Let© III., štev. 87. if5 s^ziS-W četrtek due 28. mlija 1921. Poštnica plačana u gotovini. .^^fj „j-------'"'Ma^« ¦¦¦ ^HI^HHNHI^^^Hi u^^^^^^^^^^^v ^B^^^I^^^^^f HH^^^m^mhIhHSv ^^BB^^^^tei^Vv1^! L7 ant cciOiC?tno Jl'O H, «it-sccno 10 Ü. — Oglasi 2a vsak rr:m vsinc stoipca 1 K 20 v. ReMama iflcd tckstom, osrr.rtnicc in TchvaJe K V50 — 8»«>»fc«2e«ta ifeviSlta stane ft t#2O Izhaja vsaK lorek, čelrieK in sobolo. Urednišfvo Strossmajerjeva uN št. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravnislvo Strossmajerjeva ul. št. 1. pritličje. Telefon St. 65 RaCun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Kraljovi lmsisdstuik Ivan Hrll>a*\ Kdo ne pozna imena bivšega Ijnb- ijanskega župana, ki je s svojo energijo napravil iz po potresu poruvjne Ljublja- ne da-uašnjo moderne belo Ljubljana r Kdo ne pozna imena moža, ki ;c bil že Kl nekda» pobornik jr.goslovenske ideje, prvoboritelj za ideal ujed'njenja in ki jc kot trfk padel pri avstrijski'i vladun krvnJkih v nemilosl. da ni bil vec potrjei. za župana? Pred sedmimi leti sruo videli, kako soi ga kot sence spremij.ili avstrijski c!e- tektivi, ko je bil konfiniran na iiašom slovenskem Stajerskem. Njega to ni klo- nilo. Tajno je z vso svojo energijo dclal naprej na zgradbi našeg-a osvobojenja in ujodinjenja. In v tore'k, baš na obietnico avstrij- ske mobilizacije i. 1914, se je vračal sko- zi Maribor in Celje, povsod toplo po- zdravljen, v domov-ino, v b-)o Ljwbljario kot prvi kraljevi namesinik za naše po- krajiiie. Ljubljana, njtgova bela Ljubija- na, ki ga je težko in želi.K? priCakovaia, mu je priredila veličasten sprejem. Saj se je vrnil v njeno okrilj^ mož, ki ie osi- vel v delu, boju in trp>jen;u za veliki svoj ideal, ki dobiva dai; za dnem vedno trdnejše oblike. Na mnogoštevilne pczdravc na Jjnb- ljanskem kolodvoru, med barnirn vzkli- Jtanjeiri občinstva ie kraljevi namestnik Ivan Hribar spregovoril: »Prihajam v Ljubljano, v mo jo uii'.o Ljubljana, v kateri sem io!ik(j časa delo- val in kateri-sem mnogo svojlh moči i>o- svečal. Zelo me je razveselio zaupanjc kralja in vlade, da bom mogel še na svo- ia stara leta pripomoči h konsoiidaciji naše velike ujedinjene domovine. za ka- tero sem deloval že v oni dobi, ko je vi- sel nad mano Damokiejcv me»'. Ako sem tedaj imel poginna, delcvati za to idejo, morete verjeti. da imam sedaj tudi moči, ako mi fizične moči ne opešai), ko morem z odprtim ve/irjem 'lelovati za ideal, za katerega sem delovai pod avstrijskim režimom, za Mledinienje na- še slavne in mogočnc domovine. Prihajam sem, da branim in Sčitim pravo in pravico. Nc poznam nobene Taziike med državljani Ju^oslavijc, najsi bodo te ali one stranke. V^i so državlja- ni iste države, imajo pravico do zakonl- te obrambe. Odkar ]& bila ustava sprej^- ta v Beogradu, imamo temelj, naj si bo ustava slaba ali dobra. Ali p_o inoj.m prcpričanju je ustava dobra. kakor pri- znavajo to tudi prosvitlieuej^i narodi, kakor češki in francoski Cehi celo po- udarjajo, da je naša ustava boljša, kakoi njihova. Ustavo imamo. Ternclj države je tu. Na tern temelju mcramo graditi za- konodajo. Zato preneha sedaj vsako drugo gospodstvo, ker v'adata pravo in pravica. Prihajam sem kot namestnik nasega vzvi$enega kralia, ki je toliko žrtvovai za idejo, za katero je od svoje mhidosti deloval, trpel celo v strelskih jarkih in dosegel völiko zadoščenje, da so se vsi ¦ trije deli naroda ujedinili v mogočno JuRoslavijo. V imenu kralia ne smemo , nikdar drugega izgovoriti kakor pravico . in zakonito pravo. V tern smislu hočem : delovati s pomočjo vs'rh brez razlike strank, ker vem, da ste vsi verni držav- ljani Jugoslavije. ; Hog živi našega sVivnega Iralia j Pctra T. in Bog živi njesove.iia zastopui- ' ka, presvitlega regenta prc^tolonaslcd- [ nika Aleksandra! Na.i živi naSa l.icdinjc- ; na kralievina!« Kraljevi namestnik Ivan Hribar prc '. vzame te dni svoje novc pos'.e. Ne dvo- : mimo, da bo kot inož, ki si je v Xivijenju ! pridobil mnogo izkušeni znal s krepko I roko poseči v nadaljni razvoi raznier ua i Slovenskem. Ne dvominio, da sc mu po- ! sn?\ uduSiti vse, kar bi merilo na viiSs- ; nje na§ega edinstva jj^ na§e države. I Trd-TU» se nadejamo, da bo ustvaril iz na- i ših slovenskih pokrajin trdujavo držnv- ne misli ter narodnega in državivga t.1- ¦ dinstva. In v tern znamenju ga pozdravljanio! 4* Konzorcij »Jutra« v Ljublj^ni je začei izdajati začeikom februarja t. 1 pod tern naslovom znanstveno revijo, ki stane na leto 120 K, za naročriike »Jutra« le 60 K. Urcjuje jo znani znan- stveni publicist dr. Viad. Knaflič. Izšla bo letno v približno dvajsetih zvezkihf Ker ie napredno in unitaristično orijem t»ran znanstveni list za s!oi-ensko ra- zumniStvo izvanredno velike važnosti, česar se pa 2aiiboK le prcmalo zave- damo, sem se odločii nap-sati siedete vrste. Predvojna doba nas je vzgajala in izobraževala v stroRO nemSko-avstrij- skem duhu ter ovirala vsak najmanjSi samostojni pokret na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem polju. Le inalo je bilo mož, ki so si upnV\ iz lastne iuiciiative in vslecl lastne du- ševne probnjenosti ter vzgoje pogledati nekoüko daije črez mejnike nemžke kulture in to, kar so si z Iastno ži- lavostjo takorekoč priborili, podati tudi svojim sorojakom Cim bolj pa je sča- som naraščalo Srevilo naših kulturnih pionirjev, teinbolj se je pojavljala v javnosti Dotreba po znanstveni reviji, katera bi zbirala okrog sebe vse one duStvne delavce, ki mislijo napredno in slovansko. Leto 1911 je uresničilo Narodna skupščhia se snide, ka- kor smo že javili, 30. trn. in bo raz- pravljala 0 predlogu zakona 0 zaščiti državp. Zakon je izdolan po sličnih zakoiiih v Zedinienih državah in v Švici. Reška jucjoslovenska stranka ie poslala predsedniku reške vlade brzo- javko, v kateri protestira proti [temu, da bi se reška vlada spopolnila iz italianskih nacijcnalistifnih strank, ter zatiteva za sebe soudeležbo na vladi. že dolgo zasnovanoidejo. Prineslo nam je znanstveno revijo »Veda«, ki nam jo je zopet vzela svetevna vojna. Jasni program, ki ga je uvodoma priobčila prva številka in pa imena mož, ki so urejeviiii in se zbirali okrog tegalista, so jamčili, da ostane revija zvesta svojemu cilju. V treh letnikih je izšla cela vrsta spisov iz peres najboijših strokovnja- kov, ki so po preobratu tudi v praksi pokazali svojo zmoztio'st in duževno potenco, ko jih je domovii^.a klicala na visoka, a tudi odgovorna mesta. »Ve- da« je konsekventno zasledovala svoj program. Zdruzevala je raztreiene du- ševne delsvce, ter s tern zbliževala ter konceutriiala razbite sile ; skrbno je zasledovala vsak sociialno kulturni do- godek z ozirom na družabne, javno- pravne in Ao.s-podarske razmere ; sku~ šala je žiriti duševno obzorje onega naSega sloja, ki se je 2e v takralni dobi silno zanemarjaJ, to je naSa inte- ligenca ; z eno besedo: prispevala je v obilni meri k deniokratizaciji vedo in k osvobojtnju od tujčevega vpliva na polju znanosti in kulture. Uvajala nas je tudi v najvažnejše svetovne po- jave ostalib Slovanov in ni se bala že takrat naglaäati Jugoslovenstva, ker je smatrala kulturne pridobitve Srbov in Hivatov kot svoje. Svetovna vojna je započeto delo Beg komunistov iL stranke. Ko- munisti so price I i vohaii posledice zadnjih atentatov. Zato njiho- vi voditelji — tudi pos'anci drug za drugim v Sistih i>:javljaj0, da iz- stopijo iz stranke. Poslanec Jelasek je pobegnil. Junaki pa taki! V ItalijI se nadaljujejo težki in krvavi boji med fašisti in komunisti, zlasti v Toskani. V rrvestu Grossetto so fašisti v pravcati bitki, v kateri je bilo krog 20 mrtvih in nešteto ranjenih, pop>nali komuniste v beg in poteni za- paiiii del mesta. V kraikem Času je zgorelo 1? his. V Rimu so vsled tega komunisti in socijalisti progiasiii gene- ralno stavko. Nevarnost je, da se stavka proglasi za vso dižavo. Ruslja zopet v plamenu? Ker je Ijudski komisar Kamenjev izjavil, da Rusija nima hrane za 25 milijonov gladujocih ljudi in tudi ne za 140.000 delavcev v Moskvi, je stranka menše- vikov izdala proglas, v katerem poziva delavstvo, naj zgrabi za orožje in vrže sovjetsko vlado Sovjetska vlada je zato proglasila obsedno stanje v Moskvi. Anglfja in Halija. Kakor poroča Iondonski list »Daily Telegraf«, se bo Anglija v vrhovnem svetu zavzela za jadransko politiko Italije, ki gre za tern, Jugoslavijo na Jadranu kolikor mogoče potisniti v kot. | V Dravi utonil je minulo soboto j pri kopanju v bužiiii stare pla- vahia sole ključavničar južne železnice Henrik Streicher. Zapustil je ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Zopet žrtev Drave. V pondeijek 25. t. m. r.e je kopal blizu Lorberjevega mlina pri Sv. Petru 15 letni meščansko- šolski učenec Miroslav Kolar iz Mari- bora (Meljska cesta). ZaŠel ie v pre- globoko vodo in deroča voda ga je odnesla, predno so mu tovariši mogli priti na pomoč. 138 VO2OV krornpirja so pripeljali 23. t. m. kmetje z dravskega polja na rnariborski trg. Prodajali so merico (7—8 kg) po 16—20 K. Mariborske riovice. Kraljevega name&tnika Ivana Hribarja je sprejelo na mariborskem kolodvoru številno občinstvo, na čelu župau z obč. svetovalci, okr. glavar, zastopniki uradov itd. V pozdravu je župan Grčar prosit g. namestnika na- klonjenosti. G. namestnik ie v odgo- voru nag'asal zgodovinski pomen dej- stva, da ga pozdrav/ja v Mariboru prvi sfovenskf župan. Zaprisega mariborskega župana Grčarja se je izvršUa v pondeijek ob 5 6. uri zve^er. Po kratkem nagovoru ga je zaprisege! okr. glavar dr. Lainčič, nakar je župan zaprisegel podžupana Rogliüa. Nato je župan v daljšern go- voru razvil svoj komunalni program. Žeii složnega dela vseh strank za go- spodarski in prosvetni razvoj Maribora. Po seji je na magistratu zaplapolala rdeča zastava polegdržavne in slovenske. prekinila. Naši kuiturni delavci so mo- rali vsled vojnih dogodkov po večini utihniti, kruta pest in sila jih je raz- škropila, nam pa pogazila mnogo, kar smo si z lastno pridnostjo priborili. Vendar pa je vsak čutil v svojem sreu potrebo, da nadaljuje započeto delo takrat, ko potihne vojno vrvenje, Svo- bodni smo! Ni se nam več bati po- tapljanja v nemški kulturi in asimüa- cije od strani naroda, ki nas je potuj- čeval s tem, da nam je zabranjeval na5o najprimitivnejšo narodno vzgojo. Kljub temu čakajo naše kulturne de- lavce in znanstveni.ke še mnogo večje naloge kakor pred vojno. Popraviti je treba to, kar so pokvarila sto- in sto- letja na našeni jugoslovenskem na- rodnem telesu. Sloven.ska inteligenca se mora otresti mišljenja kuiturne 0- rijentacije, ki so jo nam vcepljali od zgodnje mladosti do pozne starosti. Treba nam je temeljite poglobitve v narodno in duševno življenje ostalih dveh piemen na najrazličnejSih poljih, da ne bomo več gledali na kulturne pridobitve Srbov \n Hrvatov kot na nekaj tujega, da se bomo zavedali, da je to naäe ravno tako, kakor smo trdno uverjeni, da ie in ostane naše Koroško in Primorje. Upostevajmo tudi, da našo mlado državu šele gradimo ! Nastane pri tem cela vrsta vprašanj, Minister dr. Kukovec, ki ie na- meravai priti v Celje že krog 20. t. m., a je bil vsled tragične smrti min. Draško- viča in je sedaj vsled sklicanja narodne skup5či::o zadržan priti, pride takoi po prvem avgustu in ostane — kakor upamo — n^kaj tednov na dopustu. Kraljevi namestnik (van Hribar se je v torek 26. tm. ob 4 uri pop. peljal skozi Celje. Na kolodvoru so ga priča- koviili zastopniki mesta, raznih civilnih in vojaških oblasti ter uradov, Sokolstvo ter lepo število meščansčva. ^aljevega namestnika so pozdravili g. okrajni gla- var dr. Zužek, celjski Zunan g. dr. Hra- šovec ter v imenu vojaške oblasti poJ- polkovnik g. Kerchelich. V pavzi 10 ;iii- nut sc je kraljevi namesiuik z na\zočimi razgovarjal o splošnih in krajevnih raz- nierah. Pozdravu ie tudi nekaj svojih stanli znanoev. — čujemo, Ja pride dne 3. avg. obiskat Celje, da se podrobno in- formira 0 Tazmerah. Osebna vest. Za višjega geome- tra 11. razr. je imenovan evidenčni ge- ometer Fran Osole v Celju. Ženska podružnfca CMD v Celju nabavila je nabiralnike v korist družbi, ter razdelila iste po gostilnah in dru- gih lokalih. Opozarja narodno občin- stvo na nje in prosi, da se jih spo- minja ob vsaki priliki ter »Mai položi dar domu na oltar. »Zdravstvena izložba« se že pri- pravlja ! Prosimo sodelujoča društva, a to so : Sokol, Klub naprednih slov. akademikov, Svoboda, Bratstvo, Jug. napr. akad. klub Janušič, Zmernost ki jih more znanstvenik rešiti ter pri- pravljati pot praktiku. Dobili smo v Ljubljani svojo uni- verzo, na kateri delujejo ugledni znan- stveniki in učenjaki. Vrše se v slov- prestolici strogo znanstvena, a tudi popularna predavanja, katera je treba publicirati ter seznaniti z njimi širšo javnost. Bodriti je naše razumništvo, da se povrne zopet k duševnemu delu. Ako smo čutili potrebo po napredno znanstveni reviji že v predvojni dobi, tembolj jo rabimo sedaj, ko je svetovna vojna napravila tako veliko vrzel v našem duševnem obzorju. Ukoreniniti morauio v sreu slehernega državljana jugoslovensko mišljenje, za kar je v prvi vrsti poklicana dovolj izobražena inteligenca. Toplo je torej pozdravljati znan- stveno revijo »Njiva«, ki hoče s širšim delokrogom nadaljevati program pred- vojne »Vede«. Zbira okrog sebe znan- stvenike in politike, ki razpravljajo v svojih poJ judnoznanstvenih spisih 0 pol. kulturnih, soc. in gospodar. vprašanjih naše domovine in ostalih slovanskih držav. V »Njivi« je izšla že dolga vrsta člankov, ki zanimajo politika, jurista, filozofa in medicinca ravno tako kakor tehnika in narodnega gospodarja. O- glejmo si nekoliko članke in znan- stvene razprave, ki jih je piiobčila bsra« & »NOVA fl O B A « irt*v. 87 in Katouško izobraževalno druStvo, da poSljejo vsaj po enega delegata v d e- lovno sekcijo zdr. tedna v risalnico meSčanske sole. Gg- abiturijente pro- simo za številno obilnejše sodelovanje. Gg. srednješolci se do sedaj sploh še niso prikazali. Torej prosimo! Gg. zdrav- nike prosimo, da si pridejo pred kon- cem tega tedna stvar pogledat, da bo tudi s strokovne strani izložba po- polnoma sistematski urejena in da nam pomanjkljive strani izložbe popol- nijo z eventualnim posojilom lastnih razstavitvenih predmetov. — Predsed- stvena in delovna sekcija zdr. tedna. Prireditev zdravstvenega tedua ho obsegala eel) vrsto predavanj. o tuberkulozi, o domači muhi kot po- vzročiteljici poletnih bolezni (dr.Schwab), o spolnih boleznih, o pegavcu (dr. Steinfelser), o alkoholizmu (dr. Schwab) itd. Predavanja se bodo vršila v Celju in okolict, v Libojah, Štorah, Št. Pavlu, Laškem, Polzeli, Žalcu itd. Podroben spored že objavimo. Predavanje za zdravntke v Celju. Q. dr. Matko, primarij in docent v Mari- boru, predava v soboto 30. tm. v osnovni Šoli o »nephritis«. To predavanje bo imelo velik znanstveni ii praktični po- men in kaže se zanj v iiravuiškili kro- gih vellko zanimanje. Vabljeui so vsi zdravniki v Celju in okolici in dijaki medicine ter sploh vsak, ki se zanima za najnovejši znanstveni napredek v vprašanju ledvičnih bolezni. Dr. Anton Schwab. Stavka pekovskih pomočnlkov končana. V torek popoldne so se vršila v navzočnosti obrtnega komisarja dr. Mraka iz Ljubliane pogajanja. Mojstri so privolili v zvišanje pogojno, če ko- misija za cene dovoli primerno zvi- šanje cene pecivu. Včeraj (sredo) zju- traj so pomočniki šli na delo. Celjsko nemško občinstvo, zlasti nadebudna nemška jeunesse cjorče, se obnaša op priliki raznih športnih pri- reditev napram gostqm — zlasti, če so ti Slovani — skrajno neotesano. Mi^ slimo, da je v interesu atletikpv samih, da priporočiio nernškernu pbčinstvu, nai ne gleda na športne prireditve s svoiec,a nemškonacijonalnega, ampak edinole s špo^tnega gledišča. Tudt je zelo nešportsko. če se flan atletlkov med ijarro izraža o članu gostujočega društva. da je »Schweinekerl«. Pa o vsem tern bomo še spregovorili ob- širne^e. Sokolstvo. Celjskl Sokol priredi v nedelio, 31. julija na glaziji javno telovadbo. Po javni telovadbi se vrši velika liudska veselica. Zelo obsežni spored bode nudii obilo razvedrila in zabave. V Sotorih se bodo dobila po solidnih cenah vsakovrstna okrepčila, Preskr- bijeno je za izborno kakovost. Po in- ženiru predloženi načrt za plesišče je tehnični odbor odobril in se prične z gradbo že v soboto zvečer. Predčasna razstava dobitkov za srečolov se je morala opustiti, ker so med dobitki tud; taki, ki ne smejo biti dolgo iz- postavljeni pripekajočemu solncu. Sicer pa bodo isti v nedeljo popoldne ob- činstvu na giaziji v upogled 0 drugih novost'h molčimo. Ostanejo do prire- ditve tajnost veseličnega odbora. Začetek ob 16. uri. Vstopnina: re- zervirani sedeži 5, I. vrsta 4, II. vrsta 3 dinarje, stojišče 1 dinar. Župni zlet v Središču priredi letos mariborska župa dne 14. avgusta. Zleta se udeleže vsa društva od Koroške do Medjimurja ; prvič nastopajo na skup- nem zletu v župi včlanjena društva varaždinske županije. Tudi vojaštvo iz Maribora, Ptuja, Čakovca in Varaždina bo na zletn v velikem števih! sodelo- valo. Središki Sokol praznuje ta dan obenem svojo 10-letnico ! Turistika in sport Šnortnl dan v Cefju, Zadnja nedelja je bila izreden dan v našem športnein žtvljenju. Dopoldne smo imeli kolesar- sko dirko Celje-Št. Fetör-Celje. katero je priredil Slav, kolesarski klub. Prvi je bll na cilju zobotchn. Deml, drugi Rauch | ml., tretji Šmigovec (učencc pri Rojcu). četrti brivec Zeleznik, psti Rebck wl. šesri Matasovič. — Popoldne je bila pla- valna tekma v kopališču Diana. Priredil jo je obenem z malo spor'tno slavnosljo ob Savinji ob zvokih gixlbe naš slov. Sportni klub. Tekmovank je pokazalo, da se bodo Celjani menda tudi v tem športu lahko borili za prvenstvo Slove- nije. Rezultati tekme so slädeci: semorji 100 m prosti štil Leske 70, Kokot 71.4. Benčan 80.3; hrbtno Leske 72.2, šolinc 7l).v, DubravčiČ 89; juniorji J00 m prosti §Hl Tosič 65, Murko 6F.2, König oS.2; dame 100 m prosti stil Cirila Rebekova 7V».i. Silva Vaničeva 79 i, Justina Jerše- tova 79.3; senior ji skok brez zaleta in z zaletom prvi Stössl, drugi llenčan, -Salto prvi Gradišnik, drugi Renčan: jnniorji skok z zaletom in brez zaleta prvi Re- bek. drugi Sedlaček; salto prvi Pebek, drugi König. Precizno je izvajal skok Stössl in salto Gradišnik. Tosiču in Mur- kotu moraim,o čestitati. — Ob pol 0. uri zvečer se je vršila nogonietna tekma med Varaždinskim Sportnim klubom in ccljskimi Athletiki. Koncala je v razmer- ju 3:3. Pripominjamo pa, da Varaždinci zadnje enajstmetrovke niso priznali (do- kaz da vratar niti branii ni!) ter vsled po njihovem mnenju ne-fair igre Celja- ncv in nep.ravilnega postopka sodnika (Planko) niso hoteli igre nalaljevnti. izlet v tiolCavske planine in Lo- garr^ko dotino. Tura je določena s!e- deče : Luče—Robanov kot—Korošica— čez Kamniško sedio na Okrešelj—Lo- garska dolina. Vendar se lahko spre- meni po dogovoru Odhod v pondeljek 1. avgusta (ali tudi že v nedeljo), po- vratek v soboto ali neüeljo 7. avgusta. Izlet vodi g. Krajnc. — Celjski odsek Sav. podr. S.P.D. Športna senzaeija v Zagrebu je bila 24. tin. zmaga sport, kl. »HaSk« nad prvakom Zagreba »Gradjanskim«. Hašk je zmagal v zazmerju 4 : 2. Sport. Št. 30. Dempsey-Carpentier. — Konjska dirka v Št. Jerneju. — Mariborsko pismo. — Beležke. »Nfiva« doslej v svoiih dvanajstih šte- vilkah. Univerzitetni prof. dr. Franc Veber nam podaja v več zvezkih se- rijo filozofičnih razprav pod naslovom »Znanost in vera«. Razpravlja o bistvu spoznanja, o medsebojnem razmerju znanosti in vere, o bistvu naravoslov- nega in zgodovinskega spoznanja, o bistvu znanstvenega verovanja, o virih, metodi in predmetu zgodovinskega spoznanja, o zgodovinskem spoznaniu kot našem avtonomnem prepričanju, o temeljnih postulatih zgodovine kot zna- nosti poieg drugih znanosti, o posa- meznih tipih verovanja in njih zvezi s konfesijskim verovaniem, o dvojnem korenu človeškega nagona po sreči, o bistvu religioznega čustvovanja, o trojni heteronomiji verskih ali konfesijskih prepriCanj in o končnem razmerju med vero in znanostio. Univ. prof. dr. K. Ozvald piše v članku »IzobraŽevanje naroda« o cilju in potu, ki privede do tega. Politične vsebine so razprave : Albert Kramer: Prve borbe v ustavo- tvorni skupŠČini (borba za poslovnik, združitev nasprotnikov unitaristične ustave kooperaeija demokratske in ra- dikalne stranke proti tej skupini); K: Okrog ustave (program ustavotvorne skupSčine: 1. centralizactja ah decen- trahzaeija. 2. central'zem ah avtono- mija In 3. centralizem ali federalism: Bog. V o š n j a k: Ustavni načrt zemljo- radnikov, Štef. S aga d i n: Lex funda- mentals (kaj je ustava, čemu je po- trebna, kakšen pomen ima za državno življenje in kaj irnamo od nie priča- kovati) ; Economicus: V borbi za ustavo (o federalističnem načrtu SLS in o njegovih posledicah za na So kul- turo, inteligenco, delavstvo in gospo- darstvo); Pavel Flere: Avtonomija ali centralizacija šolstva ; Vlad. Co- rovic: Političke stranke u Srbiji (I. Radikali); Fr. llešič: Jos. Pilsudski, prezident poljske republike. Vsi nave- deni člauki ostanejo važen zgodovinski dokument naSega političnega življenja in udejstvovania v prvih letih osvo- hojenja. V »Njivi« se oglašajo tudi kapacitete v pravnih zadevah. Doslej so poročali: Metod Dolenc: Smer- nice za izenačenje kazenskopravnih zakonikov po načrlih zakonodajnega sveta v Beogradu (krajšano poročilo o predavanju na zborovanju društva Pravnik v Ljubljani): Sestava tega sveta, delokrog in program, s katerim je vstopil v ta svet; Gojmir Krek- Izenačenje zasebnopravnih zakoni- kov po načrtih stalnega zakonodajnega sveta v Beogradu (po poročilu, poda- nem na zborovanju društva Pravnik v Ljubljani); Metod D o I e n c : Temeljna p.ačela za na? edinstveni kazenski za- Prosveta. Nßva opera Ri«fa Sayina. Iz Žalca prihajajo dobre vesti, ki nam obetajo novo veliko obogatenie naše skromne operns umetnosti. Skla- datelj Risto Savin nam izza rnarca tega leta ustvarja opero »Gosposvetski sen«, katere iibreto sta napisala skladatelj sam in Franjo Roš. Še pred otvoritvijo nove gledaliSke sezone jo dovrSi. »Gosposvetski sen« nam obeta mnogo. Opere v podobni nacijonalni smeri doslej nismo imeli. Zato ie pri- čakovati, da ž njo dobimo delo, ki bo v pogledu glasbe in snovi dejanja po- klicano, da predstavlja na§o slovensko operno umetnot in ž njo naše ime in zgodovino osialim Jugoslovenom in nas vse kot celoto ostalemu kulturne- mu svetu. Dejanje opere je zgrajeno na tleh Gosposvetskega polja v dobi njegove slavne preteklosti. Glavna in zgodovin- ska oseba ji je Bernard, knez Kor-jta- na in Kranjske marke, ki je vladal od 1202. do 1256. leta. Dasi nemškega rodn, je bil povsem knez slovenskega naroda. Še zelo mlad je nastopil vla- do. a je že tu pokazal svoje izredne vrline poleg prekipevajoče, krepke in mehke, v dejanjih nagle mladosti. Juta, hčerka češkega kraljr, Otokarja I. Pfemysla, mu je bila žena. Plemenito, dobrosrčno, ljubko dete je, slovanske krvi in narave. O snubitvi nam je v spisih vetrinjskega opata in kronista Ivana ohranjena mična zgodba, ki daje dejanju opere dramatično snov. Vrhu- nec vsega pa tvori z vsemi obredi knezovo ustoličevanje, ki je nekai brezprimerno velikega v zgodovini na- še kulturne in demokratične preteklosti. Hvaležni smo skladatelju, da nam je v teh trdihdneh ustvaril baš to deio. Bodi nam to delo vselej silen klic, vodeč naša čustva in misli k bratom, ki so 3e tarn onkraj naše svobode. Te Žive slike iz davne prošlosti naj nam pričajo o sili in zdravju Jugosloven- stva in naj nam dajejo silo in poroštvo i za bodočnost ! Do pi si. Bralno društvo np. Qofnilskem priredi v nedeljo 31. jul. ob 1/24 pop. igro »Miklova Zala« ! (k) Zidani most. Dne 25. t. m. je umrl mesar in gostilničar lgnac Moser. Dobrna. Beneško noč priredi upra- viteljstvo toplic na Dobrni v nedeljo dne 31. tm., združeno s tombolo, ša- ljivo pošto itd. Svira vojaška godba, Cisti dobiček je namenje'n ubogi šolski mladini in Jugoslovanski matici. Pri- četek ob 8. uri zvečer v zdraviliSkem parku. Iz Vitanja. Na živinski sejm, ki se je vršil dne 24. tm., je bilo prigna- nih 266 glav odrasle živine in okoli 100 komadov ovac in koz. Cena ži- vini je bila za srednjo kvaliteto 10 do 13 kron za kgživeteŽe, mej tem,kose je plačevalo za prvovrstnoblago - pitane vole — 15 do 17 K za kilo. Deset le-teh nakupil je mesar iz Ljubliane, nekaj srednjega blaga pa domači rne- konik (razdelitev kaznivih del, za po- samezna kazniva dela določene kazni, rehabilitacija itd.). Globoko v naše so- cijalno življenje segajo članki : Andr. Druškovič: Delavsko vprašanje v na5i socijalni zakonodaii (obrtni red, osemurni delavnik, zaščita delavstva, delavsko zavarovanje, delavski pover- jeniki in komore po vzorcu zapadno- evropskih aržav) in Država in izselje- vanje ; Mir. Ambrožič: Narodna te- lesna vzgoja (zgodovinski pregled, le- orija, na katero se naslonja sokolska ideja); dr. Al. Zalokar: Vojna, mir in naš narodni pomladek in Načrti sa- nitetnih zakonov; Joža Bohinjec: Socijalno zavarovanje v Čehoslovaški (zakon o bolniškem, nezgodnem in po- kojninskem zavarovanju, o bratovskih skladnicah ter o zavarovanju za slu- čaj brezposelnosti). Za narodno gospo- darstvo so važni članki: M. Štibler: Bistvo kmetijskega in rokodelskesa kredita ter Državna akcija za kme- tijski in rokodelski kredit; Milko B re- zigar: Naša ZLinanja trgovina v letu 1919 in 1920(obračun z inozemstvom in krltje naš.h pasiv) Cvetko.Gre- co riC- Naš državm budžet 1920,21 . Ivan Mohorič: Referat o gospodar- skem svetu (konferenca članov vseh strokovnih organizacij, ekspertov in strokovnjakov o priliki tretjega zase- sarji in oni iz Celja, Konjic in okolice. Ovce so se plačevale povprečno po 200 K za kos. Z ozirom na splošno pomanjkanje in draginjo je bila domača kupčija skoro brezpomembna. Pripo- innim, da sekajo tukajšrsji mesarji go- veje meso po K 24 in telečje po K 20 za kilo in ker koljejo Ie blago srednje kvalitete, bi bilo primerno znižanje prodajne cene vsekako umestno. — Ponesrečil se je te dni hlapec lesnega trgovca g. Sodina iz Celja mej Socko in Novocerkvijo. Na neki cestni strmini je pozabii na uporabo zavore in padel pod voz tako nesrečno, da je vsled zadobljenih poškodb umri, — Narodne gostilne (to povdarjamo že vnovič!) so v Vitanju gostiina g. Vestra na giav- nem trgu in gostilna g. Konrada Pir- cha pri mostu. Kdor izmed Slovencev poseti naš trg, naj se po tem ravna; to naj si zapomnijo zlasti Vojničani, Celjani in Konjičani, ki prihajajo k nam. Konjtee. Dne 23- t. m. je qmrla gospa Josipina Lederer, vdova po bivšem odvetniku in županu, rojena Stepischneggova iz Cejja, stara 76 let Dntvn» kronika. Preiskavo proti atentatorju na regenta in njegovim zločinskim tpva- rišem imenuje mariborska »Straža« — komedijo. Če bi pa kdo prismojenemu frkolinu, ki pi5e take neumnosti, pri- solil zaušnico, bi »Straža« iz tega takoj napravila — tragediio ! V Varaždinu je umrl 16 t. m. gimn- profesor dr. Josip Križan, star 81 let, rodom iz Križevcev na Murskem polju. Na ČeŠkoslovaškem je doslej 171 duhovnikov izstopilo izrimsko-katoliške cerkve. V Pragi je bilo doslej vsako leto 30 teologov posvečenih v mašnike, letos samo 6. Strokovna revija »Policlja« — ki izhaja že osmo leto v Beog adu in uživa priznanje naših najboljših in naj- zaslužnejših državnikov in pravnikov — se v Sloveniji doslej še ni udomačila, dasi bi našim ljudem za spoznanie razmer v vseh delih države dobro slu- žila in bi tudi mnogo lahko doprinesla v izenačenje pqliticno-upravnih precj- pisov in obiCajev. Nujno potrebno je, da si naroče list vsi organi ppiitične uprave v poučne svrhe, v povzdigo stanovskega ugleda. List »Poiicija* se poleg teoretičnih razprav bavi tudi s praktičnim izobraževanjem policijskih in občinskih organov, prinaša pa tudi poučne in zabavne spise. Ptsan je v ci- rilici in latinici in bo z razSirjenjem po Sloveniji prinaSal tudi sestavke v slovenskem jeziku. Letos je izšlo do- slej 8 številk. Letno stane za državne in obč. urade 60 din., za zasebnike 50 d:n., za uradnike (državne in ob- činske) 36 din. Opozarjamo na list zlasti naže občinske funkcijonarje (žu- pane, svetovalce, odbornike, tajnike itd.). »Straža« laže, da vlada plačuje Sokolom njih izlete. Ne pove pa resnice, koliko je lani dr. Korošec kot minister oškodoval državo z orlovskim zletom v Mariboru. «Stra?a« laže, da vlada podpira danja ; revizija izvozne in uvozne ca- rinske tarife, trgovske pogodbe in iz- premembe železniških tarifov) ; V. Švajgar: BliŽnje naloge naših že- leznic (zveza z morjem : Ljubljana— Reka (Bakar?) in Ljubljana—Dalmaciia; v notranjosti: Rogatec—Krapinske To- plice, Murska Sobota—Maribor, Murska Sobota—Ormož, Polzela—Ljubljana in Trebnje—Št. Janž—Sevnica) ; Franc Windischer: Naša eksportna in im- portna trgovina; Ant. Melik: Naše luke in dohodi do njih (promet v naši državi se ne bo koncentriral na etio luko ; morali bi si tudi v slučaiu, da bi nam bili pripadli luki Reka in Trst, zgraditi novo pristanišče ob Srednji Adriji za srednje in južne dele države); V. Š v a ig a r : Ljubljana—Jad«;an Vbpo- jitev Slovenije z morjem po jugoslov. tleh • 1 dograditev proge od Kočevja do Moravic kot glavne proge, 2. pre- ureditev sedanjih prog Ljubljana— Grosuplje—Kočevje, 3. event, preure- ditev pioge Moravice—Reka); Mon- tanus: Pomeri žeiezne industriie za Jugoslaviio (obširna Iežišča rude pri Prijedoru in Lubiji v Bosni, ze'.ezarne v Jugosiaviji, koliko železa potrebujejo na§a podjetja. ali zadostuje produkcija lastnih podjetii potrebi države in ali se moremo ubraniti invaziji tujih pro- duktov). Zgod. in zemlieptsno važrte so 87. .* ü V 4 OÜÜA« St ran 3. demokratske liste. In če bi jih tud«, bi to ne bilo tako sramotno, kakor dejstvo, da so se kleri- k a 1 n i listi v Avstriji zlasti z a časavojnedali od nemškevla- d e plačevati za svojo g o n j o proti Srbom. Tako je! V beograjskem cerkveno- poiitičnem časopisu »Vesnik« je ne- davno neki slovenski duhovnik pisal in trdil, da so »slov. duhovniki v ogromni večini za narodno ujedinjcnje«. Te dni mu odgovarja v istem listn Min. Medakovič ter pravi med drugim prav iepo : »Ljubo nam je, da nas brat Slovenec zagotavlja o iskreni volji in ielji slovenskih duhovnikov. da se ze- dinijo in ujedinijo z nami. Toda rajši bi videli jn sli5aii malo boljših do- kazov za to, kakor je majska dekla- racija iz I. 1917. (Nato deklaracijo se je namreč slovenski duhovnik v prvem članku po nerodnosti skliceval. Znano pa je, da je ta deklaracija zahtevala združitev samo Jugoslovenov, kar jih je bilo pod AvstroOgrsko, pod Habs- burgovci ! !) Jugosiovenski škofje so se v svo- jem pastirskem listu postaviii g!ede agrarne reforme na stališČe, da se rtio- rajo veleposestva. ki se razdele. odku- piti proti primerni odškodnini. Seveda. saj gre tudi za cerkvena velepo sestva. Ker je določeno, da se tudi vele- posestva v Bosni proti primerni od- SKodmm odkupij0> vpije sedaj »Strata«, da je vlada kupila muslimane, da so glasovali za uslavo. Parr.etnemu človeku tako bedasto vpitje ne impo- nira ! »Straža« laže, da so neznosni davki zato, ker imamo v Beogradu koruptno 'demokratsko vlado. Res je prvič, da ie vlada sestavljena ne samo iz demokratov, ampak tudi iz radi- kalcev, samostojnežev in rnuslimanov. Res je dalje, da je večino da- našniih davkov podpisal dr. Korošec že.lani, ko je bil še minister. Sedaj bi pa rad valil krivdo na druge. Ne bo5, Tone ! Velike gasilske slavnosti v Za- grebu se bodo vrSüe 15. avgusta ob priliki praznovanja 50-letnice tamoš- njega^ prostov, gasilnega društva- Nove šoiske zakone (načrt zakona o umverzah, srednjih, mescansk'h in ljudskih šolah) za ceio državo predloži ministrstvo prosvete v eni prvih sej narodne skupščine. 23. julija je minu!o sedem let, kar je Avstrija izročila Srbiji ultimat v Beo- gradu. 25. iulüa je sledi! odgovor Srbije, ki ie dal povod za mobilizacijo v Avstriji in Srbiii še isti dan. 26. jul. je bila mo- bilizacija razglašena. Opciiski rok za zasedeno ozemlje poteče 2. avgusta. Optant!, ki si do tega časa ne morejo preskrbeti potrebnih do- kumentov, naj to v prošiiji za opcijo na- vedeji» in predlože dokuir.ente pozncjc Pravočasno vložena opcija s^ bo araJno obravnavala, četudi niso vsi dokun.enti prilozeni. Rodbini miuistra Draškoviča jc vla- da v znak priznanja njcgovega delova- nja priznala dvojno poko.'niiW. razprave: N. RadojČič: Ideja našog narod. jedinstva u srpskoj [i hrvatskoj istoriografiji (nastopno predavanje na •lubiianski univerzi): Fr. Ilešič: Polj- Ska Gornja Slezija (o germaniziranju ii-r. nemSkem terorju); Jože Rus: Isto- rijske osnove etničkog i kulturnog stanja kod Slovenaca.— S tern pa še ni. izčrpano gradivo, katero nam je dosiej prinesla »Njiva«. V »Pregledu« imatno odiomke ali doneske h gospo- darstvu, politiki, kulturi itd., ki se na- na5ajo na domače razmere, a tudi na ^oznajc posclsko knjižico, ki bo pa tudi bistvcno izprenienjena- Organizacija služkinj izjavlja da nc bo preje mirovala, dokler sc 'ic postavi služkinja v enako vrsto v. ostal'.mi siano- vi. Vestnik invalidov. Banka za invalide. Glasöm noročila »Ratnega Invalida« je izvozna banka v Skoplju javila udruže^ju vojnili invali- dov v Bcogradu, da je v praviiih dolooi- la, dati vsakoo leto 2 odstotka čistega dobička za invalidski fond za šolauje in- validske dece. Upamo, dn se bodo inva- üdov na enak ali podoben način spoirnu- le tudi druge banke. ženja tvorijo vedno človeški odpadk'i (seč in blato), vsebujoči kali bolezni- Ob deževju jih splavi voda (za okužcnje za- dostujejo neskončno mali delci) iz slabo zidanih stranišč in gnojišč v pornanj- kljivo obzidane vodnjake, v potoke in reke. Ljudje, ki pijejo tako vodn ali jo tudi le rabijo za pomivanje jedilne poso- de, pranje itd., se lahko okužijo ravno ta- ko kakor oni, ki so se dotaknili bolnika ali po njem okuženih predmetov in po- tem z nerazkužcno roko nesli jedi v usta. Najvažnejši raznašalci legarja in griže so muhe. Muha, ki je bila sedla na okužene odpadke, prenese lahko na tiso- če teh kali na kruh, sadje in drugo hrano. Na ta način je zlasti satljc pogosto že na drevju okuženo. Lahko si je tedaj razla- gati, zakaj obole tako pogosto za legar- j-em al' grižo ljudie, ki niso prišli sicer v nikako dotiko niti z bo!ni':i niti n.iih oko- lico. Najboljše sredstvo proti oknžitvi jc tedaj snaga v hiši in okolu hiše, zlasti v shrambi za jedila, v kuhinji, v straniščn, okolu vodnjaka itd. Odstrauiti je vse, kar vabi nase muhe in pospešuj? njih raz- nmožitev, tako na pr. odpadke jedi in sadja. ležcčc po tleh v nisi in okolu hiše. Gnojišča in smeti, ki slnžijo niiiham za vaiišča. je pokriti z deskami nziroma po- novno pOLSuti z živim apnom. Ravno ta- ko morajo biti dobro zaprta pred muha- mi stranišča in greznice, katere je tudi ponovno potresti z živim apnom. Vse jestvine, ki se uživajo mrzle o- ziro>ma neprekuhane kakor n. pr. kruh, sadje, sir, gnjati itd.. morajo biti dobro zaprle ali pa zavarovane pred muhami s tančico (tanko mrežo). Da se prepreči okužitev vode. mo- rajo biti vodnjaki dobro obzidani in ce- mentirani ter ležati v gotovi razdalji — najmanj 10 metrov — od greznic. stra- nišč in gnojišč, ki morajo biti tako zgra- jena. da ne odteka iz njih ob deževjn ffiiojnica. ki sicer lahko okuži vso okn_ lico. Za pijačo in porabo v kuhinji se je posluževati samo vode iz higijenično ne- oporečnih vodnjakov. Sadje je uživati le dobro umito in olupljeno. V krajih, kjer se preblvalstvo držl teh načel, ie popolnoma izključena vsa- ka epidemija legarja ali griže. Tfnrodiio zdravjo. KAKO SE UBRANIMO LEGARJA IN GRIŽE? Z vročim letnim časom sta se zače- la v mnogih občinah tega političnega o- kraja zopet pojavljati legar in griža. Skoraj v vsakem primeru je opazovati, kako se bolezen pojavi in razširi ravno v hišah in družinah. v katerih je snaga nezadostna. Ako stopiš' v tako hišo. se dvigne pred teboj oblak muh, po tlch in po mizi ležijo ostanki sadja in drugih je- di, okoli hiše je vse polno smeti, nepo- krio gnojišče, slabo zaprto stranišče, za- nemarjen vodnjak, včasih v bližini celo človeški odpadki. To je okolica, v kateri neizogibno vedno zopet nastanejo in sa razširjajo kužne bolezni, zlasti legar in griža. Obe bolezni bi se dali popolnoma zatreti, ako bi Ijudje imeli več smisla za snago. Ako si predočimo način Sirjenja bo- lezni, nam postane iasen tudi način, kako se jih z gotovostio ubranimo. Izvor oku- ' Narodno gospodarstvo. Na žltnem trgu v Somboru je bilo 22. tm. živahno povpraševanje po pšenici. Cena 960 — do 980 K. V Vinkovcih kupujejo pSenico domači mlini po 1000 K franko mlin. Cena novemu ječmenu 550 — 560 K. Na svJnjskem sejmu v Marlboru dne 21. tm. so bile plemenske svinj'e po 20 — 24 K (za kg žive teže), pol- pitane enako, 6 — 8 tednov stari pra- SiČi 200—300 K, pol leta stari 600 900 K. Kupčija živahna. V lesni trgovlni traja st^gnacija naprej in se pcložaj zadnji teden ni izpremenil. Proti Trstu je vsied zbolj- žanja železniškega prometa šlo neko- liko več vagonov hrastovine. Tudi je po mehkem lesu nekaj več povpraže- vanja. Drva za kurjavo najdejo dovolj kupcev. Izvoz oglja je padel, zato tudi cene za 1000—2000 K pri vagonu. Beseda o krošnjarjlh, Iz tigov- skih krogov prejmemo: Krošnjarenje raznih elementov, katerim poSteno delo smrdi, se je tako razpaslo po deželi, da teh posilitrgovcev kar mrgoli ter skoraj drug drugemu vrata odpirajo. Ker pa jih je največ takih, ki ne pla- čajo nobenega davka, dočim moiamo trgovci plačevati prav mastne davke, vpra^amo oblast, ali ni mogoče teh Ijudi prisiliti k poštenemu delu ? Po- zivamo kr. okr. giavarstvo, da da ne- mudoma ukaz na vse orožniške po- staje, naj vsakega krošnjaria izročijo sodišču, vsem županstvom pa se naj naroči, da vsak tak slučaj naznanijo žandarjem, kjer pa teh ni pri rokah, naj se vsakemu blago zapleni toliko časa, da se izkaže na pristojnem me- stu, če je blago poStenim potom do- bil v svojo last, kajti ni izključeno, da ti Ijudje prodajajo blago, katero se na raznih krajih trgovcem pokrade. Kdor je v resnici trgovec, naj odpre svojo trgovino! Mednarodni semenü v Frankfurtu. Naša trgovska agencija v Berlinu nazna- nja trgovski in obrtniški zbornici v Ljub- ljani, da se bo v Frankfurtu na Majni v času od 21. do 27. avgusta tl. vršil med- narodni seinenj vzorcev kmetijskih prl- delikov. Železarska industrial v Sloveiiiji. Imamo tri velika podjetja: plavži v Jese- nicah, največje tozadevno podjetje. last kranjskc indnstri.iske družbe. zaposluje ' 1800 delavcev; plavži grofa Thuina v \ (juštanju; podjetje je zaposlovalo dozdaj krog 500 delavcev, zadnji eas jih je ino- : ralo vsled krize veliko odpustiti; tretje I podjetje je toverna v Štorah. Bcograjski »Trgovinski Olasnilc« želi iz ozirov na- : rodne obrarnbe, da se vsa ta podjetja sčasoma premeste v okolicf) Prijedora v Bosni, kjer so v Ljubiji ogromne množi- ¦ ne surovega železa. Izvajanje agrarne reforme. Glasom statističnih podatkov. došlih v minister- stvo za agrarno reformo, je na podlagi določil uredbe o agrarni reformi razde- Jjenih doslej: v Vojvodini od 772000 juter (kolikor znaša površina veleposestev) 247-000, na Hrvatskem od 428.000 juter • 200000. | Bor^a 26. julija. I Beograd: Valute: dolarji 41.45—41.90, j funti 148, franc, franki 320—325, lire 182 ! -186, leji 56.25-56.50, levi ,36.50-36.60, marke 54.40-54.60, češke krone 56-56.50, Devize: London 150.50-151, Pari7. 325—327, i Ženeva 685-695, Praga 54.50 54.75, Dunaj 1.50—4.55. Berlin 54.15-54.20, Milan 186- ! 186.50. i Curih: Berlin 7.75, HoLndij« 190.50, Newyork 610, London 21.80, Pariz 47.05, Milan 26.40, Bruselj 45.70, Kodanj 92.50, Stockholm 125, Kristjanija 78.50, Madrid i 77.50, Buenos Aires 172.50, Praga 7.75, Bu- dimpešta 1.675, Zagreb 3.60, Bukarešta 8, Varšava 0.31, Dunaj 0.70, avstr. krone 0.70. Razne vesti. Nasilen orožnik. V vlaku med Koprovnico in Zzgrcbom se je 24. tm. orožnik Krušič sprl z nekimi Zagreb- | čani. V prepiru je streljal na enega ter | usmrtil bančnega nradnika Zlatka Arnolda, sina vseučiu.^kega profesorja, davčnega uradnika Rudolfa Horvstiča pa težko ranil. Orožnik je oddan v zapore vojaškeg-a sodišča v Zagrebu in se bo postopalo proti njemu z vso strogostjo zakona. Strašna eksplozija se ie zgodila v noči od petka na soboto v Pulju okrog polnoči. Eksplodiralo je veliko municijsko skladišče v Valilungi in sicer objekt 32, ki je bil poln topniške municije. Učinek eksplozije jebil strašen: popokale so šipe po vseh oknih, na mesto je padalo kamen je, les, opeka itd. Koliko je mrtvih, se še ne ve. Ranje- nih je nad 100. O straži, ki je bifa pri poslopju, ni sledu. Ogenj se je posre- čilo omejiti, da niso eksplodirala še sosednjaskladišča. Na parnik »Albatros« v luki je padla goreča snov. Parnik je bil hipoma v plamenu in se je km«lu pntopil. Sumijo, da je eksplo- zija delo zločinske roke. »Prldi, mama, pridt!« Radi bede in obiteljskih neprilik je odločila neka gospa Lahat v Nici, da si vzame živ- Ijenje s šestletnim sinom vred. Sinček se je vrgel prvi v morje irs ko je videl, da se mati 5e obotavlja, ji je potaplja- joč zaklical : »Pridi, mama, pridi !« In mati je res skočila za sin-nn v vodo. K sreči pa so tragični prizor opazili ribiči, katerim se je posrečilo rešiti še pravočasno oba. Službenl nastop Ivans firlbarja. Ljubljana, 27. jul. Kraljevi namestnik Ivan HTibar nastopi svoje službeno me- sto I. avg. Do tega dne odpadejo vsi spreiemi. RaHHkaclja trlanonske pogodbo. Pariz, 26. jul. Danos ob 18. uri je v ministrstvu za zunanie posle bila ratlfici- rana trianonska mirovna pogodba s pre- 'dajo ratifikacitskih listin Pri tej priHki je madžarski zastopnlk izjavil, da je Mad- žarska PTipravljena lojalno izvesti svoje obveznosti ter želi, da bl sosedne države v enakem duhu držale mirovno po- godbo. PoHsko-runiunska zveza. Bukarcšta, 26. jul. Rumunski kralj je ratlficiral poljsko-romunsko zvezo- Nemci v Gornjlj Šlezlil. Bytom, 26. Jul. Nem^ka samoobram- ba v Gor. šleziji §e nl razorožena. Spremenila se je v proostovoljni odde- lek pod poveljstvom Höferja, in ^teje poleg topništva in tehničnih čet 2$ pol- kov. VrŠe se demonstraclje proti četam zaveznikov. NemSka policija je napadla antantne čete. Več je ranjenih. Stram 4. »NOVA DOBA« Stev. 87. Poštni ček. rač. 10.598 ===== edne lotez»ije. -m *W% fm Regiaifcpov. fcredifcna in sfavbena mmW fX Sf^ y§WMM 'Mk y «gf WUfci tfT%k 1Ü Üf ttam Sprejema hpanilne vloge in jih Preiernova uL 15 V 1*©1JU JLtfJnLiSP JL ATO JL JLPlb#i>7JL *«»•« in pol od «to \T^ |2 |o# Rezervnl zaklad 128.000 K. Rentnino in invalidskf davek plača zadruga, ne da bi ga vlagnteljem zaračunala. 463—47 Hranilne vloges 2,000.000 K Ustnlca uredniBtva. Vitanje: V zadevi, ki ni objavljena, pa mi naznanite polno ime, borno skušali dru- gim potom doseči remeduro. R. G., Velenje: Vam velja isto, kar smo pred kratkim že nekemu gospodu iz Ljutomera povedali: dokler revije »Vrh razglednika« ne dobimo v oceno, ne moremo o njej pisati.! 29 teden. IZKdZ o zaklanih živalih od 18 7. do 24. 7. 1921 v mestni kiavnici v Celju, Razložljiv če>eliajak na prodaj radi preselitve. Kersnikova ul. 8 I. 1 i > Lite mesarja. 11 > ^ 5 :| 5 ; > ^ j-M Ü ci. Junger Lud......j-----2 1 - 21 Janžek Martin. ...---------12 — Jerič Šimon......~ 1------3 — Knes Bernard.....---------2 2 — Rebeuscheg Franc. . 1 2 3 1 15 — Suppan Ivan.....— — — 1 — — Zavodnik Andrej. . . — 2 1 — 7 — Senič Franc.....— 1 — 1 - 1 Pavllnc Franc.....— 1-----:— — Frldrih Ivan.....— 1------------- Voisk Adolf......— 1------1 1 ČujeS Franc.....--------j 1 1 — Esih Matija.....--------11-1 Lapornik Ivan.....----- lj— 1 — Hohnjec Viktor. . . .--------1 2 6 - Leskošek Ivan. . . .--------1 2i — Urbančič Adolf. ... 113—4 — Zany Viktor......-----5--------- Pungeršek Ivan . . .----------------- Lastnica in izdajatelüca: Zvezna tJskarna v CeJju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Proda se defe. divans in kuhinj- ska omara za led. Jos. Sucher. mestna hranilnica, Celje. 1 Lepa hiša ob glavni cesti, kjer ie bila stara gostiln. koncesija, s kosom njive in vrtom, pripravnaza žagoali penzijonista, ker v posebno zdravem kraju ležeče, se radi rodbinskih razmer takoj ugod- no proda. Naslov v upravi. lače s>rt gospodgcna k dve in pol letnemu otroku z večlet- no prakso, proti dobri plači in celi oskrbi v hiši. Ponudbe na poštni pre- dal št. 74, Celje. 1 Prodajaika specerijske stroke, z večletno prakso se sprejme takoj pri Karl LOIBNER, 809 Celje. 2-2 Modra galica za škropljenje trsja žveplo, bučno olje, namizno olj», oaj, milo, 10-10 sveče, ki>ema ixi. vse clx»ugro špecerijsko lbla.90 se Izvipi najceneje pri tYL>dUki Ant. Močnik CeEje, Glavni trrj št, 8 Ceije. Pozor! lljeresija! Na obroke Radi Stevilnih izraženih želja naSih odjemalcev prodajamo, da istim ugodimo, pod upodnejšimi plačilnimi pogoji krasne remontolr - ure (za gosfsode) naiboljSe urejene, 28 ur idoče, z 2 letnim jarmtvom, po neprimer- Ijivih cenah, kom. samo po 125 din. proti predplačilu 45 dm., v mesečnih obrokih po 8 din. Dostavo naročene ure sledi takoj po sprejetju predplačila. Pri naročilu se naj naxnani naročnikov poklic. Ako naroCitelj želi celo kupnino takoj poravnati, ima 5% popusta. ADOLF MITH, Zagreb, Samostanska ul. 4. Mlad pes, dober čuvaj, se odda. Celje, Kersnikova ulica 1 2—2 CENE ZMERNE! iiUlui in iinii trcsoviüa Celjey Kralja Ptttrn c« - se priporoča za - -< mnogobrofni otoSsK ^ V zalogt vsc wove so- % Kolske potreb^člne!K IPOSTREŽBA TOČNA! Trpviiio pohištvo MÄRIJÄ BAÜM6ÄRTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE Zaloga lesenega in tapetniškega po- hištva vsek slogov 156 50-26 sBukovooglje! nadrobno in debelo, prodaja »lesna trgovina« Stefan LOKAR, Celje, (Sp. Hudinja 33)- VeBetpgovina z želc-zom v večjem mestu provincije, i5če zmožnega. 781 solidnega in zanesljivega 2—2 sotrudnlha, kot pomagača šefa, v železnej stroki pqpol- noma izurjenega, pod dobrimi pogoji in stalnim nameščenjem. Ponudbe pod »VII—35* na Blocknerov za- vodza oglaševanje, Zagreb, Jurjevska ul. 31. Priporoča se tvrdka Jos« IPeieiiiic, Ljubljana Sv. Petpa nasip T. 1350 52-43 Tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebščine za krojače, čevljarje in Sivilje na debelo in drobno. J zanesljiva moč, vešča vseh pisarniških poslov, stenografije. strojepisja, knjigo vodstva, slovenske i/i ncmške korespondence, se takoj sprejme. Reflektira se le na prvovrstne moči. Ponudbe na: Stavb. podjetjein parna žaga Ivan Čmak, StrauSnek, pošta Gomilsko pri Celju. 795 3—3 3RBRÄBS^(^i3BB^BBHBB52JDBBWBBlBSKJ23BBa^HBTC'^5S®^KRBIC5PJ delavniea d. z o> x. Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. Specijaina1 delavniea za popravila avtomobilov in precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebščin 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52-35] y Teles. St. 107. Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah 3T Celju, 206 Zaloga Mia. Kraalja. I»a oesti- cigaretnega papirja in stročnic. 50-25 Jadranska banka Beocgrad, Dubrovnik, Koto^ Knanj, gT* ^± "1 -S M*k Opatija, Sarajevo, Seilit, Sibenik, Ljubfirana, Marihcr, Me«kovi6v *"* *Z3 AJ ^^ Zarfar, Zagreb, T>st, Wien. Prevzema vse banCno posle r«> Sprejema vloge na hranilne knjiLice, xiro »g Poalovne zveze % vseml ve6|l- pod naiugodnejšlml posoll. ÖQ in druge vloge pod najugodnejÄimi pogoji. U& mi Rrajl v lu- in mozemsivu.