Posamezne Storilke* Navadne Din •—'•35, ob nedeljah Din l'~»
-TABOR* i*«i* '“•* *“• «*v*a nedelje in prmnikor, ob 18. nri z: datumom naalednjmra dne ter stene mesečno po poiti D 10-—, zo inozemstvo D 18-—, doetaTljeo na dom D 11*—> na iilaiarucc D10*—-t in*trati po dogovora. - : Naroča *e pri opravi »TABORA4-, MARIBOR JarnoovauBea ato* 4.
daHainje štev. šara
TABOR
Posamezne EtevUkee Navadne Din —"75, oh nedeljah Din 1*—>
UREDNIŠTVO at nahaja v Mori* bora, Jurčičeva ul šL 4, L nad« Btropje. Telefon interarb. SL 27®. UPRAVA »e nahaja v Jurčičevi ulici st. 4, pritličje, desno. Telo« fou st, 24. —* SHS poStaočdoavnJ račun štev. 11.787.
Na naročila brea denarja m a« os ir a. —■ Rokoniai se aa
«.y.o
99ms	Naslov TC	Maribor, torek 4. novembra 1924.	Leto: V. — Številka: 252.
T		m piplian	
Tit
,1 i ž n i
liceja
i 1 i ^ n n
:3&aBaBBnnannBnnBnBnBannBBissiBH(
Nocoj v pondeljek 3. novembra 1924 ob 20. uri v Gotzovi dvorani
BBBBBB
BBBBB
Neizpremenlen položaj w Beogradu.
Radikali se še niso odločili — Razmerje 107 :75. — Samostojni demokrat je so odklonili Timotijevidev mandat.
BEOGRAD, 3. novembra. Danes se je Pričela seja radikalske-g-a 'kluba, ki so jo Vsi. politični krogi’ pričakovali s takimi zanim-anjeinl Tmotijevič je prišel prav Zgodaj v skupščino in je razpravljal z zemljoradtaifci, z Nemci, z džemi j etorni in s samostojnimi demokrati, kateri so aniu V nekaterih vprašanjih, ki se ujerna-jo z njihovimi željami, obljubili podporo. Prvi trije pa so izjavili, da se bo'o vse,mi temi razpravljalo še v njihovih klubih, dočini1 so samostojni demokraije vprašali, ali misli morebitna njegova Vlada odpraviti protiustavno vzpostavitev pokrajinske vlade na Hrvats-kemi in imenovati velike župane. Timotijevic je odvrnil, da ne bo ničesar izpreminjul,
temlveč bo nadaljeval politiko dosedanje vlade. Samostojni demokratje se s to izjavo niso zadovoljili. Takoj so se se' stali k klubovi seji in sklenila, da odklonijo Timotijevičev mandat za sestavo nove vlade. O temi ho popoldne izdan poseben komunikej.
Gg. Gjuričič, Trifkovio, Uzunovič in Srskio so ob 10. uri,odšli k Bašiču in zahtevali navodila o stališču, ki naj ga zavzame radikalski klub. Kakor izvemo, se je radikalska stranka, orientirala temi pravcu, da naj se koncentracijska vlada sestavi na podlagi razmerji 107:75. Ob 13. uri je 'bil-a seja prekinjena in se bo popoldne nadaljevala. Popoldan bo radikalski klub določil svoje zahteve.
Radičev prelom.
K nedeljo je opsoval vse od kralja do Pašiča in Davidoviča. — Radič hoče vo-E,‘y litve za vsako ceno. — Vsi Hrvati gredo v najstrožjo opozicijo.
takega kluba:, tedaj ne preostane druge ga; kot diai jih v volitvah zdrobimo. Beograjski parlament je tako ubog, da nima niti te borne dpl-očbe, da sme večina poslancev zahtevati sklicanje skupščine; Jovanovič -j® tmlerodiajen, kedaj naj' se skupščina skliče. Iz sedanje krize, ki ni vladna kriza, temveč kriza parlamenta, ustave in države, vodi zgolj en izhod: volitve. Mi bomo ros tudi volitve izzvati.
Nato je Radič govoril o angleških volitvah in angleškem volilnem sistemu Pašič je v angleških očeh balkanski slepar. Bilo bi neumno verjeti, da bi zmaga konzervati-vcev ojačila . pozicijo Pašiča in Pribičeviča.
Korošec je nedavno dejal na dvoru, da bo odšel v inozemstvo in prepustil Slovence Radiču. Tega pa nt treba, ker je Korošec že izgubil Slovence, ki vsi gredo k Radiču.
Dalje je Radič izjavil, da po atentatu na Košuitdča ne pojde več v Beograd1, ker je tam že sklenjena zarota, da se Radiča umori. Z današnjim: dnemi — je zaključil Radič svoj govor — gre ves hrvaški narod vi najstrožjo opozicijo.
iv ZAGREB, 3. nov. Včeraj- se je sestala
v prostorih »hrv. seljačkoga doma« seja zagrebške krajevne organizacije HRSS. Seveda se je cb tej priliki oglasil tudi Radič in je v daljšem: govoru zavzel stališče k trenutni politični situaciji:
Trije dogodki imajo vpliv na našo Poltiono situacijo in sicer: 1. napadi na poslanca Košutiča 2. Timotijevičeva akci 4« -za sestavo vlade in 3. volitve v An-gli-i jh O prvemJ smo bili vsi napačno podu-i^ni. Avstrijsko kopito ni v 100 letih stolklo toliko kot v 6 letih beograjsko. Pokazalo se je, da sta Petrovič in Davido-IVič to kar Paši6 — Sestava vlade je te-idaj poverjena Timoiti-jeviču, ki se nikoli '»i strinjal z Davidovičevo politiko 6po-Tazum:«. V Beogradu govorijo, da bo kralj- poveril vlado generalom. Naj to jle stori, če se hoče igrati s svojo usodo! liS Timoti jevičem ne utonemo govoriti, iker ta mož nima niti toliko poguma, da i®i odkrito povedal, da mu sporazum- s Ittrvati ne diši. Predlagal sem, da na j so tosnuje federalistični klub. Njega naj- -bi j-Vodili Spaho, Hohnjec ali Korošec. Če t>a Shbi n-očejo privoliti v ustanovitev
l
atten sprejem »Ljubljanskega Zvona".
k
!%■
MARIBOR, _3. novembra'. S popoldanskimi vlakami j« prispel iz Ljubljane ;Pevski zbor »Ljubljanskega vvona« pod •'Vodstvom pevovodje g. Prelovcai. Na -kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva, ■'fei je goste živahno pozdravljalo. V ime-iJiu pevskega zbora mariborske »Glasbene Matice« je goste pozdravil g. Arnuš, Iv imienu Zveze pevskih društev g. rav-
fJfAŠ LONDONSKI POSLANIK UMRL.
LONDON, 2. nov. Jugoslovanski podanik Gavrilovič je umrl.
PREMIRJE na KITAJSKEM.
TIENTSIN, 2, nov. (Reuter.) Mirovna ČPolgaj-anja- med Fen-.Tu-Hsi ango ml	in
Wu-Pe-Fujeml se nadaljujejo. Sklenjeno to premirje, s katerim1 sq sovražnosti Ustavljene.
f ITPOOB V BRAZILIJI.
. (Buenos Aires, 2. nov. Bvaz!ij:m-ske garnizijo v San Angelo-, Sao Linz,, Aru z, Alt/, Sao Nicolao v državi Rio Grande do Su-1 so se priklopile vstašem |4a zasedlo navedena imfista. j;V	BORZA.
C0RIH, 3. nove-mbrai. (Izv.) Sklepni ij. Pariz 27.30, Beograd 7J>5, London 23-59, Praga 15.58, Milan 22.65, Ne\vyork j 519.20, Dunaj 0.007325.
ZAGREB, 3. nov. Pariz 364—369, S vica 1127.50~1337.50, -London 312.30~315.lfl, -Dunaj 0.0962-0.0982, pra„a 204.50~207.50, 300—303. N«w^o®k 6&—69«^	i
natelj Detela, v imenu jugoslov. nacionalistov g. Zorko. Zahvalil se je vidno ginjen v lepih in vznesenih besedah g. Prelovee. Nato so se gostje podali- v mesto. Koncert se prične ob 20. uri. Vsak zaveden narodnjak h dolžan, da se udeleži koncerta, ki je prvovrstna narodna in umetniška prireditev.
^sem m* esmfesorierei,
zdravnikom, Inženirjem M. v Mariboru.
Za predavanja na deželi in po trgih potreb ujemo nujno predavatelje za sledeče pred-meito:
1. O postanku sveta;
2. o zemeljskih katastrofah1,
3. o slovanskih genlj-ih! na polju knji-
ževnosti,
4. oi brezžičnih brzojavili in telefonih,
5. o zvezd oBnajnstvn,	>
6. o -jetiki.
Prosimo, da se goispodje, -ki bi taka predavanja prevzeli, nemudoma javijo na naslov:	'
,Vekoslav Špindler, novinar, Maribor, Jurčičeva 4.
Mariborski odsek ^Zve®e kul torkih društev,
Doma in po sveto.
— Smrtna kosa. Dinc 30. trn. ob pol 7. uri zjutraj ustrelil se je načelnik -gradbene sekcije v Slov. Gradcu inž. Theo Pinterič. Krogla mn je prodrla; srce, tako da je bil pri priči mrtev. Vzrok samomora so nesrečne družinske razmere. Pokojni je bil splošno priljubl jen, 37 let star in zapušča dva nepreskrbljena fanta.
-V KORIST SLEPIM, tem največjim revežem med reveži, je naložilo Podporno društvo za slepe v Ljubljani tudi za 1. 1925 koledar in zapisnik. Kdor čuti količkaj usmiljenja s slepimi reveži, naj ne zavrne koledarja, če mu ga pošlje društvo, ampak ga naj sprejme in plača. Če ne dobi doposlanega, naj si ga kupi v prvi knjigarni. Plemenita srca, imejte sučutje in pomagajte!
— Nemški »Kulturbund« je dobil od notranjega ministra Petroviča pravico obnovitve delovanja in se mu bo tudi vrnilo konfisci-rano imetje.
— Epidemično širjenje HRSS v Slovenji, Neka zagrebška vest poroča sledeče: »Semkaj je prispel vodja avto no-mistične slovenske stranke g. Albin Pre peluh, 'ki je sporočil da se kmečki repub blika-nski pofcret širi v Sloveniji uprav z epi-dimečno naiglostjo.« Mi, ki živimo v ljubi Sloveniji, ne vemo nič posebnega o tej epidemiji. Radi pa podpišemo Prepeluhovo primero med IIRS3 in epi dem!jo. Prepeluh sploh rad ljudem' soli pa-met, ker eo njegovi možgani edini rešili problem' Kolumbovega jajca slo venske avtonomije. Trdno upamo, da na-mi bo -g. Prepeluh razjasnil še kako epidemično lastnost tega pokreta razen hitrosti. Po našem opažanju je nova epidemija nekoliko podobna steklini, s tem razločkom, da vzbuja strahovito zgovornost in nenavadno krotfcot-.it pred volilci Političnimi psihijatro-m Pa toplo priporočamo Prepeluhovo epidemiološke izjave.
— Za ustanovitev posebne rokodelske zbornice, torej za ločitev dozdajne enotne Trgovsko-obr-tno zbornice, so je na svojem zborovanju dne 30. trn. izreklo po dolgi nad dveurni debati celjsko o-brtništvo.
— Petdesetletnico je slavila dno 28. okt. odlična slovenska narodna delavka in prvoboriteljica za ženske pravice, ga Minka: Govekar jeva.
Tuje delovne sile v naši državi. — Vkljub zakonu in predpiso-m: pod kakimi pogoji se smejo- v naši državi obdržati inozemiske delovne sile, je pri nas nešteto tujih in domačih podjetij, ki kakor v zasmeh vsem; tem predpisom1 i-m-ajo zaposlene tuje moči, dočimi je na stotine in tisoče naših ljudi brez posla. In po veliki večini so vse to moči, ki niso nenadomestljive. Ob priliki: si bo-mo dovolili samo nekatere drastične slučaje osvetliti, zlasti kjer pomagajo tujce d*£ati četo naši uplivni možje (tovarna dušika v Rušah itd.). Kako nesramni so ti tujci, za to navaja zagrebška »Rijoča v nedeljo naravnost klasičen slučaj: Neki E-W. V Našioah si je na goljufiv način dobil legitimacijo, da je naš državljan; ko Pa bi moral na vojaški- -pregled, je hitro s potnim' listom; avstrijskega konzulata v Sarajeva dokazal, da je avstrijski podanik. — Šopirjenja tujcev pri nas na težko materijelno škodo domačinov ir. njihovi,m predrznostim treba napraviti konec. Vlada »reda in zakona«, kje sil!
Kako Italijani službeno izzivajo v Dalmaciji. Iz Dubrovnika poročajo, da se 'jo t-am! -mudila italijanska razmejitvena komisija za Albanijo. Tamošnj-a ita-i-janskaj kolonija ji je priredila banket. Ob tej priliki je baje italijanski general govoril, da so vsi italijanski častniki Pripravljeni, da se bore za zedinjenje Dalmacije z materjo Italijo.
— Število avtomobilov v Ameriki neprestano raste. Dne 3. jul. tl. jih je bilo 15 milijonov 552.077, za 20% (2	;ni-
). .več nego L jul, 1923„
— Oficljclna otvoritev železniške pros ge Ljutomer—Ormož je določena na 22, trn.	-v, -
Mariborske vesti.
Maribor, 3. novembra 1934.
Po praznikih.
Stara pesniška fraza, da na mrtvih! dan tudi priroda žaluje nad grobovi, se letos ni izpolnila. Na praznik Vseh svetih je sicer nebo potočilo nekoliko solza; vendar pa se mu je videlo, da ni ndo preveč razpoloženo za »jok«: ves popol-dan je bilo krasno in gorko vreme. Zdelo se je, da se priroda sramuje jesen, skega obličja in da bi rada svoje bolestne poteze zakrila z višnjevim nebom; jj izredno toplim solncem in z belimi oblački na obzorju. Kak pesnik bi lahko prirodo ob letošnjih V-seh svetih primerjal z vdovo, ki si nič preveč ne jemlje k sreu žalnega razpoloženja v hiši: malce solz po skrbno napudrauem licu, hkratu pa moder pogled, žgoč in hrepeneč.
Mariborčani so oba dneva *— v soboto in v nedeljo — hiteli v dolgih in gostih trumah na pokopališče, kjer spe večno spanje nekdanji velj-alki našega mesta-škofje, župani, visoki uradniki, ofieirjiij ki so svoje dni vzbujali rešpekt, strah, spoštovanje in zavist. Od vsega je o-stala samo grobna ruša in kamen z napisom:------Grobovi	so bili večinomia d-
zaJjšani in razsvetljeni. Še pozno v večer; ni -mrak so brlele luči in sveča, ljudje so se trli po stezah, misli so iskale na pol! pozabljena ali nepozabljena- obličja, od katerih je ostal zgolj spomin ali zvoki imena, le redkokje delo, ki preživi rodove.
Lepi venci so bili položeni; na grob narodnega buditelja škofa Slomšeka; Sokolstvo se je spominjalo dr. Vladimi-ra Sernca; časnikarji so položili jesenske cvetke na rušo prvega slovenskega! novinarja v Mariboru, nesrečnega Ant, Tomšiča.
Največ ljudi pa je hitelo oba dneva na Pobrežje, kjer se je razvilo prava mesto mrtvih. Naval ljudstva je bil zlasti v soboto tolik, da so imeli varnostni organi polne roke dela; posebno pri bre-du čez Dravo je bil-o -treba regulirati dotok množic, saj se je -splav -vsled prenal-polnjenosti začel pogrezati v. vodo-. Razen domačinov so prišli tudi številni tujci iz Avstrije, 'ki imajo v Mariboru grobove. Tako je zglaševalni urad vi-diral povprečno 150 avstrijskih potnih listpvj na dan.
Na Pobrežju se je razmahnila upravi babilonsko vrvenje med grobovi. Prijetno je bito videti, da so se začeli ljudje spominjati z večjo pieteto, kot je bila doslej običajna pri nas, grobov vojnih) žrtev, katere so umrle na naših tleh za časa grandijozne svetovne vojne. Učenci in učenke okoliških šol so nabrali šopke cvetk in jih prinesli na vojaška grobove, tako da jih je bilo zelo malo, ki -bi ne imeli na svoji tihi gomili znamenja, da jo nekdo mislil na njo. Ob JR uri je za-svirala vojaška godba nekoliko žalnih komadov.
Tudi tu so bili Številno posečeni grobovi znanih mož, ki so nekateri še pred tedni živeli an-ed nami: tako na pr. groba dr. Pavla Turnerja in dr. Franja Rosina. Dramatično društvo je odkrilospo-menik svojemu vrlemu Stergarju; kralt-ki slavnosti je prisostvovalo veliko ljudi, zlasti Slovenci izza predvratnegal Maribora.
Ves čas je grelo poznojesensko solnče in vzbujalo nad njivo mrtvih skoraj' dol veselo razpoloženje. Pogledi so nehote uhajali daleč čez polja in gozdove, pa! tja k Pohorju, nememu spomeniku davnih dob, ki ga no more zlomiti kruti čas, kateri je v pohorski senci strl in zdrobil Prah tisoče človeških rodov. Obilni solnčni žarki so budili zaupanje v življenje in odganjali mračne misli mai smrt, ki je prirodi prav tako sveta' kot življenje, saj- sta obe zgolj- izraz ene iu iste sile, neločljivi,sestrioL.ka|ior ,dau in noč,....l, ..... J	.....................
Bffi« fi
*>
<»T A B O R*
•V Mariboru, 'dne 4. ■nove.mFra T9?-l
Računski stroj „friumpkatoru, samoprodaja ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ulica. 7, telefon 100.
m Imenovanje. Za začasnega selcuuida-rija v mariborski splošni bolnici je imenovan g. dr. Adolf Wankmuller.
m Radioklub. Odborova seja se vrši v sredo dne 5. novembra 1324. ob 20. uri V klubovem lokalu »Pri zamorcu«.
m Zanimivo predavanje v »Ljudski univerzi«. Kakor smo že sporočili, bo nocoj oib pol 20. uri predaval v »Ljudski univerzi« g. primarij dr. Hugon Robič o spolnih boleznih. Predavanje bo pojasnjevalo okoli 40 skioptičnih slik, vrhu tega bodo na vpogled velike risbe, ki so bile izgotovljene v ambulatoTiju ter razno drugo gradivo te vrste. Kakor izvemo, bo g. predavatelj ponovil predavanje samo za ženske, lahko pa so ženske navzoče tudi pri nocojšnjem predavanju. Mladini je vstop prepovedan.
m Ba se počasti spomin g. t dr. Rosine, je daroval Dijaški kuhinji v Mariboru gospod primarij dr. Mirko Černič 100 din. —- Prisrčna hvala!
m Čuden samomor. 311etni reducirani bančni uradnik Jožef Antensteiner, ki je stanoval na Meljski cesti št. 11, je v soboto dne 1. tm. prišel popolnoma potrt in obupan v stanovanje hišnice v tej hiši. Ko je hišnica za nekaj trenutkov odšla iz sobe, je Antensteiner urno zaklenil vrata. Ko se je hišnica vrnila, ni mogla v sobo in je šla pogledat skozi o-kno, kaj se je pripetilo. Opazila je, da bančni uradnik leži na postelji. Takoj je zaslutila nesrečo in vdrla v sobo. Antensteiner je ležal mrtev na postelji. Zaužit je bil neki strup, ki je učinkoval zelo naglo in mu je nesrečnež med kratko hišnično odsotnostjo podlegel. Čemu se je ranjki podal baš v stanovanje hišnico in tam izpil strup, nam ni znano. — Vzrok samomora je menda brezposelnost, sicer pa je bil mož živčno bolan in je kazal znamenja težke melanholije.
m Micka Kovačeva. Kovač Mirko K. je prišel včeraj v neko gostilno na Aleksandrovi cesti in si naročil obilno kosilo. Ko bi bil moral plačati 35 din. zapitka, je povedal, da ima prazne žepe, pa še širdke luknje v njih. Ker gostilničar s tem ni bil zsdovoljen, ga je dal aretirati in prid© pred sodišče.
m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 26. okt. do 1. nov. Škrlatinka: ostalo 2, Difterijp: ostal 1, novih. 1, ozdravel 1, ostane 1. Treb. tifus: ostal 1. Griža: ostalo 9, novih 1, ozdravljenih 7, ostanejo 3. Norice: novih 2.
m Oj te ženske. Na sam' praznik Vseh svetih zvečer, sta se srečala na ulici Martin P. in Tomaž M., ki sta se že dolgo časa črtila radi neke ženske. Ljubosumnost je menda vsled dobro zalitih želodcev tako vzkipela, da sta se spoprijela liki razjarjena petelina in se tako dolgo pretepala, da je posegla vmes tuja roka in nazadnje policijska postava, m Pod režimom demona Alkohola. V soboto so neznani pijanci izruli na oglu Pobreške in Mejne ulice leseni drog s ploščo, na kateri je označeno ime ulice ter ga položili na cesto. Če bi privozil avto, bi se utegnila pripetiti kaka nezgoda. K sreči pa je treznejši pasant odstranil drog in tako preprečil neprijetnosti, ki so jih hoteli povzročiti prismojeni pijanci. — Prane V., Sigmund S., Alojzij B. in Oton K. so so baš v polnočni uri med 31. oktobrom in 1. novem-
brom vračali iz gostilne in lomastili po Koroški cesti. Ker pa jim je bila tudi ta cesta preozka, so začeli pri dveh hišah lomiti ograjo in metati deske po cesti. Sredi dela jih je stražnik zasačil. — 63 letni delavec Martin G. se ga je tako nakresal, da je na državnem mostu padel in se poškodoval. Na pomoč mu je prišel rešilni oddelek, ga obvezal in prepeljal domov.
m Na ustanovnem občnem zboru društva tobačnih trafikantov za Mariborsko oblast s centralnim sedežem v Mariboru, ki se je vršil dne 2. nov. 1924, se je izvolil društveni odbor večinoma iz težkih invalidov in sicer: za predsednika Franjo Geč; za podpreds. Miloš Gnus; za tajnika Franjo Kopina; blagajnika Anton Golež; odborniki: Filip Hauptman, Karol Jakob, Franc Belle, Rudolf Niefergal, Andrej Muršec; namestnice gospe Leopoldina Nerat, Amalija Štraus, za preglednika Štefan Renčelj in Ante Tončič.
m Iz policijske kronike. Dne L novembra so straže vložile 17 ovadb, naslednjega dne 11 in v zadnjih 24 urah 14, med njimi imajo zopet večino prestopki cest-no-policijskega reda.
m Izgredi na športnem igrišču. Med prvenstveno tekmo ISS K »Maribor in »Rapida« je nastal spor radi rezultata. Vanj se je vmešalo tudi občinstvo in je malo manjkalo, da se ni igrišče izpre-menilo v »hrvalište«, da si izposodimo izraz od bratov Hrvatov. O stvari bomo še izpregovorili. Za sedaj pristavljamo samo sporočilo policijske oblasti, da bo v bodoče pošiljala k tekmam na stroške udeležencev športnih društev zadostno število stražnikov, ki bodo preprečili poseganje občinstva v športne igre.
: 1SSK Maribor : SV Rapid 0:3 (0:2). Sodnik g. Bebteto iz Ljubljane.
Narodno gfsdaKšče.
REPERTOAR.
P on d el jok, 3. nov. Zaprto.
Torek, 4. nov. »Otroci«. Ab. B.
Sreda, 5. nov. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Ab. D.
Četrtek, 6. nov. »Liliom«. Ab. C.
Dopisi.
Sospodarstve.
S rimsko poročilo Na svinjski sejem v Mariboru dne 31. okt. je bilo pripeljanih 324 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 87.50— 125 D. 7—9 tednov stari, 150—225 D, 3—4 mesece stari, 325—500, 5—7 mesecev stari 612.50—750, 8—10 mesecev stari 625—1000, 1 leto stari 1000—1750,1 kg žive teže 15— 20 D, 1 kg mrtve teže 22.50—27.50 D.
Hmelj. XXX. poročilo Hmelj, društva v Žalcu. Žatec, ČSR 31. 10. 1924. Minuli teden je bilo na hmeljskem trgu pri mirnem prometu slabejše povpraševanje in večje ponujanje; vsled tega so tudi cene padale. Prodano ie bilo dnevno 50—100 bal skoro izključljivo za domačo (tuzemsko) potrebo. Inozemskih kupcev ni bilo. Prodajalo se je največ srednje in dobro srednje blago po 2500 —2800 čK za 50 kg. Prima notira le no-miinelno do 2700 čK. Na kmetih se je kupovalo od 2500 navzgor. Pri slabem povpraševanju je konečno razpoloženje miirno, cene se nagibajo v prid kupcem, kateri so pri izbiri kvalitete zelo strogi. — Savez hmeljarskih društev.
Slovenjgradec. Klerikalni poslanec Pušenjak je imel v nedeljo shod. Neukemu ljudstvu se je povedalo, da ima u-radništvo mastne plače. Časopisje (klerikalno) je prehinavsko, poslanec je odkritosrčen. S tem Pa ni rečeno, da bi se tisto uradništvj, ki jc vpisano pri E-e les, zavedlo. Tele je tele! — Naša duhovščina si mane roke. Od nje prirejeni shodi učinkujejo, od nje podpirano časopisje šunta na vse pretege proti vsemu, kar ne trobi črn j intcriaeijonale, pride pa čas, ko se bo zavrtelo v stranki sami. In takrat bo gorje, šunta joči in na-šutani si bodo s:a!i uasp-ori. Se že dani! Srce Jezusovo ne bo hotelo pomagati kastratorjem naših duš.
Makole. Dne 29. okt. je v naš mirni trg priplul angel smrti in v tihi bolniški sobi se je dotaknil z belo roko bolnice-trpinke in ji zatisnil trudne oči v sladki večni spanec. Gospe Amalije Škorjanc ni več med nami. Njena duša se je preselila v vsemirje k njenemu že L 1893 preminolemu soprogu Roku Škorjanc. Vzlic svoji visoki starosti 78 let hi lahko bila med nami šo dokaj časa, da ji ni zavratna bolezen prestrigla nenadoma niti življenja. Udeležba na njeni zadnji poti dne 30. okt. in neštevilni izrazi sožalje njenemu zetu, našemu vrlemu šolskemu upravitelju g. Mart. Šamperlu, so dokaz, kako priljubljena in oboe spoštovana je bila pokojnica v širših plasteh ljudstva. Vsem bridko prizadetim zaostalim iskreno sožalje, njej pa lahek počitek pod zeleno tratico! — R. J.
Šmarje pri Jelšah. O priliki poroke gdč. Ante Tančičeve hčerke tuk. trgovca in posestnika z g. Firstom, ioženerjem iz Zagreba je daroval ženin za Sokola v Šmarju 2000 K. Pevski zbor je priredil nevesti na predvečer poroke podoknico. Šmarski Sokol se zahvaljuje g. ženina za velikodušno darilo, iskreno čestita novo-poročenoema ter jima želi obilo sreče in zadovoljnosti!
Iz Šmarja pri Jelšah. Dne 29. okt. tl. se je vršila v Šmarju poroka gdč. Silve Gradtove, hčerke tuk. posest., mesarja in gostilničarja z g. Grasellijem, posest, in trgovcem v Slivnici pri Celju. Ker je bila nevesta vneta aokolica iti članica pevskega društva, jt je pevski zbor na predvečer poroke priredil podoknico. — Sokoli pa so v sredi trga postavili lep slavolok, zaprli svatom s primernim pozdravnim nagovorom brata Stupica pri odhodu k poroki pot, češ, da svoje članice ne pustijo kar kratkomalo odpeljati ter so zahtevali od ženina visoko odkupnino. Pogajanja na strani sokola jo vodil naš dični brat Jerše, oblečen v gorenjsko narodno nošo. Ženin je moral hočeš nočeš nevesto odkupiti ter jc po daljšem pogajanju daroval za Sokola 0'semtisoč kron, za Ciril-Metodovo družbo pa še posebej 400 kron. Storil pa je to, kaikor je bilo videti, radevolje. rekoč, da je nevesta še itak po ceni. Nato so Sokoli odprli cestno zaporo j n svatje so se odpeljali v cerkev. Poročni obred je opravil g. prof. Vreže iz Maribora. — Zahvaljujoč se g. ženinu za velikodušno darilo, želi šmarski Sokol novoporoeen-cema mnogo sreče in zadovoljnosti ter jima kliče prisrčni »Zdravo!«
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 1 1. Na kmetih.
— Ali je daleč hiša, kamor greste na obiske? me je vprašal prijatelj Pavel G., mož okoli tridesetih let.
— O — največ deset do dvajset minut odtod — v parku.
— Pa vas spremim do vrat.
— Ali ne pojdete z mano v hišo?
Ker mi ni hotel odgovoriti, sem pristavil smeje:
— Tam imajo tri hčerko za možitev.
— Ne, ne, — je odvrnil Pavel živahno, — raje počakam zunaj. Sedem na kako klop pod drevesom.
— Dobro.
— Tako je bolje zame, ker si lahko malce odpočijem.
— Zakaj pa ne greste raje v kateto znano hišo?
— Ker bi hotel ostati v ■'mši družbi.
— Kakor hitno bom prost, se bova zopet našla.
—Brez vas ne storim ničesar, — sedaj sva se zbližala, pa bom izkoristil srečno naključje.
— Kakor va.m je drago.
Ubogi Pavel — slabič, kot je bil od zgodnje mladosti in kot bo ostal do poslednje ure — se je moral zmeraj na koga naslanjati, vedno ga je moral kdo voditi; sam se ni k ničemer odločil, pa najsi je šlo za čisto neznatno odločitev.
— Tu smo, — sem dejal in obstal. — Tam-le, dvajset korakov daleč pa jo klop.
— Vrnite se prejkomogoče.
— Ne bojte se.
Urno sam pozvonil, Pavel pa jo poiskal klop.
Vrata so se odprla sama, ker so bila narejena na peresa, ki so bila vdelana z notranje strani.
Naproti mi je prišel sluga in povedal, da je rodbina, ki sem jo hotel poseliti, odpotovala z jutranjim vlakom v Pariz. Vrnila se bo stoprav zvečer.
— Ah! — je vzkliknil Pavel, ko šeni se čez kratek hip pojavil na cesti in mu povedal, kaj sem bil izvedel v hiši. Dobro je, da nisem, šel z vami Nekaj sem slutil.
— Seveda je dobro, ali nič ne de. Zdaj se pomeniva prav resno o va=in razmerah. Ali res nameravate najeti hišo?
— Hišico, prijatelj, samo hišico! i
— Kakšno stanovanje pa potrebujete?
— Majhno, docela majhno.
— Na primer:
— Majhno jedilno sobo, zelo majhen salon, prav tako spalnico, nič večjo kuhinjo] majhno čumnato in še dva kabi-netiča za kuharico in slugo. To vam jo moj vzor. Rad Pa bi bil, co bi bil i mol nekoliko večji vrt.
Nisem mogel skriti smeha, ko mi je prijatelj opisal liliputansko hišico.
— Tega ne najdete tako lahko, — sent odvrnil.
— Zakaj neki ne?
Ker ljudje, ki zidajo hiše iz spekulacije, računajo z najemniki, kateri več plačujejo. Vaša hiša je izjema in dvomim, da jo utegnete najti.
— Kaj bi to. Naj zahteva, kolikor hoče.
Pisalni stroj ^Continental", samoprodaja ANT. RUD. LEGAT, MARIBOR, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
•\>.£y-;• .•	••	.	■
ZAHVALA.
Ker nam ni mogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalili za številne doka/.e srčnega sočutia radi težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega globokoljubljenega soproga oziroma o-četa, gospoda
JOS. HOFERJA
se zahvaljujemo tem potom za mnogoštevilno udeležbo na njegovi zadnji poli in za mnoge lepe vence -n šopke; prav posebna zahvala gre vsem dragim znancem in prijatel|em, zlasti še preč. g. stolnemu župniku Francu Moravcu za tolažilni nagovor, ki ga je imel nad odprtim grobom.
Maribor, dne 1. novembra 1924.
Žaluiotl ostali.
mala orada.
Dežne plahte za vozove in ko nie iz nepremočljivega plalnta v vsaki voličmi pri Ivan Kravos, Al ksandrova cesla 13.
2297 10-8
Srečke drž. loterije za glav no Žrebanje dobite pri blagajni glavne pošte. 2446 4—4
Planino na prodaj. Naslov v opravi,	2500
Dobro kosilo in večerja se
odda. Naslov v upravi. 2601
Hyaeinte In tulpe kakor tudi druge čebulčke za cvetlice priporoča M. Berdajs. Maribor, Trg svobode.	2499 3—1
Menjam stanovanje v Celju na lepi legi šolnino 3 sobe kuhinja itd. za ravno tako v Mariboru. Ponudbe pod „No-vember 1924“ na upravnišbo lista.	2468	3—3
Velika, lepa pisalna miza, o
mara /a jedilno sobo in omara s predali, vse dobro ohra-njsno radi preselitve po ceni na prodaj, Naslav v upravi lista.	2502
Krasen pros'or za zdravnika tik pri kolodvoru, v lepem kraju mariborske oblasti blizu cerkve Pojasnila daje naše uredništvo.	5—	1
lil
t
1 biago tor deželno priffle
na debelo nudi po najnižji ceni
Miloš Oset, Maribor
Glavni trg 1619
1579
Napolitanke
Adria narezki
ivekai
Bonboni
Čokolada
Malinovec
vsaka množina najceneje v glavni zalogi
tovarna kamHtov
Maribor, Stolna ul. 4.
Po cm! im	prodaj
radi lastnikove bolezni
BUČNEGA ©LJffl
in urugih oljnatih semen opremljena s 14 stroji in sicer: 2 hidravlični stiskalnici s 350 atmonsfer, hidiavlična sesalka, dvojnati valjar, 2 ponvi za praženje itd. Dnevna kapaciteta okoli 250 kg. oba. Vse v dobrem stanju, s popolnim pogonom. Zajamčeno Din. 1000— čistega dobička na dan. Zamena bučnic 6—8 vagonov. Gelolna cena Din. 125.000. Poslopje, v katerem se nahaja tovarna, z lepimi prostori in gospodarskimi poslopji, skoraj čisto novo, možna takojšnja vselitev, je na prodaj za Din. 226.000. Vprašati 2470	pri	'Ivornici	ulja,	Varaždin.	3—2
Podpirajte Juisoslo vensko Matico!
jMMfto&fc ki jadajatclk KoDsoroi* »Tabor«- Glavni in odaro varni urednik: V ek 0*1» v S ni n J les. — Tkokau fcW44»orukn tiskoma d. d.