, J1» ,» sme opravljati.’ Kaj se to pravi, oče Gaza P Ko je ta to čul, je izbruhal celo vrsto kr®P. kih kletvic. Nato pa je prestrašeni 111	_
ženi iztrgal knjigo iz rok in vzdihovaje e drnjal:
“žerjavica Hefajstova! čeljust Proserpi-nina! Z veliko modrostjo ukazuje sveti Pavel, Poslušaj dobro, hčerka moja! — ne svetuje, temveč ukazuje: Mulieres in ecclesia taceant! ženska naj molči v cerkvi, ker se ne spodobi: “nespodobno je zanje’’ (turpe est)! Neprimerno je za vas vedeti to, kar se nahaja tisoč milj od vaših ženskih možgani Božja Pomagavka; odpust, mi, kajti o Tebi ni govoril sveti Pavel in ne govorim jaz! Govori Pa o takih kvasačih kot si ti, gospa de Guer-hizo, ki ne veš ničesar, pa mešaš vse.’’ Kakor je tudi bila Belen bistra, ni mogla Uganiti, zakaj se je oče Gazapo tako razburil, ko ga je še vprašala glede besed: ‘če poročen mož v dobri veri sprejme mašništvo. . . kako se more zakonski mož dati posvetiti v dobri veri?. . . “Aha! če veruje, da je postal vdovec...’’, sta skupaj ugotovila.
Zdelo se ji je, da je za ta dan zvedela dovolj. Poslovila se je.
Zdravnik, ki jo je pozneje nekega dne obiskal, ji je rekel:
“Lahko rečem, da ste že popolnoma zdravi. Tukajšnja pomlad nam nudi lepe dneve. Zda.1 lahko že vstajate zgodaj in ne prepovedujem vam več udeleževati se prve svete maše ob šestih.”
“Ah! Res?” je odgovorila Belen, ki se ni Več spominjala te prepoved, in je tudi ni prav nič več mikalo, da bi se sedaj dovoljenja Poslužila.
Maša ob šestih!... Kako je koprnela, da bi se je udeležila, dokler je ob tisti uri še maševal oni pobožni mladi mašnik. Zdaj mašuje nek star duhovnik, upognjen in napol slep. . . nič pa ni vedela, o kateri uri mašuje Pater Teotan. Morda so ga določili za privatno samostansko kapelo, v kateri se udeležuje maše izključno le samostanska družina.
Belen bi si rada razvozlala uganko, zakaj si predstavlja v življenju tega duhovnika uekaj čudovitega, neko skrito junaštvo, neki Prikrivani roman!
Ob misli na jezo patra Gazapa pa ni hotela Več brskati po vsem tem in je sklenila čakati boljše prilike, kadar se bo sama ponudila.
Svojo hčerkico Moramayo je dala v kolegij Usmiljenih sester Vincencijeve družbe, ki je spadal v to faro, in katerega kaplani so bili očetje misijonarji.
Moramay se je pripravljala za prvo sveto obhajilo, ki naj bi ga sprejela skupno s stotimi drugimi deklicami na praznik Brezmadežne 8. decembra.
Ta deklica, rojena na neznanem otoku s^edi Oceana, krščena po rokah tesarja z razbitega broda, zlatolasa kot njena mati, s temnimi očmi, ki vzbujajo misli na tropske, Zagonetne in bliskajoče se noči, je bila kljub tem skrivnostnim očem polna radosti in naj-Veselejše bitje na svetu.
Belen jo je nekega dne pripeljala k očetu Oazapu, ki bi jo rad spoznal, in dobri pater je začudeno obstal in jo dolgo gledal.
‘‘Kje sem že videl nekoč podobne oči?” Ima jih po očetu,” je sladko odgovorila Belen.
“Ah!” je vzkliknil oe Gazapo. “Neumno: “h je padla v glavo! Le kaj imaš ti, hčerk ho n'’ ’ Da Se^)i’ da mi vedno vzbujaš neun
“Res ne vem, oče Gazapo,” je skromno odgovorila Belen. “Ali pa ste prepričani, da sicer nikdar ne mislite na neumnosti, razert kadar vidite mene?”
“No, no, hčerka moja! Tudi če tebe ne vidim, me preganjajo neumnosti. Dovolj samo, da se spomnim nate, na tvojo zadevo in tvoje doživljaje. . . Vedi, da prav redko kdo doživi kaj podobnega. . . Reci mi zdaj, ali si sprejela poročila, ki si jih pričakovala od svojega moža?”
“Da, oče,” je rekla Belen, čeprav je vedela», da laž3. “Njegov šef ga je poslal na Aljasko, da tam nakupi zanj kož srebrnih lisic. . . No, prav za lep čas naju je ločil ta šef!”
“Hm!” je povzel oče Gazapo. “Slaba stvar-‘Naj človek ne loči, kar je združil Bog!...’’ Hočeš, da ti ta citat povem po latinsko? . . .
“Hvala, oče! Dovolj mi je, da ga znam v našem jeziku. In nekega dne bi se rada posvetovala o njem z vami, kajti rada bi vprašala po nekem drugem kanonu cerkvenega zakonika...”
“Gromska strela s Parnasa! In jaz sem mislil, da nimaš več bogoslovnih pomislekov!”
“Kadar ne boste preveč razburjeni, oče, me obvestite, prosim, kajti rada bi poznala razlago one postave...”
“Katere?” je skoraj zavpil pater. “Kanon številka 132?”
“Da, prav tega. Kako se ga spominjate?”
“Osel Balaamov, ki je govoril pametnejše kot vse ženske, kar jih poznam! Kako naj bi se ga ne spominjal, če ste mi ga vi tukaj brali?”
“Potem ga bo treba preštudirati do dna."
“Preštudirati, preštudirati! Da ga nisem preštudiral, tega in vseh drugih v knjigi! Reci mi, duša zvita: ali hočeš postati nuna. Terezija? Kajti če je tako, so mi prav všeč tvoji bogoslovni pomisleki. Sveta Terezija ja bila prav pobožna ženska in doktorica Cerkve, modrejša kot ti,_ kajti ni izgubljala časa s. premišljevanjem nekoristnih vprašanj, kakor delaš ti, ki premišljuješ o tem kanonu tisočih hudičev! Naj mi oproste kanonisti! Toda. komu razen tebi bi padel v glavo poročeni mož, ki bi v dobri veri sprejel višje redove?" Le kako bi bil tak primer možen?!”
“Seveda je možen, oče! In to ravno želim, da mi razložite, kako do tega pride.”
“še tega se manjka!” se je vznevoljil oče Gazapo. “Prišel sem, da se posvetujem o kanonih in odšel bom poučujoč abecednik! Naj bodo prekleti enooki Kiklopi! In blagoslovljen Gospod, ki mi daje potrpežljivost, da te poslušam! Za danes naj bo zadosti! Imam še mnogo dela. . . Oprosti mi! Z Bogom, hčerka! In ti, ljubka,” obrne se k Moramayi, “pripravi se lepo na največji dan v svojem življenju!”
Oče Gazapo se je sklonil, poljubil deklic» na čelo in zamrmral vase: “Prvič sem videl to dekletce, toda, bogme, njene oči sem že nekoč videl!”
Na poti v svojo sobico je še vedno premišljeval o tem srečanju, kar ga je napadla, misel, ki mu ni prvič vstala. Toda on jo je nejevoljno zavrnil:
‘Zaradi enega norca jih sto ponori, pravi, pesem... Ta gospa de Guarnizo, ki se mi včasih zdi trapasta, včasih pa, da zna več: bogoslovja kakor jaz, me bo še napravila.
norca ali pa — večjega teologa kakor je bil . sveti Tomaž! Rog kozla pečenega!”
Pomladno deževje je nastopilo v mestu. Močan veter s pampe, ki je vlekel več dni, je počistil argentinsko nebo oblakov in Jbuenosaireški zrak nečistih klic.
Zategadelj je na dan Brezmadežne 8. de-■ecembra, na katerega naj bi prejelo prvo sveto obhajilo na tisoče otrok, vse ogromno mesto bilo čisto, svetlo, kot v stanju milosti božje.
že od samega svita so poživljale ceste deklice šestih in desetih let v belih oblekcah, in fantiči iste starosti v modrih oblekah, z belim trakom na levih rokah, vsi z mašnimi knjižicami v rokah, toda zdaj ne več z majhnimi molitveniki, temveč že s pravimi liturgičnimi misali, ki so bili skoraj preveliki •v. primeri z njihovimi majhnimi postavicami.
Moramay, učenka prvega razreda v kolegiju usmiljenk, je stopala v spremstvu svoje matere. Beleno je napolnjevalo v tem hipu -tisto skrivnostno čuvstvo, o katerem govori sveto Pismo, da naznanja več stvari, kakor pa sto straž, postavljenih na gori!
V zadnjem času je Belen le redko prihajala na obisk k očetu Gazapu. še vedno pa se je povračala k svojim doživetjem, o katerih le verovala, da jih še ni konec in da se bodo še povrnila, kadar bo Bog hotel!
Usmiljenke svetega Vincencija Pavelskega so prosile starše svojih učenk, naj pospremijo svoje otroke ne samo v cerkev, temveč tudi k oltarni mizi; toda navada je bila, da so starše posebej obhajali.
Deklice bodo pristopale v lepih skupinah s. sklenjenimi rokami in s povešenimi očmi. Za njimi pa bo prišla vrsta na starše in na ' vernike, ki bodo s svetim obhajilom počastili praznik Brezmadežne.
Moramay je prišla v zavod zelo srečna, toda nekaj vznemirjena, z očmi še bolj temnimi in skrivnostnimi kot sicer, kakor da naj bi ta dan dozdaj še neznani duhovni tokovi vzburili njeno malo dušo kot oblačno razburkano morje.
Belen, ki se je na predvečer spovedala, si je poiskala tak prostor v kapeli, odkoder bi mogla bolj nemoteno prisostvovati ganljivemu obredu.
Maševal je oče Gazapo, toda zaradi velikega števila obhajancev naj bi mu pomagali pri podeljevanju svetega obhajila njegovi so-bratje.
Ko je Belen to opazila, se je postavila na desno stran obhajilne mize, ker bi rada sprejela sveto hostijo z rok očeta Gazapa.
Malo doživljajev v življenju je tako pre-
pletenih z nežnimi čustvi kot prvo obhajil0 otrok.
Deklice kleče na kolenih v klopeh in pričakujejo svečani trenutek z mešanico angelske pobožnosti in otroške radovednosti, ponavljajoč v zborih molitvice, ki jih glasno mo» naprej sestra prednica.
Oče Gazapo se je po zavživanju pred oltarjem obrnil in spregovoril nekaj besed. Vroča solza mu je spolzela po razgretih licih. Vraga! On, ki je bil tako trd značaj, ki je hod» s puško in sabljo kot miličnik v Madridu, čuti, da se mu zdaj taja srce v morju nežnosti ...
“Hčerkice moje! . . . Ljubljene hčerkic6 moje...”
Dalje ni prišel, kajti ni zmogel. Toda teh Pet besed je napravilo na udeležence večji vtis, kakor še tako velik govor.
Vzel je ciborij in iz njega Sveto Hostij^ obrnil se znova, spregovoril obredne besede ter po stopnicah stopil k obhajilni mizi.
Deklice so v manjših skupinah stopale 1 klopi ter poklekale pred obhajilno mizo: nekatere na desno stran, kjer je obhajal 06 -Gazapo, druge na levo, kjer naj bi delil svet obhajilo njegov sobrat.
Ko je oče Gazapo stopil z oltarnih stopo} s ciborijem k obhajilni mizi, je iz zakristij stopil sobrat in vzel iz tabernaklja drug C1 borij.	.
Belen, ki je bila vsa zaverovana v svoj hčer, da ji ne bi ušel noben trenutek Prve.?a svetega obhajila, začetkoma skoro ni opaž» tega duhovnika, ki je tedaj pristopil k obh® jilni mizi in začel obhajati prvoobhajank6’ razodevajoč nenavadno globoko pobožnost-
Belen je bila vsa zatopljena v hčerkic » ki se ji je mladi duhovnik v tem trenutk^ približal s sveto hostijo. In tedaj. . . ko j^ Moramay odprla nedolžna usteča, da sprejm Telo Kristusovo, je Belen hipoma spozna roko, ki je dajala Moramayi jesti Kruh ve -nega življenja. . .	■■ ie
In ni mogla zadržati krika, ki se ji * utrgal bolj iz srca kakor iz ust; le sre . zanjo, da se občinstvo, zamaknjeno v sve obred, ni zanimalo zanjo.
Vsa tresoč se je ostala na svojem prostor Ko je prišla vrsta nanjo, je omahovala. -
Naj se da obhajati od očeta Gazapa, kak je nameravala, ali naj gre na drugo stran, a sprejme sveto obhajilo iz rok tistega, ki „ “meso od njenega mesa in kost njene kosti-
Omahovala je s-amo za trenutek, nato Pa ^ krenila naprej in pokleknila na desno stra » kjer je delil sveto obhajilo oče Gazapo. • •
(Se bo nadaljevalo.-1
SLOVENSKA MASA
Mašnik se sklanja, trepečejo sveče, čas darovanja. Ljudstvo šepeče.
Fantje kot hrasti ob steni stojijo. Vitki so v rasti. Molki drsijo.
Srebrni lasje in zguban obraz. Očetje strme: “Križan? Za nas!”
Mati vsa bleda molek ovija.
S stene jo gleda Brezjanska Marija.
Vrbe se sklanjajo tik nad studenci. Dekleta pozvanjalo z rožnimi venci.
Dolga procesija gre k obhajilu.
Pesem vre iz srca. Vonj po kadilu.
Igor
(/&	\ (Sl IJo
Piše Janez Hladnik Nadaljevanje
Doma nas je gnalo na planine, da smo iz višave uživali lepoto slovenske zemlje. . . O, kaj bi dal, če bi mogel spet stopiti na vrh Triglava, da bi objel s pogledom vso lepoto Slovenije!
Toda bolj kot nekoč on, občuti danes Gregorčičevo domoljubno bolečino vsak pošten Slovenec:
"O vdova tožna zapuščena. . . krepostna si, vsa vredna si, da krona venča te kraljeva, a trnjev le tvoj venec je, in rod tvoj, rod mučencev je. . . Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti ujasni kalno? kdaj slečeš to obleko žalno? Kdaj sonce zlato sine ti?”
Splezal sem na strmo pečino in moje misli so tipale tja čez slovenske gore, griče, doline, ravnine mesta in vasi. . . Toda! Zabrnelo je v zraku. A vi j on!
Seveda! človek ne potrebuje več ceste, pa je tako ošaben postal, da bi hotel živeti brez temeljev, na katere ga je postavil Bog.
Glej tale avijon! Tako je sledila moja misel. Drzno plava nad oblaki, pa se mu lahko zgodi, da trešči v strmo pečino ali pa v nižino in od vsega njegovega sončnega bleska ne bo ostalo drugega kot nekaj zoglenelih trupel in štrlečega železja. . . In če tudi se drži dolgo v zraku, slednjič bo le moral pristati na tla, iz katerih se je dvignil.
• • Le kako je mogoče, da more biti moderni človek tako glup, da se da preslepiti lažni modrosti ali pa svoji lastni sprideni želji, da bi se otresel jarma, ki ga mu božja za-boved nalaga, da se drzne tajiti Boga in °drekati vdanost njegovi Cerkvi.
Avijon ima vse polno vsakršnih aparatov,
8 katerimi ugotavlja nevarnosti, ki se jim je treba izogniti: človek se je pa pognal ven jz tirov, na katere ga je postavil Bog, in hoče streti lastno vest, ki je alarmni zvonec... In noče spreumeti, da bo njegov konec katastrofa, mesto da bi ob uri božjega klica varno zajadral v pristan večnosti. . .
Toda, kdo ima danes čas, da bi se s taki-mile pustimi mislimi ukvarjal. Ljudje drve Za užitki življenja in beže pred samoto. Ne marajo pustiti, da bi varnostni aparat vesti mhko prav postavil svoje kazalce. . .
Ja- sem pa ravno zato pohitel v tiste pla-blhe, da bi tam tri dni lahko v miru in samoti Prisluhnil tiktakanju ure življenja, obenem ba se odpočil, naužil svežega zraka in pre-l6gnil svoje ude po strmih pečinah.
Jutranje sonce me je že našlo na “Cerro de la Cruz”, po kosilu sem se pognal na tTco del Condor”, proti večeru pa z vsem drobižem in sestrami na sprehod k “Jezeru”, h še je bilo dovolj časa za kako molitveno “r° in za kramljanje. . . Drugi dan sem kre-'1 na druge vrhove in ogledal druge zanimivosti.
Prekratki so bili dnevi in prehitro je prišla “ra> ko je spet zabrnel naš konj in smo se °gnali iz kotanje, v kateri stoji zavod, gori a Pampo ter dalje do Condorja.
Tik ob severnem robu Pampe de Achala stoji hotel Condor. Mogočen, kamenit ptič. kraljuje na čelu poslopja, notri pa vidiš pravega kondorja nagačenega.
Tik nad hotelom ob cesti je stala lama, ki se od guanaka razloči le po barvi in oblike dlake, znana pa je po svoji izredni “vljudnosti”. Tako te gleda, kot da bi ti žival hotela nekaj povedati, toda boj se vabljive sirene.
Prav pred nami je privozil pulman, ki oskrbuje zvezo med Cordobo in Villa Dolores.
Naložili smo nafte in se pognali nizdol. La Copina, Costa Blanca, Icho Cruz, San Antonio. . . Zavili smo v hotel Belvue, ki je-last Slovencev Deneu. V višku sezone so bili zaposleni čez glavo, pa vseeno so dobili hip časa, da smo se kaj pomenili, žal nam čas ni dopuščal zadržati se, kajti sam sem moral biti opoldne v Cordobi, moj župnik pa bi bit rad še tisto noč v Buenos Airesu. Zato smo. pohiteli.
V Cordobi sem hitro poiskal naše ljudi, katerih število se je zadnji čas nekaj pomnožilo.
Dogovorili smo se, da se naslednjo nedeljo zberemo k skupni sveti maši v ulici 27 de Ab ril 150, kjer imajo kapelico Sestre Kla-verjeve družbe, med katerimi sta dve Slovenki. ena izmed njih rodna sestra misijonarja Kopača. Zelo so se sestrice razveselile tega. Saj imajo malokrat sv. mašo, ker nimajo svojega rednega duhovnika. Dr. Janko Jazbec je vzel skrb za petje. Ne malo opravka je imel Mravlje, da je vse spravil v tek. Skrb za note in vodstvo je bilo poverjeno našim salezijanskim sorojakom. Jože Jazbec in njegovi sorojaki so mislili na zunanji del slovenskega praznika.
že nova maša č. g. Kavčiča je prebila led in pritegnila mnogo staronaseljenih. Ob tej -novi priliki smo spet poskusili zbrati kaj več rojakov k božji službi. Niso prišli vsi, kateri bi mogli, človek se pač navadi na svoj nedeljski red, pa se tudi odvadi službe božje.
V tem je pač hudičeva umetnost, kako razorožiti kristjana v boju za njegovo zveličanje! Kadar človek pride do tega, da brez pekoče vesti opusti nedeljsko mašo, je že zavozil na tisto cesto, ki je široka in gladka in vodi v pogubo. Prav malo posla ima nato še hudič s človekom, da mu verske pojme zmeša, da ga preslepi z novimi idejami, da ga oddalji od spovednice in da mu onemogoči tudi poslednjo spravo z Bogom... Njihova modrost se potem zamota v razne zofizme,. in če duhovnik naravnost pokaže, kje je glavna nevarnost njihovega dušnega življenja, si takoj nadenejo obrambni ščit, s katerim jih je oborožil hudič.
In kakšen je ta ščit?
Prav svojevrsten, a zelo izdaten.. Hudič-že zna! če so otroci tega sveta modrejši ir skrbi za posvetne stvari kot pa otroci luči za»
rreševanje svoje duše, je njihov svetovalec še "bolj z vsemi “žavbami” namazan. Ni tako bedast ne, kot ga včasih v pravljici slikajo, •češ da je kupil dušo, pa ga je kmet ukanil in ga odpravil z dušico od svetilke. . .
Ta ščit, s katerim hudič premnoge oddalji od Boga, je očitek, katerega vrže na duhovnika, ki pravi čas ljudi opozori na pretečo dušno nevarnost: “Far se vtika v politiko.” Na tak očitek se premnog nerazsoden kristjan, ki nima jasnih pojmov o tem, kaj je vera in kaj je politika, res oddalji od duhovnika, od Cerkve in od zakramentov. Nekateri zato, ker je njihova verska vnema že zelo opešala, drugi, ker se izgovarja, da nima •časa, tretji pa tudi zato, da mu ne bi očitali, da je nazadnjaški, da je starokopiten, da je tarski podrepnik, da ne drži z delavstvom. . .
To je pač borba človekova za zveličanje duše. Kdor odmakne svoj pogled od cilja, ki nam je postavljen v večnosti, in prenese •težišče vsega svojega prizadevanja na posvetne skrbi in potrebe, skuša s takimi čenčami preglušiti svojo vest.
“Far se vtika v politiko?”
No! Kdo je bolj na mestu? Ali duhovnik, kateri opozori ljudi na sovražnika njihovega zveličanja, kj se včasih tako lepo obleče z nedolžnim ovčjim kožuhom, da premnoge premoti? Ali lažnjivec, ki obeta nebesa na zemlji, zato da bi ljudje odvrnili pogled od večnosti? Ker je prav duhovnik tisti, kateri njegovo podlo igro gpreume, skuša oddaljiti ljudi od njihovega dušnega pastirja s tem, da kriči, “far se vtika v politiko,” kot tat, ki kriči: “primite tatu”.
V žabji vasi, v Kravji dolini, v Medvedjem dolu, v Buenos Airesu in kjerkoli ima hudič isto taktiko in mu dobro uspeva.
Pa bi bilo treba, da bi povsod ljudje pravi čas sprevideli, kdo je tisti, kateri jih vodi v nesrečo! “Delajte, dokler je dan, zakaj, ko pride noč, ne bo mogel nihče več delati,” tako je opozarjal naš Gospod in tako naj tudi vsak naš rojak, kjer koli po svetu je. v Cordobi ali Rosariju, na deželi ali v mestu, T tovarni ali v pisarni, na polju ali na cesti, odpre pravi čas ušesa za božjo besedo, in svoje srce božjemu klicu. Saj je sedaj v celi deželi že kje v bližini kak duhovnik, ki bo kot božji služabnik pokazal duši pot, po kateri naj išče večno zveličanje.
Lepo število rojakov se je zbralo oni dan v Cordobi. Sedaj je slovenska maša v Cordobi vsako prvo nedeljo v mesecu ob tri četrt ua osem v isti kapeli na 27 de Abril 150, ki j° daruje stalno slovenski duhovnik, dr. Han' želič, ki živi v Arguello v noviciatu La SaHe-Po maši smo se zbrali na Colonu 310®’ Marsikaj smo uganili. Za novodošle ie najbolj pereče vprašanje v narodnem in društvenem pogledu, ali naj se priklučijo obstoječemu društvu ali kaj. če bi ne bilo pritiska od zunaj, bi se s starimi Slovenci že davno zložili v eno skupno slovensko družino, kap med Slovenci v Cordobi je že komaj dobiti koga, ki bi imel neprijazen obraz do novo-došlih. čas bo že odstranil vse zapreke in zbral vse rojake k skupnemu delu za bla=°r Slovencev v Cordobi.
(Se nadaljuje.)	Janez Hladnik-
v****/E GE NVA 0 ANGELIH *****
Zbrali so se pred Gospodom vsi angeli in pokleknili so ter sklenili roke na prsih. Bog pa je vsem razdelil njih delo in skrb. In eni so bili določeni za varuhe ljudi, drugi za varuhe živali in pastirskih čred, tretji za varuhe polj in gozdov, voda, zvezd in vetrov. . . in spet drugi za varuhe narodov. . . Sprejeli ■so vsak svojo službo, kajti božja beseda jim je bila ukaz. In enemu teh nebeških krilatcev je bilo naročeno: “Dvigni se in poleti nad slovensko zemljo in varuj jo v božjem imenu ter bodi z njenimi ljudmi!”
Pa je razpel angel mavrična krila ter se .spustil na to božje očesce na zemlji, kjer prebivamo mi. Razširil je roke nad našo deželo, od gorskih vrhov do širnih ravnin. Zdi se mi, da je bil ta od vseh angelov najlepši. Odprl je svoje oči in videl, da bivajo tod dobri in veseli ljudje in da je božji blagoslov z njimi. Slišal je njih pesem in molitev, pa je rekel: “Hvala ti, moj Bog, da :si mi izročil take varovance!”
Ni nas zapustil in ne bo nas zapustil do konca sveta.
Z nam; se veseli, z nami se žalosti, njegov plašč nas varuje. Ko pademo, nas spet dvigne; ko zablodimo, nam spet pokaže pravo pot. Kajti angel ve: Ljudje so ubogi, treba je
imeti usmiljenje in potrpljenje z njimi-■ ’ In angel hodi pred nami in božje im® L v njem. Knjigo ima v rokah — v njej J zapisana naša zgodovina. Ni to zgodovin velikih narodov, temveč predvsem zgodovi zvestobe božji besedi. Na sodni dan 3°	,
položil pred noge Sodnika in rekel: “iPogl ’ Jezus, in bodj usmiljen! Saj so grešili, to tudi mnogo ljubili so. Ne preštevaj grehov; križ, ki si jim ga naložil, so n°®fj padali in vstajal) so pod njim, toda njih Sl so dobra kot srca otrok.”
Ta angel bo tedaj veliki zagovornik nas s naroda. Kako bi ga ne ljubili?	j0
Nagelj in rožmarin ima na svojih Prsli- r žuljave so njegove roke kot roke naših bra in sestra. V vsem, razen v slabem, nam ^ postal podoben. Naše gore in vode in P ,g se zrcalijo v njegovih očeh in, kadar P večno hvalnico Bogu, je njegova beseda venska.	^
Otroci ga morda vidijo, kadar zre-*° »a oblake, naše oči, ki jih slepi modrost^ g sveta, pa ga ne dosežejo. Le srca ga cu ^ v samotnih urah in v času zapuščenosti krat, ko se utrujeni zgrudimo k bo nogam.	,
Tedaj je njegova dlan na naših rama
Vsem naročnikom: Na žalost bomo s to šte /ilko morali ustaviti pošiljanje lista vfaeI° tistim, ki nam do 1. oktobra ne plačajo celoletne naročnine! Ne odlašajte!
VATIKAN
N» letne počitnice v Castel Kandolfo je odšel sv. oče po Velikem šmarnu, da se prvikrat po koncu vojne res odpočije.
Ločiti duhove med katoličani je bil namen zadnjega °dloka kongregacije sv. Ofi-cija o odnosih katoličanov do komunizma. Tako je izjavil sv. oče v nagovoru na paragv. Poslanika pri Sveti Stolici.
Vzor katoliškega učitelja je
orisal sv. oče v posebnem pismu francoskim učiteljem, ki jih je organiziranih okrog 7000 in letos zborujejo v Versailles. Tako pravi: “Ni zadosti, da da učitelj otroku le solidno izobrazbo. Potrebno je, da je učitelj sam ves prežet vere in krščansko živi, da bodo otroci po njegovem zgledu dobili veselje do resničnega verskega življenja.
Ob sprejemu novega poslanika Indije pri sv. Stolici je sv. oče med drugim rekel:
“Vsi, kar nas je dobre volje, se bomo morali združiti, da preprečimo prodor materializma v svet.”
ženam, članicam KA je govoril 24. jul. sv. oče, da je najvažnejša naloga mater, naučiti otroke odpovedi, da jih ne bodo težave v življenju popolnoma zbegale.
P. Voste, dominikanec, poznan učenjak v svetopisemskih vedah in tajnik papeškega Bibličnega instituta v Rimu, je pred kratkim umrl.
PALESTINA
škodo, ki jo je povzročila 'ojna na sv. krajih v Palestini, popisuje “Oss. Rom.” Cerkev zadnje večerje je napol Porušena, latinsko pokopališče v Jeruzalemu je močno poškodovano, težko je prizadet za-^od sv. Odrešenika v Jeruzalemu, prizadete so skoro vse bostaje križevega pota (Via Lolorosa). Samostan Bičanja, kjer je frančiškanski biblični zavod ob kraju smrtne Gospodove obsodbe s spominsko ka-belo, je bil bombardiran. Težko je prizadeta cerkev na trenji postaji križevega pota, kjer ibiajo bogoslužje katoliški Armenci, prav tako peta in šesta. skoro vse ustanove različnih redov v Jeruzalemu in po Sveti deželi so ali porušene, vsaj precej prizadete.
Katoliške župnije v Palestini, v Jeruzalemu, v Hetle-!''‘oni. Nazaretu in Jafi nada-lujejo s svojim delom, čeprav morajo premagovati hude ovi-fe- Skrbijo zlasti za šole in karitativno delo, posebno tudi bed begunci, ki prihajajo. V ®m sodelujejo z mednarod-m®i ustanovami Rdečega kri-a in posebnimi katoliškimi Podpornimi organizacijami.
CEN0SL0 VAŠKA
t‘raški nadškof dr. Heran je b'sai odločno pismo držav. bt'avdniku, kjer protestira pro-ravnanju, ki ga je deležen d strani države, ko je dejan-
sko jetnik, ker ne more nihče k njemu, ko sam ne more ne pisati, ne sprejemati pisem. Od države nastavljeni komisar razpolaga s premoženjem škofijske kurije in v nadškofovem imenu vse upravlja. Ker nadškof ni dobil nobenega odgovora na pisma, ki jih je pisal notranjemu in prosvet. ministru, je izbral to pot, ki mu je preostala, ker ve, da noben advokat brez strahu za svoj položaj ne bi hotel sprejeti njegove obrambe, rad bi pa dognal, če uživa katoliška Cerkev in on na češkem ustavno zaščito.
Škofe na čehoslovaškem so proglasili za drž. uradnike, da jih bodo lahko klicali na odgovor kot izdajalce nad državo, če bodo skušali izvajati odlok sv. Oficija glede komunizma.
Vsi čehoslovaški škofje razen msgr. Berana so se zbrali v nedeljo 14. avg. v Trnovem ob posvetitvi dveh novih škofov, ki bosta kot apostolska administratorja vodila izpraznjeni škofiji Trnovo in Znojm. Vladi svojega sestanka niso nič naznanili.
češka vlada je obsodila na osem let prisilnega dela župnika Pajstla Alojzija iz Sobra-nic, ker je odrekel zakramente komunistki na zadnjo uro, ko se ni hotela odpovedati komunizmu.
Solidarnost s svojimi škofi izjavljajo katoliški duhovniki na češkem, pripravljeni tudi na velike žrtve.
POLJSKA
Msgr. Gawlina, škof nekdanje poljske armade, ki je bil po smrti kard. Hlonda imenovan za ordinarija Poljakov izven Poljske, je obiskal Poljake po taboriščih v Nemčiji.
Versko prisego so odpravili na sodiščih na Poljskem. Križa in sv. pisma ne bo več v sodnih palačah.
RUSIJA
Ločitev zakona in razporo-ko, ki so jo komunisti naznanjali v prvih letih po revoluciji kot napredek in osvobo-jenje, so sedaj iz strahu pred popolnim propadom države proglasili kot ostanek nazadnjaškega meščanstva ter možnost razporoke zelo otežili.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Katoličani v Združenih državah so zelo narasli. L. 1918 je bilo 17,500.000 vernikov in 20.000 duhovnikov, dočim je bilo 1948 30,000,000 vernikov in 41.749 duhovnikov. Sedaj je na poti do duhovništva po semeniščih in vzgojnih zavodih 23.700 fantov. —- Glavna skrb škofov je posvečena šolam, bolnišnicam in cerkvam. Spreobrnjenj je bilo v 1. 1948 115.214. Tako je poročal škof iz Lurda msgr. Theas po vrnitvi v Francijo.
Javno pismo Roosveltovi ženi je naslovil v časopisu kard. Spellmann zaradi njenega postopanja pri podpori šolam, ko je v člankih in izjavah zastopala stališče, ki je krivično do katoliških šol. Kardinal pravi: Ali ste napačno informirani, ali pa ste napačno-razumeli, da ste mogli tako-izjaviti.
~Za enakopravnost črncev se odločno zavzemajo ameriški škofje.
Kip Kristusov, visok sedem metrov so postavili na pročelje palače v New Torku, v kateri ima sedež Katoliška narodna podporna organizacija.
Predsednik Združenih držav Truman je rekel, da gre v cerkev, Ee zato, da bi ga ljudje gledali, ampak ker tako čuti potrebo svoje duše. Tudi mu ni všeč, da mnogi v Ameriki hodijo v cerkev zaradi njega. Predsednik ni katoličan, temveč vernik neke protestantske sekte.
FRANCIJA
Za novega nadškofa v Parizu je imenoval sv. oče msgr. Mavricija Feltina, dosedaj nadškofa v Bordeauxu. Ob priliki kanonizacije sv. Ivana Leston-nac je bil v Rimu in imel s sv. očetom zelo dolg razgovor. Francoski krogi v Rimu so bili zelo veseli tega imenovanja.
Mednarodno zborovanje katoliških borcev za mir, ki ga imajo vsako leto člani moških vej KA v Lurdu na Francoskem, je vodil letos milanski nadškof kardinal Schuster. U-deležilo se ga je okr. 30.000 mož iz vsega sveta.
Francoski škofje so sklenili pokloniti sv. očetu za sv. leto najbolj izpopolnjen televizijski aparat.
Teden francoskih katoliških izobražencev so imeli v Parizu, kjer so razpravljali o vprašanju “Vera v Kristusa in sedanji svet”. Prvo predavanje je imel mednarodno znani katoliški francoski filozof Jacipie Maritain, ki je bil do nedavna francoski poslanik pri sv. Stolici.
Narodni evharistični kongres so imeli v Nancyju na Francoskem, kjer je kot poseben papežev legat bil navzoč kar d. Tisserant, tajnik Vzhodne kongregacije v Rimu, ki je po rodu Francoz. V svojem govoru je papežev legat posebej povdaril potrebo duha za ureditev vseh težkih vprašanj sedanjega časa.
Stoletnico smrti filozofa Balinesa so praznovali posebno slovesno v mestu, kjer je ta duhovnik-filozof pokopan v Vich, kamor je slovesnosti prišel poseben papežev poslanec kard. Tedeschini. Zelo je cenjeno praktično delo tega filozofa "El Criterio’’, ki sliči ■Dšeničnikovi “Knjigi o življe-:nju”.
AUSTRIJA
čista mladina — zdrav narod imajo kot načelo katoliški fantje in dekleta v Avstriji, kjer manifestirajo za svoje ideje po sedežih dekanij, na Dunaju pa so imeli velik državni mladinski dan, ki se ga je udeležilo okrog 200.000 fantov in deklet. Govoril je tudi dunajski nadškof kard. Innitzer. Med drugim je dejal: “Kristusovo kraljestvo je prišlo,, mi pa moramo biti njegovi apostoli in evangelisti. Vse mora biti obnovljeno po Kristusu — zasebno in javno življenje.”
NFMCUA
Pod vodstvom “Caritas” dela v Nemčiji 120.000 nastavljenih in 600.000 prostovoljnih, neplačanih moči. Skrbijo predvsem za bolnišnice jetičnih, za invalide in otroke.
ITALIJA
Hčerka italj. min. predsednika de Gasperija je naredila slovesne zaobljube v redu Marijinega obiskovanja. Pri slovesnostih je bil na čelu družine navzoč tudi njen oče.
šef rimske policije je izdal naredbo, da mora policija odstraniti vse plakate, ki nosijo nedostojne slike.
Italijanski katoličani so poslali svojim izseljencem v Francijo podobo loretske Matere božje, ki jo je spremljal poznani jezuit p. Lombardi.
ANGLIJA
Veliko zborovanje so imele angleške žene v okviru “Zveze katoliških mater” ter razpravljale o socialnih vprašanjih sedanjega časa in o nalogi žene, matere. Med govorniki je nadškof iz Liverpoola obdelal zanimivo vprašanje “O ženski emancipaciji”. Nekatere žene so zlorabile besedo svobode za oznanjevanje razvratnosti v
zakonski nezvestobi, ločitvi zakonov in razporoki. Nalog^ katoliških žena je danes zlasti v tem, da očiščujejo javno mnenje zmot v vprašanjih, k1 zadevajo mater, ženo in družino sploh.
JUŽNA AMERIKA
Ob grozni potresni nesreči, ki je zadela južnoameriško državo Ecuador, je sv. °&e poslal predsedniku republik6 posebno sožalno brzojavko in naklonil podporo žrtvam P°' tresa.
MISIJONSKE DEŽELE
Papeški internuncij iz K*' tajske sporoča, da so komunisti pomorili med misijonarji 53 duhovnikov, 16 bratov ter 13 sestra.
Kitajski komunisti sprem1-njajo cerkve v skladišča, tako poroča škof msgr. Ibanez.
Poglavar budističnih meid' hov Ko jo Sakamoto je izroči^ kard. Gilroya iz Sidneya, Pa peškemu legatu na spornim skih slavnostih av. Frančišk _ Ksaverija na Japonskem, fv lepe umetniške slike kot P° seben dar sv. očetu.
Prvo katoliško šolo so °d' prli v Kyoto na Japonske111' nekdanji državni prestolici.
BEGUNCI
Koliko je beguncev — žrtev druge svetovne vojne? števi ke navala mednarodni katol1 ški statistični urad v “Osse1, Rom.”:	Poljakov 3,358.00^
Francozov 2,557.700, Busn 2,118.000, Čehov 975.000, Ita' lijanov 9 5 7.000, Belgijcev 61 tisoč, Jugoslovanov 391°o ' Baltijcev 290.300, Fincev 20 tisoč, Bolgarov 18 5.000, špu® cev 145.000, Grkov 82.0«« Madžarov 65.000, Norvežan«
4 9.500, Luksenburžanov tisoč, Romunov 14.000, nez',a nih narodnosti 170.700, x,e"i cev zunaj Nemčije 500.000-
Sožalje ob smrti škofa dr. I. Tomažiča je izrekel sv. oče lavantinskemu stolnemu kapitlju v Mariboru s temi besedami: “Ob smrti odličnega moža Ivana Tomažiča, Vašega škofa, sv. oče z Vami bridko žaluje. Pokojniku prosi blaženost več-
nega življenja ter v ljuDe^ge blagoslavlja duhovnike ter vernike”. Montini. Nam- 6 tajnika.
Dr. Maksimiljan 1)ržcc.T'e-pom. škof lavantinski, je 1 j„ novan za apostolskega stratorja mariborske škot 1
Sporočilo o odločbi sv. očeta ton je na dan pogreba škofa dr. Tomažiča izročil tajnik papeževe nuncijature v Belgra-du. Tako bo on vodil osirotelo škofijo, kakor se je podobno zgodilo v drugih državah, kjer vladajo izredne razmere in Sveta Stolica ne more imenovati rednih škofov na prazna škofijska mesta.
Imenovanja v lavantinski škofiji. Arh Albert, župni libra vitel j v št. Ožboltu ob Dravi, je bil dodeljen župniji sv. Petra v Mariboru, župnik Ivan Vofla iz Marije v Puščavi je bil imenovan za župnega upravitelja v št. Ožboltu ob Dravi. Jožef Gutman je bil imenovan za župnega upravitelja v Murski Soboti.
Umeščen je bil za župnika na Libuši Alojzij Jasenek, dosedanji župni uprav., na Muti Pa Ernest Klančnik, dosedanji župni uprav.
Novomašnikov v Jugoslaviji ■le letos: Iz goriške nadškofije trije, iz ljubljanske samo eden. Za zagrebško nadškofijo šest, za Mostarsko trije in zraven tega trije frančiškani, dva konventualca in en dominikanec.
Zlato mašo je v Barkovljah opravil č. g. Matija škrabar 3l. julija. Rojen v Barkovljah ie bil dolgo let katehet na šoli sv. Cirila in Metoda v Trstu ter v rodni fari pomagal v dušnem pastirstvu.
Velik pritisk izvajajo na duhovnike, da bi sodelovali s komunizmom. Redki so, ki se vdajo. Te zbira Ozna na zborovanja, kjer jim dajo podpisu različne resolucije.
Vi dovoljeno duhovniku v Ljubljani spremljati mrliča iz kapelic na Žalah do groba, temveč šele od pokopališke cerkve naprej. Iz vseh kapelic n<t Žalah so vzeli križe.
Socializacijo posestva oče-P)v cistercijanov so izvršili v Etični. Vse je prevzela stiska obdelovalna zadruga.
Duhovniki, ki niso stari še trideset let, morajo vsi k volkom. Tako se bodo znebili sPet najbolj zmožnih za delo v Pastirstvu.
Obsojeni so bili: pred okrož-'m sodiščem v Ljubljani: župnik bVnc Ramšak od sv. Treh kraljev na 16 let in 6 mese-jOv ječe in prisilnega dela, uPnik Alojzij Tome iz Podli-Pe na 10 let in 5 mesecev, vi-Stanko Jeglič iz Rovt na 4 let.
Pri razpravi proti tem duhovnikom so ugotovili, da je ljubljanski škofijski dvorec središče špijonskega delovanja.
To je dejansko izvajanje petletnega plana na verskem polju, da v Sloveniji ne sme biti preveč kler#. Od duhovnikov bodo ostali le oni, ki se bodo vpisali v osvobodilno fronto.
Nove obsodbe duhovnikov v Sloveniji so objavili: v Murski Soboti je bil obsojen llejek Janko, župnik iz Sv. Sebešča-na, Rous Matija, župnik pri Nedelji v Gor. Petrovcih, šo-štaree Alojzij, profesor verouka na gimnaziji v Murski Soboti. Vsak je bil obsojen na težko ječo dveh let, izgubo drž. pravic za 5 let in prepoved izvrševanja duhovniške službe.
Aretiranih je bilo nekaj svetnih duhovnikov in po preiskavi v frančiškanskem samostanu v Ljubljani tudi eden patrov.
Zaprli so tri bogoslovce v Ljubljani, med njimi edinega letošnjega novomašnika.
Trpljenja polna pot idrijskega dekana žagarja, župno cerkev sv. Barbare, zavetnice rudarjev, ki je bila v vojni močno poškodovana, je hotel popraviti, zato je prosil vernike prispevkov, čez par dni prišli oznovci in vzeli ves zahtevali nabrani denar, pa ga jim ni maral dati, češ ljudje so to darovali za popravilo cerkve. Nekaj dni nato pa so prišli oznovci in vzeli ves denar v župnišču, malo za tem odpeljali dekana na prisilno delo na Vojsko in za tem v zapor v idrijski grad, kjer so zelo grdo z njim ravnali, tako da je telesno popolnoma uničen in se je bati, da ne bo obstal.
Na Kostanjevici pri Gorici je OZNA pobrala ve' denar in
odnrla tudi nabiralnike v cerkvi.
župnika v Cerovem Ludovi-ka Itustjana je OZNA nezna-nokam odpeljala.
Smrt duhovnikov v domovini. Kap je zadela 30. jan. 1949 župnika Jakoba Rabuza v Slivnici pri Celju. V bolnici v Ormožu je 12. 3. u-nrl Frančišek Letonja, župnik v pokoju.
župnik Kastelic Anton na Jesenicah je umrl. Bil je brat tragično preminulega slov. izseljenskega duhevnika Jožeta
Kastelica v Argentini. Najmlajšega Vinka so komunisti ubili kot kaplana v št. Jerneju; župnika Antona pa so obsodili, sedaj ga je smrt rešila.
Zlata maša in procesija. Nekje v Sloveniji: župnik Karel Oblak so obhajali zlato mašo 9. augusta. 12 sobratov je prihitelo ta dan v našo vas. Naroda je bilo pa tudi zelo veliko. Ljudje so bili srečni, da vsaj v cerkvi še lahko molijo brez kontrole. — Na praznik svetih Mohorja in Fortunata smo tudi imeli lep praznik. Pa ga je oblast sprva prepovedala. Toda ker je vse ljudstvo odločno zahtevalo, je oblast popustila in se je vršila običajna procesija z mnogo večjo udeležbo kot druge krati. Drugače pa živimo težke čase in čutimo mnogo pomanjkanja.
V procesijo sv. Rešnjega Telesa na Vrhniki so komun, vojaki zavozili s tanki. Otroci so jokali, ker so se zgubili, ljudstvo pa je pelo Kristus kraljuj, Kristus zmaguj!
Procesije za praznik Marije Pomočnice na Rakovniku letošnje leto oblasti niso dovolile, češ da bi ovirala promet.
Križ ob cesti so razbili komunisti v Riljani na Brdih v noči od 11. na 12. jun.
Vse, kar je v zvezi s Cerkvijo, je zaničevano in preganjano. če bo šlo tako naprej, po enem letu ne bomo mogli več v cerkev. Uničiti hočejo vse, kar spominja na Boga. V šoli ni več verouka. Križ so že davno vrgli iz šol in vseh javnih mest. Tako pišejo od doma.
Na Veliko nedeljo so morali ljudje na udarniško delo. Nekdo izmed resničnih prostovoljcev se je bahal, da bo tudi na Veliko nedeljo sekala seki-rara. Je sekala, on si je pa zlomil nogo.
Ljudje doma se dobro držijo, so trpki, žalostni, toda odločno proti komunizmu.
Velik vpliv partije je opažati na srednjih šolah na dijake. Učni načrt za naravoslovje, nauk o življenju (biologija) ter zgodovino je popolnoma marksističen. Vzgojni program v tem smislu podpirajo posebni krožki, ki se organizirajo po vseh razredih. Na univerzi pa je v splošnem vpliv marksizma majhen. Je pa tudi zelo malo fantov, ki bi bili pozitivno katoliški in redno hodili v cerkev.
Materinska vzgoja v družini je nemogoča, ker tudi matere kličejo na delo, saj drž. odlok pravi: “Z ustanavljanjem jasli (ustanove za oskrbo prav majhnih otročičev) ter domov iger (ustanove za nekoliko večje otroke), bomo omogočili
ženam vključitev v proizvodnjo.
Zaprli so po nekaterih vesteh dr. Mateja Justina, znanega zdravnika in katoliškega javnega delavca, ki je bil zadnje čase zelo bolan; prej so mu zaprli že ženo Anico.
Starim služkinjam so za-
V Združenih državah Sev. Amerike je umrla provinci-jalka solsk'h sester č. s. Mihaela Kos. Doma na Štajerskem je skončala svoje študije pri šol. sestrah v Mariboru, vstopila kasneje v njih red ter
jubileju. Saj so redke redovnice, ki bi po tolikem delu mogle tak življenjski praznik dočakati. Kaj vse je ona naredila, se v kratkih besedah ne da popisati, že kot prednica v Marijanišču v Ljubljani je
Skupina slov. šolskih sester pred 10 leti v San Antonio de Padua ob priliki obiska gen. predstojnice m. Hanželič, ki v svoji skromnosti stoji na sliki tretja od leve.
nekaj časa delovala v Sloveniji nato prišla v Ameriko, kjer je pred 10 leti postala provinci-jalka.
Ob priliki smrti provinci-jalke s. Kos je prišla v Združene države iz Rima vrhovna predstojnica slovenskih šolskih sester M. Terezija Hanželič, ki je letos na Veliki šmaren obhajala zlati jubilej svojega redovnega poklica. Č. materi, ki je bila mati ne samo svojim redovnim hčeram, temveč v zadnjih letih brezštevilnim slovenskim beguncem v rimski hiši Via dei Golli 8, ob tej priliki častitamo k njenemu
znala s svojo previdnostjo usmerjati korake toliko slovenskih fantičev v življenje. Koliko duhovnikov je šlo skozi marijaniško ljudsko šolo, katere skrb je bila v veliki meri na ramah M. Terezije. Ko je postala vrhovna predstojnica Slovenskih šolskih sester, je imela pred očmi ta cilj: Kako pomnožiti število članic tega reda, na drugi strani pa: kako dati tem sestram tudi notranjega duha. Da je imela častita mati tudi čudovit gospodarski talent, to kažejo njeni uspehi, a vendar si mogel iz vsakega njenega razgovora
razbrati, da je ostala redov-plenili hišo, ki so si jo s svojimi prihranki zgradile v šiški, nje same pa pognali n» deželo.
Težko se je ponesrečil i» umrl doma v Kamnjah v Bohinju g. Janez šest 30. avgusta.
spoznati dobro redovnico. Neugnana je v skrbi za svojo-ustanove. Kako je povečala doma samostane in skrbela za-vsestranski napredek ustanov, posvečenih vzgoji mladine P<> šolah (ljudskih, srednjih ter gospodinjskih) in zadnja leta tudi umetnemu izdelovanj11 cerkvenih paramentov. Podobno so se udejstvovale izven meja Slovenije v širnem svetu. Kje vse najdeš danes slovenske šolske sestre po iPara-gvayu, Urugvayu in Argentini-In vse te redovne postojank» je slavljenka redno obiskovala. Prav lansko leto je bila v USA in med nami v Argentini in pripovedovala, kako se ie vozila med Argentino in Paragvajem, ko je obiskala najbolj oddaljene postojanke \ južnoameriški pampi. V tej neugnanosti je nekoliko P?" dobna škofu dr. Jegliču, ki J® bil kljub največji starosti najbolj zdrav, ko je na konju o priliki vizitacij hribovskih fara zaspal. Ona si pa rada bere za svojo pot modernes* konja, letalo, in se ga kljUD vsem letom ne ustraši.
Kaj vse je naredila po s>o jih sestrah dobrega med sl * venskimi izseljenci! Bile so i so še velike dobrotnice Slove _ cem, ki so morali od doma» pomagale so jim ohraniti ver •
In generalna hiša s kaper v Rimu v zadnjih letih, kate srce je bila častita mati?! -vi d gel bi našteti vse stanove ° duhovnika, zdravnika, Pr0\, sorja, advokata, do delaje » družinske matere, kmetsk.es dekleta; vsi so našli tani z točišče in prvo oporo. Saj 1 nastalo v tem delu Rima s
iško središče.
Ko na vse to delo danes mem jubileju gledamo, J čudujemo v resnici in J1
tamo k tolikim uspehom» itram pa k taki preds :i! Porabimo to priliko, ji zahvalimo prav iz srca ;, kar je naredila dobre^ jvencem, bodisi osebno . li po svojih ustanovah! ^ g
Bog spremlja in P°dplI1ij->jrm blagoslovom v nad ^ h letih njenega življenja-
sv. OČE JE ČASTIT AL LJUB-UANSKliMU ŠKOFU G. DR. GREGORIJU ROŽMANU za 2 0 letnico njegovega škofovskega Posvečenja s sledečimi besedami:
Vatikansko mesto.
škofu Rožmanu. Ko praznuješ dvajseto obletnico svojega škofovanja, prosi Njegova Svetost Boga, naj Ti On pomaga, da se v tolikih težavah preizkušena Tvoja krepost se bolj razžari. Sveti oče ljubeče pošilja Tebi in Tvoji čredi svoj blagoslov.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Lepo je potekel katoliški dan v Clevelandu, 3. jul. t. 1. Poročila amerikanskih časopisov ne morejo prehvaliti jasnih in presrčnih besedi kan. dr. Kraljiča, kjer pravi “Katoličani moramo biti trdno povezani v ljubezenski poslušnosti in disciplini s 'Petrovim Stolom, če hočemo streti na življenje in smrt strnjeno verigo komunizma, ki strahuje Hudi z največjimi grožnjami.
Dr. Basaj, ki ga begunci Poznamo in je sam doživel najprej rusko in potem slovensko revolucijo, je navzočim Amerikancem rekel “Komunistične ideje ne bomo zmagali le z orožjem ali atomsko bombo, temveč s katoliško idejo. Ha to spoznamo in izvedemo, sta potrebna študij in organizacija’’. — Na zborovanju je govoril tudi guverner Lovše, zaveden Slovenec, in povdaril hude posledice slabih zgledov nekaterih, kar smo čutili posebno vsi slovanski begunci zaradi premoči komunizma v slovanskih deželah. Za sklep ie predsednik zborovanja, zaslužni Anton Grdina, udeležencem zatrjeval, naj to, kar so slišali, v življenju dejansko izvedejo. Naj bo boj proti komunizmu ena izmed naših rednih dnevnih skrbi.
Novo mašo so imeli v župniji sv. Lovrenca v Clevelandu. Slovenski salezijanec Alojzij Hribšek iz župnije sv. Duha nad Krškim je kot trikratni begunec srečno prišel do duhovništva pod vodstvom ®}’ojega družbenega prof. dr. Knifica. Novomašni govornik le bil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. K novomašni slovesnosti so se poleg škofa dr. Rožmana in domačega župnika prelata Omana zbrali števni duhovniki, sorodniki in ?e tudi novodošli begunci iz koroških taborišč.
Londonski pomožni škof govori tamkajšnjim Slovencem ob blagoslovitvi Brezjanske Marije. Ob sliki č. g. I. Kunstelj.
Dvajsetletnico škofovskega posvečenja g. dr. Rožmana so praznovali slovenski duhovniki v Združenih državah. V Wi-lard, kjer živi frančiškan p. Odilo, se je zbralo lepo število zlasti duhovnikov ljubljanske škofije, da preživijo nekaj ur
s svojim škofom. __ Posebej
so mu čestitali tudi na novi maši v Clevelandu.
Slovesna investitura (obleka) novega papeževega prelata, kanonika Omana, župnika pri sv. Lovrencu, je bila v nedeljo 17. 7. v Clevelandu ob pol osmih zvečer v župni cerkvi. K slovesnosti je prišel domači škof msgr. Hogan iz Clevelanda in mnogo amerikanskih duhovnikov, prijate-liev novega prelata. V počastitev mu je v cerkvi govoril ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. G. prelatu izrekamo najlepše častitke in skorajšnje svidenje — upajmo, s škofom dr. Rožmanom v Argentini!
ARGENTINA
Obnova posvečenja Marijinemu Brezmadežnemu Srcu za Slovence v Buenos Airesu in okolici je 21. avg. potekla z vso slovesnostjo, že kmalu po treh so se naši ljudje začeli zbirati z vseh strani mesta in okolice v prijetnem parku pred cerkvijo. Prišlo je mnogo novih naseljencev, a z njimi
tudi zelo lepo število rojakov, ki so že več let v Argentini. Videti je, da nas bodo take slovesnosti še najprej in najbolj neprisiljeno povezale. Pri Očetu in Materi bomo spet postali bratje in sestre.
Med rožnim vencem se je cerkev popolnoma napolnila, saj je prišlo nad 800 ljudi. V priložnostnem govoru nam je g. Hladnik, začenši z Marijinimi prikazovanji Katarini Laboure, pokazal zvestobo Marijino Cerkvi in vernikom, tudi nam Slovencem. Po petih litanijah, ki jih je ob asistenci drugih duhovnikov imel č. g. Orehar, smo odmolili papeževo posvetilno molitev, ki še danes človeka prevzame, kakor v onih dnevih vojne grozote. Lepo je bilo ljudsko petje med litanijami. Za konec smo žareli nepozabno “Marija, skoz’ življenje”. . .
Na znotraj lepo pripravljeni z de ,'Jtdnevnico in sv. zakramenti, na zunaj pravočasno obveščeni, so ljudje radi prišli in potolaženi odhajali.
žegnanje na Belgrano isto nedeljo 21. avgusta je zbralo toliko ljudi v salezijanski cerkvi, da nismo pričakovali, saj je bila nabito polna. Peto sv. mašo s kratko pridigo je imel g. Lenček CM, na koru pa je zbor “Gallus” pel Perosijevo latinsko mašo. Po sv. maši je zapela zahvalno pesem vsa
cerkev v zahvalo za božje milosti tega leta, zadobljene pri službi božji. Gg. salezijancem pa smo za naklonjenost zbrali posebno vsoto kot dar.
Slovenske maše po središčih, kjer živi več Slovencev, pa nimajo redne slovenske nedeljske službe božje. 14. avgusta je bila v San Justo za to župnijo in okolico ob pol de-
nanje. že od 7. zjutraj so Slovenci opravljali sv. spoved. Sv. mašo in pridigo, ki je bi.la predvsem namenjena duhovni pripravi na obnovo posvetitve, je imel g. Orehar. Veliko slovenskih ljudi je pristopilo k sv. obhajilu, vseh navzočih pa je bilo nad 15 0. Pel je moški zbor “Gallusa”. Domači župnik je bil zelo vesel, domačini pa navdušeni. . . Drugo tako mašo smo imeli Slovenci 28. avg. v cerkvi Varstva Naše Lj. Gospe v Floridi za to župnijo in okolico. Tudi tamkaj se je zbralo veliko Slovencev. Domači župnik jih je med mašo lepo pozdravil, potem pa je imel g. Avguštin, ki je nastavljen v župniji kot kaplan in pridno skrbi tudi za Slovence, lep nagovor na svoje rojake. Pel je pevski zbor iz San Martina.
Obisk škofa dr. Rožmana. Po dosedanjih sporočilih bo prišel v prvi polovici oktobra. Rojaki tukaj se že pripravljamo na sprejem. Ne bo prišel obiskat samo vernikov ljubljanske škofije, katerim je že 19 let pastir, temveč tudi vse druge Slovence, ki jih je zunaj meja domovine sprejel blagohotno v svoje duhovno varstvo.
Slovenski otroci se pridno pripravljajo na prvo sv. obhajilo in prejem sv. birme, kar bodo prejeli ob priliki obiska prevzv. škofa ljubljanskega dr. Rožmana.
Na praznik sv. Petra in Pavla so imeli Slovenci iz Ca-
vetih prav za župnijsko žeg- pitala in okolice pobožnost v
Objavljamo tri slike z obnove posvetitve Brezmadežnemu Srcu Marijinemu v cerkvi čudodelne svetinje v Buenos Airesu
župni cerkvi v Ramos Meji»; Spomnili so se pri tej priliki številnih žrtev iz vrst duhovnikov v zadnjih letih. Ta dan smo zbrali za to, ker so bila dolga leta mašniška posvečenja v Sloveniji prav na ta praznik.
Slovenski delavci “Družabne pravde”, so imeli svoje vsakoletno romanje na Veliki^šma-ren v Lujan. Imeli so skupno sv. mašo z govorom v bazilik1' ki jo je daroval č. g. Demšar CM, popoldne pa pete litanij® M. B. ter obnovitev posvečenja svoje organizacije “Marijin®' mu Brezmadežnemu Srcu • Pobožnost je vodil duhovn voditelj “Družabne pravde” c-g. Lenček CM.
Lepo število fantov se z bi1* v okviru Slovenske fantovsk^ zveze, saj udeležba na sestan kih že prihaja tudi do 150.
Dekleta v Dekliški organizaciji hočejo nuditi sl°Xe skim mladim naseljenkam i* brazbo, vzgojo in razvedr»-Vsak mesec se zbirajo do 1
po številu, na sestankih, ki s®
U številu, L1CV	.
jih doslej imele na Rivadav 4237, odslej naprej pa jih ” do imele v “Colegio MariaA ,,
Janer___de Sagrada Famil1® '
ki leži na Avenida Juan ' Alberdi 2 555, v višini cerkv San Jose, Flores.
Slovenskim akademikom *'! srednješolcem se nekoliko do odpirajo vrata do tukajšnj šol, kar je važno zaradi t6= ’ ker smo toliko izobražen izgubili, zelo mnogo nam J . bodo pa skvarili komun1 doma.
Godovanje č. g. župnika ' Julije Romana Figalla 9 ,. Slovenci letos lepo praznova Zastopniki “Društva Sl°v _ cev” so mu voščili, pevski z “Gallus” mu je pa zapel P pesmi. Nad vsem je bil &anJ 5; in je po slovensko znal že ^g besede “Dobro, dobro”. ^e,u-
eden izmed argentinskih hovnikov, ki nas najbolj zume in nam tudi dejan veliko pomaga.
Umrla je f Lucija P1^; doma iz Podmelca pri 1° ,j. nu, stara ■63 let. V bolnic1 vear so stekli njeni dnev1 je vdano v božjo voljo i^roCna, Bogu svojo dušo. Bila je ® najbolj zvestih prijateljic _ venske službe božje in n* a niča D. ž. skozi vsa leta. j zapušča brata in sestro, tu ja_ pa bratranca in sestrično.


ša za rajno bo pri sv. Rozi 11. septembra ob 12.
Duhovniške vesti. č. g. Jože Rošiček je bil sprejet v nadškofijo Buenos Aires in je nastopil službo kurata v mestni bolnišnici “Hospital Fernän-dez”, Cervino 3358. — V nadškofijo La Plata so sprejeti in dobili vselitveno dovoljenje č.
S.	dekan Ciril Milavec in č. g. župnik Stanonik Anton, oba iz Španije, č. g. Janez Markič iz Chile ter novomašnik č. g. Lovše.
Avguštin Marjan Jambrošič je postal s 17. jul. 1949 župnik v novoustanovljeni župniji “Jesus Obrere’’ v škofiji San Luis. čestitamo in želimo obilo blagoslova. Njegov dovi naslov je: Pbro. Augustin Mario Jambrovič. Cura Parro-co. Parroquia de “Jesus Obre-ro” - Justo Daract (San Luis) L.C.N.G.S.M. Rep. Argentina.
Za kaplana v bolnišnici pri sv. Luciji je prestavljen Janez Knafelj. Naslov je Montes de Cca 55 0. Buenos Aires. Telefon 23-8580.
Krščeni so bili: 1. Alenčica, "Ožica Opeka, hčerka Alojzija 'n Marije Marolt. 2. Marija,
, ilva Potonik, hčerka Mirka Anice. 3. Helena Bras, fderka Rudija in Cvetke Langus. 4. Helena Žnidaršič, hčerka Jožeta in Vere Lončar. 5. oinek Mirka Špacapan in Angele Hladnik. 6. Sinček Janeza 2’eraš in Albine. 7. Marija i^hežna Pristovnik. 8. Jože Te-7*d, sin Rafaela in Marije Er-Javec. 9. Hčerka Jožeta Uča-“ar in Marije šeme. 10. Hčer-, o Milana Volovšek in Majde , ršič. 11. Alojzij, Franc Vodopivec, sin Vladimira in Kritine Mihelčič. 12. Hčerka Jo-Ziherl in Anice. 13. Ma-yia Karmen Medved, hči .ranceta in Angele Knez. 14. j a, Elizabeta Tominc, hči .džeta in Marjane Malavašič. \P- Boris, Andrej Lazar, sin ...p-tija in Ivane Arhar. 16. Ma-(.'•iu Magdalena Babnik, hči ^tanigiava in Marije Florjan-l c; 17. Ana, Magdalena Pirc, ,di Ludvika in Marije Mlakar.
Katarina Cukjati, hči Ja-jj6Za in Katarine Močnik. 19. i dri ja, Magdalena Pokorn,
Janeza in Bronice Gnjezda.
»poročili so se: 1. Levstik |.Ze in Danica Tekavec, 2.
3 au Starič in Ana Kopač, (jpd°že Ferfolja in Jožefa Gru-
še dolgo po pobožnosti so naši ljudje kramljali pred cerkvijo kjer se jim je razdelilo okrog 2.000 slovenskih čudod. svetinj
Vmrli so: 1. Jože Božeglav iz Lokve na Krasu, 2. Lucija Pirih iz Podmelca, 3. Jože žganjar iz Lomas de Zamora.
V	domovini. 1. Valentin Debeljak. oče dr. Tineta, profesorja in našega sotrudnika.
Vsem dobrim Slovencem!
V	Lanusu, na lepem kraju, na zdravi zemlji, z dobrim prometom, kjer bosta s časom tekli dve avenidi, se je začelo ustvarjati bodoče slovensko središče. Prostor za verske, kulturne in socialne potrebe je rezerviran. Kdor more, naj si zagotovi svoje stavbišče.
Sedaj je treba pomisliti tudi na športne potrebe. Da se naša mladine izogne moralnim nevarnostim v drugih klubih, je
treba, da si ustvarimo v ta namen lastno igrišče.
Pač bo vsak rojak to misel z veseljem pozdravil in vsak tudi pripravljen, da jo po svojih močeh podpre.
V sedanjem času, ki je tako zelo vdan športu in pa spričo dejstva, da mestna mladina potrebuje mnogo gibanja na zdravem zraku, je slovensko športno igrišče naša skupna zadeva. Boljšega prostora in ceneJe pa nikjer ne bomo našli kot v Lanusu. Zato pozivamo vse rojake, da se zanimate za to zamisel in se prijavite kot člani, delničarji in dobrotniki slovenskega športnega kluba.
Janez Hladnik
Del romarjev “Družabne pravde” pred lujansko baziliko ob svojem letnem marijanskem roman ju za Veliki šmaren
CEI2EVENI
PRIPRAVA ZA SV. RIRMO
V oktobru pridejo prevzv. g. škof msgr. dr. Gregorij Rožman na obisk v Argentino in bo tedaj tudi podelitev svete birme.
Prijavite otroke v sledečih krajih:
Paternal:	pri sestrah, Paz
Soldan 4924.
Villa Devoto; cerkev sv. Petra, Bermudez 2011 (č. g. Štefan Tonkli).
čakarita: cerkev sv. Pavla, Alvarez Tomas 795 (č. g. Smolič).
Boca; San Juan (č. g. Mernik).
Saavedva in Florida: v Floridi (č. g. Albin Auguštin).
Belgrano:	Immaculada, 0-
bligado 2042 (č. g. svetnik Janez Klemenčič).
San Martin in Ballester: farna cerkev San Martin (č. g. svetnik Karel Škulj).
Vzhodna predmestja (Ciu-dadela, Ramos M., I-Iaedo, Mo-rön, Ituzaingo, San Antonio, San .Justo, Tablada)cerkev v Ramos Mejia (č. g. Janez Kalan).
Severna predmestja (od Martineza do Tigre) : cerkev v . San Fernando, fara (č. g. Tone Ravnikar).
Lanus:	San Judas Tadeo,
2 de Mayo 4470 (č. g. Viktor Bratulič).
Quilrnes, Bemal, Wilde: cerkev v Quilmesu, Rivadavia 365 č. g. Janez Malenšek).
Banfield, Lomas, Temperley,
V E $ T N ■ r
Llavallol: cerkev v Banfieldu, Pueyrredon 1547 (č. g. Karel Zajc).
Villa Madero. Escasso, Ta-piales v Villa Madero v cerkvi San Jose.
Avellaneda: prijavite se č. g. Hladniku (Pasco 431, tel. 48-3361 ) ali ob priliki službe božje na Avellanedi (Manuel Estevez 630).
Vse ostalo, osebno ali po pošti, na naslov: Janez Hladnik, Pasco 431 ali č. g. Anton Orehar, Juan Alberti 1195 in Victor Martinez 50, Caba-llito.
V vseh navedenih krajih bo poduk za birmo v slovenščini in v kasteljanščini.
Otroke iz notranjosti prijavite pravočasno in sporočite, kje bi jih mogli pripraviti za sv. zakrament.
Tudi prvo sveto obhajilo bo ob tisti priliki za otroke, ki bodo na to pripravljeni.
Sporočite vse to pravočasno na gornje naslove.
Slovenski dušni pastirji
Svete maše na Avellanedi: 4: sept. za -j- Janez šest, 11. sept. za -5- starše šega, 18. sept. za -j- Ivano Rot, 2 5. sept. za -j- Marijo Jankovič.
Sveta maša pri sv. Rozi: 11. sept. ob 12 ža 7 Lucijo Pirih.
Sv. maša s petjem za Slovence, ki živijo v Villa Madero in Villa Scasso in okolice, bomo imeli v kapeli San
Jose na Blanca Encalada, Villa Madero, in sicer 18. sept-ob desetih. Pred sv. mašo bo prilika za sv. spoved, po maši za bolnike. Vse slovenske naseljence, stare in nove, ki žive v tej okolici, vabimo, da se udeležijo in spomnijo na to tudi tiste, do katerih sicer drugače obvestilo ne bo moglo priti. — Odslej naprej boste vsako nedeljo pred to cerkvijo mogli dobiti tudi “Oznanilo”.
“Oznanilo" je tedenska izdaja “Duhovnega življenja” na 4 straneh, ki izide vsak petek in se ob nedeljah brezplačno deli slovenskim vernikom pred cerkvami. Vsebuje nedeljski evangelij in berilo ter njima primerno duhovno misel, potem pa več drugih svežih duhovnih sestavkov ter vesti 0 verskem življenju v cerkvi iu ob raznih prireditah. Kdor bi želel prejemati “Oznanilo” P° pošti, mu lahko ustrežemo proti naročnini 6 pesov letno-Vabimo slovenske obrtnike i'1 društva, da oglašujejo v “Oznanilu”.
V	nedeljo -t. sept. ob 3. pop-je v Quilmesu cerkvena pobožnost za Slovence iz te župnije in okolice, zlasti Bernala in Berazategui. Ob 3 je slovenska pridiga, pete litanij6 in obnova posvečenja Marii1' nemu Brezmadežnemu Srcu.
V	Bujanu imajo pred vsakim prvim petkom in praznikom Slovenci iz Liljana i° Jauregui skupno pobožnost ^ baziliki pri Brezjanski Marii1-Pobožnost vodi g. Boljka CM-
VSEBINA
9- ŠTEVILKE: «ÄI'
konske zveze (Dr. Hanželič). — “Sveta Cecilija" Odar). — Verska vzgoja otroka (Dr. Hanželič). prave “Povojni socialni problemi” (Dr. Ahčin).
Odlok Svetega Oficija o komunizmu. —' .!?” (Dr. Filip Žakelj) — Pomen z1*-— Cerkev- in država v našem času (Cr’ — Demokracija (Konec.) 5. poglavje raZ" '‘Vir največje sile” (Osmo poglavje, o tem-
kaj naj prosimo). — Moč volje in zemeljski cilji v luči večnega cilja (Dr. Hanželič).
El idealismo (Dr. Ušentčnik). — Kav je Bog združil. — Po Argentini sem in tja — (Janez Hladnik). — Legenda o angelih. — Iz življenja Cerkve. — Po širnem svetu. — Iz domovine. _Med izseljenci. — Cerkveni vestnik. — Prihodnja dvojna številka izide sredi oktobra-
“LA VIDA ESPIRITUAL”
VICTOR MARTINEZ 50, BUENOS AIRES, ARGENT.
“DUHOVNO ŽIVLJ EN JE”
Z DVOMESEČNO PRILOGO KATOLIŠKI MISIJONI
0		
	e H *	TARIFA REDUCIDA
ti	Ü O	Concesion 2560
E	§ 5	
<		V '	.—
Uredniki: Hladnik, Lenček, Orehar. Upravnik: Lenček. — Celoletna naročnina. 10 pesov, 8 prilogo 18 pesov; v USA 3 dol., s pril. 5; v Kanadi 4 dol., s pril. 7; v Chile 100 p., s pril. 300 p-
Talleres Gräficos “Cordoba”, Gutenberg 3360 — 7-IX-1949