Inseratl se sprejemajo in vel j 4 tristopna vrsta : 8 kr., če He tiska lkrat, 1 - », „ « it 2 „ ii u ii n ^ „ Pri večkratnem tiskanj se eena primerno imanj&a. Rokopisi ne vračajo, nefranhovaim pisma se ne sprejemajo. — -j— Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. St. 16. Političen lisi za :i narod. Po pošti prejeman velja : Za celo leto , . 10 gl. -- kr. za polleta . . 5 „ — ,, za četrt leta . . '2 „ 50 ,. V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta. . . i „ 20 „ za četrt leta . . 3 „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan veljft 60 kr. več. na leto. Vrednišlvo v llilšerjevi ulici štev. 6. Izhaja po trikrat na teden in Bicer v torek, četrtek in soboto. Vojska med Angleži in Afganistanci. Iz Azije nam poročajo važno novico, da se je vojska med Angleži in Afganistanom začela. Kako se je prepir med obema državama vnel, je že znano. Afganistanski kralj ali emir Šir-Ali je slovesno sprejel rusko deputacijo in občeval z ruskimi poslanci, kakor b prijatelji. To je Angleže speklo, ker so se bali, da ne bi med Rusi in Afganistanci prevelika prijaznost nastala, kar bi bila velika nevarnost za angležke dežele v Indiji. Zatoraj so poslali enega generala s tisoč možmi na mejo Afganistana, in zahtevali, naj emir tudi to deputacijo sprejme, kakor je rusko sprejel. Emir pa tega ni hotel storiti, bodisi da se je ustrašil prevelicega števila Angležev, bodisi da je hotel Angleže nalašč razžaliti. Angleži so kar jeze pihali in pošiljali emiru pismo za pismom, da mora on dati zadostenje razžaljeni časti angleški. Emir pa se za vsa ta pisma še zmenil ni, in tako so morali Angleži emiru vojsko napovedati, da rešijo svojo čast, še bolj pa, da ne zgubijo veljave pri indijskih narodih, kateri Angleže zaradi njihovega silnega in slabega gospodarstva hudo črtijo, iu njihov jarem le tako dolgo nosijo, dokler se jim angleška moč prevelika vidi; ko bi pa Jndi videli, da se Angleži bojo afganistanskega kralja, potem bi se kmalo ohrabrili, in začela bi se v Indiji nova vstaja, kakor je bila že pred leti, ktero so Angleži komaj zadušili. Vojska a Azfganistanci ni igrača. Dežela je precej velika in silno gorata, kakor Črna-gora. Prebivalcev ima kake tri miljone, pa vsi so hrabri in dobro oboroženi. Že pred 40 leti imeli so Angleži vojsko z Afganistanom; poslali so tje 30.000 mož, pa od vseh je komaj en del nazaj prišel, da je prinesel žalostno vest, da so vsi drugi poklani in pobiti od divjih narodov v silnih gorah Afganistana. Če se tedaj Afganistanci opirajo le na svoje lastne moči, imeli bodo Angleži že dosti opraviti, in njihova zmaga je jako dvomljiva. Še veliko slabeje pa se bo Angležem godiloj, ako je res kar pravijo — se ve da le Rusom sovražni časniki — da hočejo Rusi emira podpirati na skrivnem. Ako bodo Angleži tepeni , imelo bode to velikanske nasledke. Indija je potem za Angleže zgubljena; otresla bo težki jarem angleški iu bogastvo, moč in veljava Anglije je potem za zmirom zdrobljena. Indija šteje blizo dve sto miljonov prebivalcev, in vse te strahuje pest angleških vojakov, Indija je silno lepa, bogata in rodovitna dežela, in večidel od nje prihaja angleško bogastvo, ker to deželo neusmiljeno molzejo; za prebivalce pa tako slabo skrbe, da jih je v zadnjih letih že več miljonov od lakote poginilo. Nektere letine so namreč silno dobre, in tačas Angleži vse pograbijo; primeri se pa tu.ii, da nastane velika suša, in tačas morajo od lakote mreti. Ko so imeli Indi še svoje kralje , skrbeli so ti za ljudstvo s tem, da so v dobrih letih naredili velike shrambe, in žita v veliki meri tam nakopičili; kedar je prišlo slabo leto, imeli so potem ljudje kaj jesti. Lakomni Angleži pa na to niso mislili, ker sploh nimajo sočutja za revne indijske narode, ter le gledajo, kako bi iz njih veči dobiček vlekli. Za to pa tudi Indi pričakujejo rešitelja, kakor so ga pričakovali Bolgari na Turškem, in narodna pravljica indijska pripoveduje, da bo prišel ,,beli car" iz severa, in jih rešil angleškega jarma. S tem belim carjem iz severa mislijo najbrž cara ruskega. Mogoče je pa tudi, da se Indi sami osvobodijo, ako bi emir afganistanski v tej vojski zmagal, in ravno zarad tega je ta vojska tako silne važnosti. Da bi kralj afganistanski zmagal, moramo želeti vsi Slovani, ne samo iz tega vzroka , ker bi se mogli potem osvoboditi tlačeni narodi indijski, ampak posebej še za to, ker bi se tudi nam Slovanom kamen od srca odvalil. Saj so bili Angleži vedno med prvimi, kedar je bilo treba poga-ziti in v sužnosti ohranjevati slovanske narode. Da se je v Berlinu raztrgala Bulgarija, da se je nje veča polovica še nadalje pustila v rokah turških , to je delo angleško. Prevaga angleške moči na morji, in v trgovini je pa tudi nesreča za vse narode, ker oui poplavijo s svojimi izdelki celi svet, in pri njih velikanskih tovarnah , kakor tudi po njih trgovinskih zvezah se obrtniki in trgovci drugih držav z njimi meriti ne morejo, in tako se steka vse svetno premoženje v Londonu, drugi narodi pa čedalje bolj obuboževajo. Pa Angleška je že dosegla vrhunec svoje moči in slave; po natornem pravu je prišel čas, da s svoje visočine doli zleze. Nakopičila je že tudi toliko grehov nad raznimi narodi sveta, da bo mera kmalo napolnjena, in zadeti jih zna osoda, kakor turške tlačitelje. Tudi Španjci so v Ameriki kruto gospo- Ribič. (Konec.) Z začudenjem spozna po glasu France Ivanko, hitro se obleče, in stopi k oknu. Tu stala je Ivanka trepetajoča in bleda ko zid. „Ivanka I kaj se je zgodilo," vpraša prestrašeni France? „V imenu najinega prijateljstva, pri spominu tvoje matere, te prosim, reši dva nesrečneža, prepelji naju čez Savo. Naš mlin obdan je z žandarji, da vlovo iu umore moža, kateremu sem zaročena, ki se je pri nas skril, potem koje iz ječe všel", šepeta Ivanka s tre-sečim se glasom. „To je gotovo tisti buntovnik (puntar), za čigar glavo je vlada tisuč goldinarjev obljubila?" vpraša France. „Tudi ti že to veš? France! Če ga izdaš, tudi mene neizmerna žalost in velika sramota zadene I" ,,Kje je tvoj ljubi? Ivanka!" „Po zvestem možu zvedel je še o pravem, času, da ga tu iščejo, ter se je tam le vi protju skril." | S povzdignjenimi rokami ona dalje prosi: „France, pomagaj nama, unkraj Save šva rešena." „Pomagal bom , Ivanka I" odgovori ribič. Splazita se potem do obrašenega brega Save. Visok v črn plašč zavit mož stopi jima naproti. Ko vstopijo vsi trije v čoln ponudi ptujec ribču mošnjo denarja. Spravite svoj denar, gospod, reče France, jaz vas ne poznam, in vbogam lo prošnjo Ivanke, za to nečem plačila od vas. Zahvalite se Ivanki za rešitev, ne pozabite, kaj je ona za vas storila, in Bog naj nas varuje. Hudi veter gnal je visoke valove po Savi, mesec se prikaže izza megle, kar poči puška na bregu in krogla zaropoče po čolnu. Za boga! zapazili so nas, zavpije begun. Nobenega čolua ni blizu, če nas puška ne doseže smo iz nevarnosti. V drugo poči puška na bregu, Francetu pade veslo iz roke, kroglja mu je kost v roki razdrobila. Begun pobere urno veslo in dela, da mu pot na čelu stoji, iu posrečilo se mu je čoln odveslati iz puškenega dosega. Med tem je Ivanka Francetu roko obvezala. Na zapuščenem bregu se zdaj zasveti, Vr-bančev mlin gori. Ravno priveslali so do srede Save, kar zavpije ribič ter kaže z zdravo roko na dno čolna. Malo palcev pod vodno črto vidil je zdaj begun več lukiuj katere so sovražne krogle v stranico naredile skoz katere je voda curkoma v čoln drla, tako da je v njem , že skoraj do polovice stala. Bila je velika nevarnost, da se čoln napolni in potopi, če se precej ue zlajša za toliko, da lukne nad vodo stoje. „Ivanka! moja draga Ivanka 1 žalostno zavpije begun, pogubljeni smo! Oh zakaj sem jaz nesrečnež tudi tebe, srce moje, na svojo osodo navezal?" „Mož, poskušajte mene, reče ribič, obljubite, mi, da se povrnete pod božjo in kraljevo postavo, da ljubite in častite Ivanko celo svoje življenje do smrti, zagotovim, da vas in njo rešim iz pogube, pa prisežite, da ostanete mož beseda." „Jaz vas ne razumim, reče tujec, če pa zamorete pomagati, pomagajte nam, jaz vam prisežem, da zapustim Ivanki k ljubu vpornike proti kralju, ter ljubo popeljem kot svojo ženo na svoje domovanje." darili, in revno Indijanci? nilno preganjali in tlačili, ter v Madridu kopičili velike zaklade krivičnega bluga. Mudili ho, da Indijanci niso ljudje, da ae z njimi Bine početi, kar se bočo. Pa roka Božja jih je vendar uušla, zgubili so vse svojo kolonije, in Španija ne jo pogrezuila v Bilno siromaštvo, tako da sedaj potomci grofov in baronov, ki bo bo uekdaj v zlatu in ob ccHti beračijo in kruha pro-Htjo. In oni, ki bo nekdaj revne Indijancu po črninah preganjali kakor plaho zverino, preganjajo bo sedaj med seboj v neprestanih uotra-ujih bojih. Angleži v Indiji iu Avstraliji nič bolje ne delajo, in vsak ve, koliko so imeli tudi ubogi Jrci skozi stoletja po Angležih trpeti. Ta in enaka premišljevanja se nam vsi-lujejo pri začetku angleško — afganistanske vojske, zalo no more dvomljivo biti, ua kteri strani so naše simpatije. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 27. novombr«. I>elc;;aeija avstrijska hoče na vsak način vnanjega ministra in njegovo politiko spraviti v zadrego. Proračunski odsek, čigar načelnik je. llerbst, je namreč sklenil, da se o predlogu ministrovem, ki zahteva k že dovoljenju! (it) milj. gld. za zasedenje Bosno za tekoče leto še 41,720.200 ghl., pride na dnevni red. Razprava je bila jako živahna in llerbst, ki je stavil gori omenjeni nasvet, je, ministerstvo sumničil, da je v zahtevano svoto gotovo sprejelo tudi upravne stroške, ki jih pa nimajo dovoljevati delegacije Večina bode uajbrže ministru dovolila zahtevane denarje, kakor mu |c dovolila nedavno stroške zn popravo \Vcrudlovih pušk, ktere je bil pro računski odsek zavrgel, a llerbst in tovarši njegovi v tem slučaju žugajo, da se bodo odpovedali delegaciji, ki bi potem ne lula Hkle-pična. Co se to zgodi , no bode tedaj ostalo druzega kakor sklicati državni žbor; če pa d žavni zbor zopet voli llrbsta in tovariše treba bode državni zbor razpustiti. Štrena se jo tedaj začela mesti in nihče ne moro povedati, kako da se bo razmotula. V l'iit;ii so bili pri občinskih volitvah 25. t. m. izvoljeni staročeski kandidati. Vde-ležitev bila je mlačna. V nanje države. Turčija še vedno no vri, kaj naj z novopazarskim okrajem stori in ministri so to reč že vsestransko pretresali. Veliki vezir hoče dovoliti, da naj Avstrija zasede tudi ta okraj, vendar pa od nje zahtevati :i važnejše vtrjene kraje, ktere bi zasedle turško posadke Drugi ministri pa so tega mnenja, da zadostuje častna beseda Avstrije, da bode deželo dala nazaj, čo jo bode Turčija od nje zalite vala. Gospodje Turki se Se vedno šopirijo, kakor da bi morale vse države samo njim slu žiti kakor takrat, ko so strahovali celo Kvropo. Italijanski kralj se je vrnil v Rim, kjer je bil od svojih prijateljev navdušeno spre jet. Socijalisti pa mu žugajo b smrtjo in policija je uničila mnogo oklic,ev, kteri so s smrtjo žugali vsem, ki se bodo vdelcžili sijajnega sprejema kraljevega. Tudi so pri nekterih mostovih na železnici našli dinamit, s kterim so hoteli razstreliti cesto, da bi se kralju zgo d iiu nesreča. V petek iu soboto ho v Rimu zaprli okoli 200 socijalistov. Kiinka vlada je zapovedala, da hc ima Dobrudža izročiti Romuniji, ki je včeraj deželo aprejelu v svojo last. Izvirni dopisi. 1g. lijullljan«', 24. nov. (Po Blei-\v e i s o v i slovesnost i.) Slovenci v Ljubljani zopet nekoliko laglje dihamo po Bleiivoi-sovi svečanosti. Prej nas je nemškutarska mora že hudo tlačila, mnogi su bili tako pre-plašcni, da si že niso več upali slovenski govoriti; kamor si prišel, občutil si nekako neprijetno soparico. Bleivveisova svečanost je bila pa kakor juriš (naskok) na sovražnikove moralne ograde, iu prepodili smo ga precej daleč nazaj. Neki uemškutur se je sicer tolažil , da so bili le kmetje iz dežele, pa nekaj „lehr fantov" — rokodelskih dečkov iz mesta. Ali mar ni videl dolge vrste meščanov, med njimi mnogih hišnih posestnikov, ki so bakljo nosili Zopet enkrat se je pokazalo, da je Ljubljana v svojem srcu vendar le slovenska, čeravno nemško jiiujo ua glavi nosi. Naj neinškuturji naredijo kaj tacega, či morejo I Se ve, dajo mnogi preboječ, du bi nasproti „višim gospodom" povedal, kako So malo jialcev je stal čoln nad vodo. Kratice poda roko begunu ter mu reče : „Bog je vašo prisego čul!" Potem se obrne k Ivanki ter ji solznimi očmi podil roko: „Z Bogom, ljuba Ivanka, zavpije, skoči v valove Save, in kor zarad prestreljene roke ni mogel plavati zgine kmalo pred plašno za njim gledajočima. Olajšani čoln, ki bi se bil sicer zarad preveliko teže gotovo potopil , priplava srečno do druzega brega. Pet let. je minulo. Stari cerkovnik pri bv. Jakobu jo ravno odzvonil „Ave, Marijo." V svojem stanovanju najde vrnivši se i/, zvonika, visokega gospoda, ki ima na svojih prsih mnogo redov, iu gospo, katero obraz je bil h pajčalo-vino zakrit. Na vratcih kočije, v kateri atu sita pripeljala, narisana je bila grolovska krona. Starec se odkrije ter ponižno vpraša, kaj da goHpo.la tu išče, b čim da jimu more j>o-streči, Pokažite nama grob nbča Franceta, reče mu gospod. Cerkovnik pelje tujca k grobu Francetu, na katerem je sini lesen križ z napisom. „Ali vam ju kaj znano o možu, ki tukaj počiva ?•' vpraša gospod. »Poznal sem ga dobro, ko je še po zemlji hodil, o njegovi smrti |>a vam ne morem po vedati. Oni večer, ko je Vrbančev mlin pogorel, zbežal je France z mlinurjovo hčerjo Ivanko na Savo, iu oba sta vtonila. Francetovo truplo našli smo drugi dan, imel je prestro lje.no roko, žuudarji namreč so mislili, da so v čolnu ljudje, ktere so oni iskali in so za njim streljali. Ivanke nismo dobili. Stari ribič umrl je kmalo polom žalosti, po svojem hi n ii ki je bil lejt in priden mladenič." Gospa na to razgrne zagrinjalo, in po klekne b svojim spremljevalcem na ribčev grob Oba sla ne jokala. Pri odhodu, ko sluga odprt vratica kočije, podil gospa cerkovniku mošnjo cekinov, sevse.de v kočijo, brzi konji potegnejo m vo/, oddrdra skoz vas. Curkovnik dolgo za njima gleda. „Co to ui Vrbančeva Ivanka, ui sem jaz cerkovnik pri sv. Jakobu rekel je. Na Francetovem grobu |>a sloji zdaj lepo n /,an nugrobni kamen. Nobeden nu vo, kdo mu ga je stavil. misli in čuti; pa kedar pride priložuost, ka-koršna je bila ta, in pri kteri se srcu nekoliko Hvobode dil, ta čas se prikaže pravo mnu-nje ljudstva. Navdušeni in gromoviti živioklici izvirali so večidel iz srede Ljubljančanov samih kojih bo je vdeležilo svečanosti gotovo čez 10.000, kar reprenzentira, če odštejemo otroke, starčke, bolj doma se držeče ženske in bolnike, ogromno večino celega prebivalstva. Kar iiiih posebno veseli, je to, da smo se ua ta dan tako prisrčno pobratili z zastopniki hrvatskega naroda. Da bi le jiri samih besedah no ostalo! Med Slovani hiiio ravno Slovenci najbolj pomoči potrebni, tako »severu i Slovenci" (Slovaki na Ogerskem sami sebe tudi »Slovence" imenujejo iu Hvojo matico tudi »slovensko matico"), kakor mi »južni Slovenci". Mi se moramo naslanjati na Jugoslovane, zato je naša prva skrb, da se tesneje oklenemo najbližjega slovanskega plemena Hrvatov. Pa t it ti i Hrvatje nas bodo v svoj čas potrebovali, in že sedaj jim mnogo koristimo, ker jim branimo hrbet |iroti |neinštvu, da se za-morejo svobodno razvijati v slovanskem duhu. Kedar bo hrvatska uprava iu postavodaja v slovanskem, nam priležnem duhu gotova, potem bomo tudi mi Slovenci „Tju najdi pot, kjor Slav« S« »{novi Si prosto voljo vero iu postavo", kakor Črtomir v »krstu pri Savici" tako lepo govori. Ker je zagrebško vseučilišče zadobilo veljavnost, tudi za takrajlitavske dežele, vežo zdaj našo rodoljubno mladino dolžnost, da se preseli v nam Slovencem prijazni Zagreb. Ker je tam tudi hrana liniji kup, iu ker ko Hrvatje znam kot dobri, gostoljubni in poatrežljivi ljudje, godilo se. bo našim dijakom tudi v materialnem oziru v Zagrebu bolje, nego v tujih, nemških mestih. — Vendar nam duševna vzajemnost še ne more zadostovali; čo smo v praktičnem življenji na nemške deželo navezani, no bo imela idealna vzajemnost s Hrvati posebnega vspeha ; le politično združenje s Hrvati nam zamore pomoči, ker le potem bodo pridobljeni za nas oni tisoči, ki nemajo lastne volj«?, in lastnega prepričanja, aui|iak se ozirajo vedno le na vladne migljeje. Vendar so bojimo, da bo vse le pri besedah ostalo, ker poznamo popustljivost, ki se hitro vname, da plamen navdušenja pogori, kakor ško|ta slame, in uo ost.au n druzega, ko črnega pepela. Pač imamo nekaj mož, kojim ogenj rodoljubja v srcu vedno tli; do teh se obračamo, naj tega plemena no pusti'? več ugasnili, naj goji' vzajemnost slovensko-hrvatsko, in naj delajo za politično združenje , da so vresničijo besede pesnikove: »Vrmmmu bodo KrunjiMini ho zjaiinila, Jim miliii zvozilo, kakor ndi^j sijalo." I v. 14 rope, 20, novembra. (Čitalnični o b č n i zbor, r a t, s v i t I j a v a, in svečanost na čast 70letuice g os p. dr. Janeza IU ei \v e i s a.) Kakor je, bilo naznanjeno, imela je kropinsko kamnagoriška čitalnica 17. t. m izrodun občni zbor, kojega slo se vdeležilo nad 2 tretjini udov. G. predsednik pozdravi navzoče iu omenja namen ilaiiaš-nega zbora; temu sledi prva točka programa. Čitaujo zapisnika prvega občnega zbora , kateri se lire/, ugovora odobri. Pri drugi točki povzame gosji, predsednik zopet besedo iu poudarja Voletnico in velike zasluge visokočustitega gosji. Jan. dr. Bloivvoisa ter predlaga, da naj ga čitalnica za častnega uda izvoli; z gromovitimi živio klici se je ta predlog sprejel enoglasno. Na to poprime besedo gosp. tajnik Ivan pl. Kappus iu govori blizo tako lo: „Naša čitalnica je izvolila dancH enoglasno gospoda dr. J. Bleivveisa za častnega uda. Ako ravno so njegove zaslugo za narod iu domovino sploh znane, se mi vendar ne zdi odveč flo nekatero reči o njem omenjati, saj so vžitih dobrot člo vek hvaležno spominja rad tudi večkrat. In mi Slovenci, kako se ne hi spominjali moža, kateremu se imamo največ zahvaliti, za vse, kar smo iu kar imamo na slavstvenein in političnem polji. 1 >r. Jan. Blchveis praznuje čez dva dni Hvoj 70letni rojstni dan; 70 let je visoka častita starost, spoštovana pri vsili narodih ; koliko bolj častita iu spoštovanja vredna pa je starost, ako se na njo vežo velik ali morebiti najvažniši del narodne zgodovino. Dr. Jan. Uleivveis je Iiii no samo priča, ampak tudi stvarnik novejšega, veselejšega dela naše zgodovine. On je hil sovrenienik Vodnika, prijatelj Preširna, Vilharja, Kosuskega, Tomana, Jancžiču, Metelka 111 drugih. On je hlagodušen podpiratelj mnogim novejšim pisatcljam, posni-kom slovanskim, vernemu Slovencu tako rekoč svet spomin. A 011 jo tudi sam pisatelj slovenski, buditelj narodne zavesti, pospeševatelj in neustrušljivi neumorni horitelj za naše na rodne pravice. Tedaj ni preveč rečeno, da za to , kar smo iu imamo, gre za Bogom prva hvala njemu. To |ia je. tudi narod spoznal, in kako iiiii je za to hvaležen, kako ga spoštuje, časti iu ljubi, priča nam lepi naslov, lopo ime, s ka terim ga kličemo: „oče Bleiweis — oče Slovencev". Njegova 70lctnicu so hode praznovala povsod, kjer verni Slovenci bivajo ob bregu Mure iu Save, Soče in Drave tj o do obalov jadranskega morja iii od podnožja velikanskega Triglava do južnega Balkana bo od vseh strani donelo: , Zivio oče Blei\veis mnogaja letal'1 Z gromovitiini živio klici je odmeval ta jeder-nati govor m se vsim globoko vtisnil v srce. Tretja točka dnevnega reda se je z enim predlogom sprejela in zbor so je zaključil. Po zboru sledila je v čitalničnih prostorih domača zabava in vsi v obilnem številu navzoči udje in povabljeni so bili prav židanc volje. KuzHvitljava, katero je tudi čitalnica na čast 70lclnice dr. Illenveisa napravila, bila je sijajna, vsa hiša, v kateri ima čitalnica prostore, je bila s 701učicami razsvetljena, iu prav lepo jo bilo vidni transparentu z raznimi narodnimi napisi; na vsakem oknu, kterih je lli, brali smo drug napis v hIiivo dr. Blei\veisa in njegovih prijateljev, narodnih poslancev, na primer: Živeli boritolji narodnih pravic I Živila Avstrija! Živili Slovenci 1 Ne. uditjuiosel Sredi obzidja čitalnico pa je bil velikunsk transparent z napisom „na čast in v spomin 7()lotuico dr. Janeza Bleiiveisa I Bog ohrani nam ga še mnogo leti" Obilna množica občinstva je razsvitljnvo, in pesmi, katere so čitalnični pevci na slavo gospoda dr. Bloi\vois-u zapeli, z gromovitiini živio-klici sprejemala. Vtis, katerega je vsakemu ta slavnost napravila, ostane 11111 gotovo v vodnem spominu, in ko so se zadnji v čitalničnih prostorih že pozno v noč poslovili, bila jiiii jezadua beseda: Hog ohrani nuni še mnogo let našega očeta, gospoda dr. Jan. Bleiiveisa I Naj mi bode še dovoljeno omeniti, da ludi KamuogoriSka občina je gosp. dr. Jan. lllei-\veisa za svojega častnega občana izvolila , in na večer 7()letnice njegove, to je I h. t. m. ho goreli kresovi iii možuarji so pokali na slavo njegovo. Obilna množica je bila zbrana pred županovo hišo, iu nazdravljala gosp. dr. Itlei \veis-u z živio klici! Nekoliko zbranih narod- njakov v gostilni gospoda župana pa častilo je našega narodnega očeta z niipitnicami. Da mu jo narod hvaležen in so vedno bolj zaveda narodnih pravic, iu budi narodni duh med pro-stim ljudstvom, tega smo se prepričali preteklo dni. ■ '#, llrotltt n» Savi, 17. novembra. (Po v od en j. Delavci. Vojaki. Dragimi. V.ojska. Nevarnost.) Zo dolgo nisem dobil „Slovoncu" v roke, pred nekterimi dnevi srečal sem pa ravno pred parabrodsko agencijo rojaka Ljubljančana, koji so jo ravno pripeljal do Broda. Da je bilo mojo prvo vprašanje, kaj je novega v Ljubljani, si vsak lehko misli, a namesto odgovora poda mi zadnji broj ,.Slovenca". Ko sem ga v naglici pregledal, zapazil sem še hitrejše, da le malo prinaša z bojišča ali pa od najbližnjo bosanske meje, zatorej sem se namenil, da, če Vam jo drago, gospod urednik, hočem Vam od tod večkrat kaj pisati. Sedaj bi lehko cele pole napisal, ali ui mi mogoče, kajti čas in druge jednake okoliščine mi no dopuščajo stvari od konca do kraja natanko opisati in popisati. Omeniti hočem v svojem prvem dopisu le važneji reči. Najvažnejši ali najgroznejši je pa vendar le za vse nas tukaj bivajoče strašna povodenj, lioja traja že črez tri tedne. Suva poplavila je od Siska do Broda vso ravnino na levem bregu Save, in od Siska, ko se človek pelje do Broda ne vidi nič druzega nego samo vodo i ti zdi se m ti, kakor bi se peljal |po jadranskem morju; ubogi Jasenovčaui iu vsa okolica stoje pod vodo, hiše le malo molč iz vode in ti ubogi ljudje ne morejo niti iz svojih hiš, iu tako je sploh prav do Broda. Turška stran ima nekako prednost, kajti malo gorata zemlja no pusti dereče Save na svojo stran. V ltrodii pak zdi se človeku, dn st.nji na kučem otoku v črnem morju, kakor daleč seže oko, vidi se sama voda, turški ltrod stoji ves v vodi. Vojni most je pustilo vojno zapovedništvo podreti iu sedaj vozijo preko samo pnrobrodi. Sava razširila se je celo do Derventn , tedaj celili osem ur daleč. Koliko nesreče ho je na tem potu že zgodilo ui po vedati. dele kolone voznikov je potonilo, konji so pil krepali od glada in mraza, ker so morali po več dni noč iii dim v vodi stati iu pomoč čakati. Rešitev je sicer prišla ali za marsiko-jega prepozno, krepanih konj ležalo je oltolo pet sto, koliko pak da so našli mrtvih ljudi, to se ve, dn se je zamolčalo. Natančno število se pač ne bode nikdar zvedelo, posebno ono ne blizo Derventa iu blizo Samca. V turškem llrodu je bilo blizo dvajset ti soč delavcev, koji so delali pri železnici m pri barakah. Pred pur dnevi vdarila je Sava tli njih in vsak je moral hiteti iu pustiti vse, samo da se je rešil; in to se je zgodilo po noči; ni toraj popisati strašnega strahu. Ljudje bosonogi iu gologlavi prišli so v naš ltrod Brez krajcarja denarja, brez obleke niso vedeli, kam se podati. Društva vstavila so dela in na tisočo ljudi postopa sedaj po našem Brodil in gazi blato do kolen brez vsacega zaslužka. Vojni transporti iz Bo,sne trajali bodo samo še nekaj dni in poleni bodo malo boljši. Ali videti našo vojake, morajo se človeku v srce usmiliti, uk» In bil ludi iz železa. Marši kojegu sem videl bosega ali pa s takim ohu valom in tako strgano obleko , da tako slabo oblečenega prosljaka na Slovenskem nisem videl. Izgledajo vsi /. eno besedo tako, kakor pravi mučeniki, stradanje in najhujše muke ktere ho prenašali, bero se jim na obrazu. Se slubeji pak so konji; prestruduni, mislim, da ho komaj čakali, da pokrepajo na avstrijskej zemlji. Pred nekaj dnevi govorilo so je tukaj v Brodu, da jih je poprek počepalo vsaki dau po sto, in to je gotovo istinito, ker vsacili sto korakov po ulici videl sem ležati krepanrga konja; drugi so zopet po cesti stojč crkali. Zapovedništvo se ve, da ne moro temu takoj energično pomagati, ali vsaj to je storilo, da hitro, ko so konji izbarkajo, jih prodajo. Takova dražba je skoraj vsak dan, in priča sem bil, ko so konja pet let starega za sedem, reci sedem forintov prodali. Kar kupčijo zadeva, jo tukaj jako živahna ali kodo ima vse to v rokah? (lifuti madjarski iu švabi, oni so sedaj gospodarji in mi smo v svojej lastnej deželi njihove sluge. Žalostno ali resnično. Nad tisoč, barak je tukaj narejenih in vsakej je madjarski čiliit gospodar. Dragina je tukaj strašna iu je primerjati Parizu; kar no pak živeža tiče, je veliko cenejši ko v Ljubljani, težko je res uuietl, kako da se dopusti gostilničarjem, tako grdo ljudi dreti. Drugih novin bi imel še dosta omeniti, končno rečem le to, da je jako žalostno , da naši ljudje posebno Slovenci niso o pravem čiihii sini prišli, gotovo bi si bil vsak lepo novce prihranil. Kar pak boj s Turci zadeva, je tu občno mnenje, da se spomladi začne vnovič iu šo groznejši kakor sedaj. Bog daj, tla bi se željo požrešnih čifutov ne izpolnile. Koncčno moram še omeniti, da smo bili preteklo noč v našem Brodu vsi v največjem strahu; iz Siska je došel brzojav , da se vali zopet veliko večja Sava proti Brodu. Vse jo bilo po konci, nad tisoč vojakov delalo jo celo noč močni nasip ravno ua najnevarnejšem kraji, kjer lu lahko Sava poplavila ves naš llrod iu izišlo je povelje, da bodo pričetek strašne nesreče naznanili trije topi na trdnjavi. Ali Bog jo odvrnil od nas grozečo nesrečo in Sava predrla je šo daleč, pred Brodom drug nasip in se razlila po ravnini. Doimiče novice V Ljubljani '.!H. novembru. Zalivala. O Hvojem 70. rojstnem godu doživel sem radosti, koje bi se nikdar ne bil nadejal. Prijatelji od blizu in i/ ilaleka, iz slovanskih in nemških pokrajin, združeni in posumiti, zastopniki društev, zavodov, mest,, sel itd. donosli so mi mnogohrojnih dokazov svoje .ljubezni in naklonjenosti ust meno in pismeno, in došlo mi je toliko častnih listin, pa tudi dragocenih umotvorov in krasnih tvorili iz ženskih rok, da no vziniigiin) besedi, s kojinii bi izrazil občutke svojega globoko ginjeiiega srca. Sam dobro vem in se radujcin temu , tla vsa ta odlikovanja ne veljajo tolikanj meni, posamezniku, marveč dobri in vzvišeni stvari, koji služim doslej .'It! let; a zarad tega mi dolžnost srčne zalivalo nikakor ni manjša. Tolikega veselja ves presunjen morem lavno svojim prijateljem, vsem skupaj iu vsakemu posebej , le s slalomi besedami objaviti svojo najtoplejšo zalivalo za tolika preljubez-njivu čestitanju z nujiskrouojšo željo: naj Bog vsemogočni milostno izvrši nam vsa voščila, koju so tako toplo iinglašana bila v nepozabljivih dneh 17. I K. t1.), novembra t. 1. od predragih mi prijateljev! V Ljubljani dne 2ii. novembra 1K7H. Ur. lun. Bloiwois. (Deželni predsednik vitez Kallina) se je 25. t. m. z Dunaja zopet povrnil v Ljubljano. (Društvo zdravnikov kranjskih) ima denes zvečer ob 6. uri svoj navadni mesečni shod, pri kterem bosta govorila dr. Fux in dr. Kovač. (Najstarejši mož v Ljubljani) hišni posestnik Anton Jerina, oče penzijoniranega župnika g. Jerina, star 91 let in 5 m., je 23. t. m. umrl vsled starosti in je bil včeraj pokopan. Itanjki ni bil nikdar bolan in je še le pred nekterimi dnevi začel pešati. R. I. P. (Na trgu umrla) je neka žena iz Šmarije. Prodajala je pred rotovžem in se ji je kri vdrla. Prinesli so je takoj na rotovž, a preden je prišel poklicani duhovnik, da bi jo v sv. olje dejal, bila je že mrtva. Res ne vemo ne ure ne dneva! (Marijina bratovščina). Od lanskega leta je pristopilo mnogo novih udov. Za take, ki ne vedo še namena in dobrot bratovščine, kakor tudi dolžnosti udov , naj bo povedano: družtvo preskrbi vsakemu udu, kedar umrje, lep pogreb brezplačno. Za umrle ude se bere vsako leto 40 maš. Revnim udom se daje tudi podpora. Udje pa plačujejo 50 kr. na leto, in pri vstopu plačajo vstopnino od 4 do 7 gld. kakoršna je starost. Kdor hoče vstopiti, naj se oglasi pri predsedniku g. Regaliju na št. peterskem predmestji. (h seje deželnega odbora 22. t. m.) V podporo revežem ua Ljubljanskem močvirji vsled groznih povodiuj je deželni odbor dovo-volil IGO gld. iz deželnega zaklada. — Zarad izvršitve sklepa zadnjega deželnega zbora v zadevi sirotnišnice v Ljubljani se deželni odbor obrne do usmiljenih sester, da mu naznanijo osnovo te sirotnišnce in predlože dotične Statute. — Bile so tudi obravnave zarad izvršitve raznoterih drug h sklepov zadnjega de. želnega zbora. (Iz Bune pri Mostam) se nom piše: De-korirani so bili sledeči vojaki 10. slovenskega bataljona lovcev. S srebrnimi svetinjami: oficirski namestnik Josip Golob, bataljonski trobentač Josip Nusdorler, podlovec Franjo Ma-roiit, patrolovodja Anton Pivk in Franjo Ma-rentič, lovec Janez založnik, trobentač Lorenc Lužar. Razen tega bili so pohvaljeni: nadlo-vec Janez Nemec, Četovodja Josip Cerar, Ši-men Kramar, Janez Normali; podlovci: Miklavž Dragoš, Pavel Madronič, Andrej Margon, Nace Bučar, Franjo Slovša, patrolovodja Josip Kopitar, lovci Jakob Sprajcat. Tone Kočevar, Franjo Štauta, Matija Puc, Matija Podlipec, Janez Jakše, Martin Zabkar, Janez Gross, Martin Bajda. Razen tega dobil je cel bataljon občno pohvalo, in se je izkazalo, da so Slovenci kakor uže od nekdaj tudi zdaj še vrli junaci. "Narod." (Rekruti) domačega polka baron Kuhn odidejo v petek zjutraj ob 5. uri od tod, in sicer kakih 400 mož gre v Trst, m od oudot v Livno. Namestu njih se bodo vračali iz Bosne starejši vojaki takoj domov. Oddelek bode vodil g. Stotnik Kavčič. Tudi rekrutje 7. in 19. lovskega batalijona odidejo te dni v Hercegovino, in se bodo tudi namesto njih vrnili starejši reservisti. (Za ubožne družine reservistov) bilo je dozdaj razdeljenih 5705 gld. 50 kr. Razne reči. — Iz Trsta se 2G. t. m. telegrafuje, da je bil tamošnji mestni odbor vsled najvišjega sklepa razpuščen. V tem odboru sedeli so najbolj zagrizeni lahoni, ki so pri vsaki priliki kazali svojo vnemo za zedinjeno Italijo, Avstriji pa čedalje bolj obračali hrbet. To so nedavno pokazali, ki niso hoteli sprejeti Burg-stallerjevega nasveta, da bi dovolili nekaj denarjev za pogostanje vojakov, ki se vračaja iz Bosne. Prebivalstvo bilo je s tem jako nezadovoljno, ter je prostovoljno nabralo toliko denarjev, kolikor so jih za pogostenje potrebovali, odbor pa je zadela zaslužena kazen, ktero mu je že zdavnej želel vsak pošten Avstrijan. Gledč novih volitev imeli bi to edino željo, da naj vlada podpira slovenski in konservativni živelj v Trstu in prevzetuemu lahonstvu bode skoraj usta zamešana in peruti pristrižene. — Glasoviti tolovaj Rosza San-d o r je v ječi Szamos-Ujvarski umrl. — f Vitez Ljubiša, državni poslanec in deželni glavar dalmatinski je 23. t. m. na Dunaji po daljem bolehanji umrl in je bil 25. t. m. na Marksovem pokopališči pokopan. Narodna stranka dalmatinska mu je očitala, da se je bil dal pri osnovi dalmatinskih železnic podkupiti in se je vsled tega od njega ločila. V državnem zboru je glasoval vedno zvladino stranko. — Odlikovanje. Kakor zadnja štev. >,Soče" poroča, bil je Aloizij Bader svečar v Gorici, že v tretjič odlikovan na razstavi v Parizu, kjer je razstavil lepo zbirko čisto voščenih sveč razne velikosti. Ta novica bode gotovo dobro došla tistim cerkvenim predstoj-ništvom, ki pri njem naročujejo svečavo za cerkve svoje, — Pivo je zdaj mnogo močneje, kakor včasih, je dejal v gostilnici nekdo. „Snoči sem ga pil in sem spal na to kakor vol." A zraven sedeč zdravnik zavrne: „A, to ni od piva.'1 ~----- i Eksekutivne dražbe. 29. novembra: 3. Plevel iz Rodice v Kamniku. 2. Murgcl iz Velesovega, 1. Masi iz Luž, oba v Kranji. 2. Šukljo iz Bušine vasi, 3. Mek-levsek iz Gabrovea, 1. Malešič iz Radoviee vsi v Metliki. 3. Hafner iz Ilarij, 3. Gerl iz Tominja, 1. Kastelic iz Dobropolja, 3. Brumen iz Knježaka, 3. Frank iz Čel, 3. Kovačič iz Zarečija, 3. Mer-Suik iz Smerja. 1. rfaiu iz Knježaka, vsi v Bistrici. 3. Pestol iz Podragc v Vipavi. 30. novembra: 3. Gregore iz Terzina v Kamniku. 3. Kotar iz Velikega bana, in Gorenc iz Sraartina v Kostanjevici, 3. Petelin iz Rakitne na Vrhniki. 3. Hafner od sv. Duha v Loki. 3. Ul-bing iz Bresta. 3. Strumbelj iz TomiSlja, v Ljubljani 2. Blanž v Trebnjem. 3. Plut iz Rotja v Žužemberku. 2. Dežman iz Ccgovniee in Kmetic iz Gradu v Kranji. 3. Jager iz Landola in 3. Dolenc iz Čermelico v Senožečah. 1. Bavdek iz Pleš v Lasi čali. Umrli so: Od 22. do 20. novembra: Janez, Andrej in Cecilija Koman, trojčki, kanccl. si., vsled slabosti. Ana Pahor, pl. Lilienstreit mestna reva 42 1., za vtriplj. možganov. Marija Novak, del. o. 2 1., za sušico. Katarina Cme, davk. v. 72 1., za božjaatjo. Marija Bajer, gost. o. 5 I., za davieo. Frane Bab-nik, zaseb. vrad. 23 1., za jetiko. Anton Jerina, hiš. pos, 91'/a 1., vsle I starosti. Jcra Karpo hiš. pos. 72 1., za vtriplj. pljuč. Janez Kimovc, hiš. pos. o, 10 d , za božjastjo, Polona llofinan, dež, vrad. o. 12 m., za bušIco. Marjeta Prosen, mestna revu, 72 1., vsled starosti. Telegradene denarne tcut 26. novembra. Papirna renta 61.20 — Breherna reut« 62 25 — Zlata renta 71 85 — 18601etno državno Donojilo 112 60 Bankin« akcije 793 — Kruditne akcije 225.--London 116.60 — Srebro 100—.— Cea. kr. cekini 6.67.-20-frankov 9.3l. IlennrHtvene cene 26. novembra. Državni fondi. Denar. Blago 6'/o avstrijska papirna renta .... 61.20 61.30 6'/, renta v srebru.......63 35 62.40 4% renta v zlatu (davka prosta) . . 71.60 71.70 Srečke (loži) 1854. 1..............106.76 107.50 „ „ 1860. 1., celi.....112 26 112.50 „ „ 1860. 1., petinke . . . 122.— 122.26 Premijski listi 1864. 1.,............142.60 143.— Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5%................99.-- 99.60 Kranjske, koroške in primorske po o*, 91.— 91.50 Ogerske po 5%................78 60 79.25 Hrvaške in slavonske po 5", , . . . 84.— 85.— Sedmograške po 5% ............73.50 73.60 Delnice (akcije). Naeijonaine banke............790.— 792__ Unionske banki ... .... 65.26 65.75 Kreditne akcije................226.— 226.30 Nižoavstr. eskomptne družbe . . . 755.— 740.— Anglo-avstr. banke......■ 97.50 98.25 Srečke (lossi). Kreditne po 100 gld. a. v. • 163.26 163.60 Tržaške „ 100 ,, k. d. . 117.76 118.26 „ „ 60 „ „ ., • 62.— 63,— Budenske „ 40 gld. a. v. ■ 27.50 28,— Salmove „ 40 „ „ „ . 38 50 39.— Palfli-jeve „ 40 „ „ „ . 27 50 27.76 Clary-jeve „ 40 ,. ,, „ . 23.75 29 50 81. Q eno is „ 40 „ „ „ . 34.25 36.26 Windischgratz-ove „ 20 „ ., „ . 29.— 29.60 Waldstein-ove „ 40 „ „ „ 22 50 23. -Srebro in zlato. Ces. cekini . . . •............5.59 5.00 Napoleonsd'or..................9.33 9.34 8rebro....................100,— 100.10 Soli n Klanje leseni! podoh v Orodenu na Tirolskem priporoča se prečastiti duhovščini za izdeljavo plastičnih križevih potov po Fiiricbu, ki lepo modelirani v izbukanim delu stanejo : 106 centimetrov visoki in 66 centm. širok' krasno pobarvani 700 gld. 58 centim. visoki in 40 centim. široki pa 300 gld. Jaslice za cerkve od 40 do 150 gld. Omenjena šola je v vedni dotiki z veljavnimi umetniki iu poznavatelji cerkve iu urnet-nijskih zahtev, ter zamore vsled tega vsa naročila izvršiti natančno po umetuijskih in cerkvenih pravilih. Spoštovaje (B) Ferdinand Bleiiiel/,, vodja strokovnjaške šole. Najprimernejše darilce za pridne otroke ste povesti: 1. Ilaiiuiii, ali »mlnji dnevi •leruzuleiiii), in 2. Kmliiji dnevi Ogleja. Knjižici obsegate okoli 180 strani in se dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu „$luvenea". ki jio želji preskrbi tudi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu. (31) „Pot vvečnost" vernim svojo šk ofije r azl ožil