Lelo VIII.. šfev. 66. Celje, četrtek 17. iunija 1926. Poštnina plačana v gotosini. ^^¦^Bl ^IEKSmBH! ^^^h^^^H^^^^^^^t ^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l i^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^BH^^Hl^^^r ^H^^^^^^H^^^^^^^V ^BBv "'' ^^^^^BHH Maro^nüfvn Zn Jugoslavljo : mesečno 7 Din, letno 84 Din, Za inozemstvo: letno 240 Din. foiameznt) fttevilka I Ola. Izbaia v torefe» CefrteR In »oboto. Rttdakoija in upravai Strossmayerjeva ullca 1, piitl Tel. 65.— Rač. p.-č. zavoda 10.666. Oglatti po stalnem oeniku. SVO.I1M CENJ. NAROČNsKOM IN OlTATKUEM SPOROČAMO, da snto radi nenadnega defckUi pri stav- HPth sirojii ntorali vec anovi odlnziti in dbspq lisln skrčiti. Da hi imalo izdfwje rsuj nckaj ohlike, xwo odlozili ixdi n<>- kit} oylnsnr. ]'*(> firiradele odškodu- :Jent() z recjint izd.au jem o prm priliki. Polilika* p Dr. Otokar BeneS odstopiV Ostri napadi češke opozicije proti ka binetu Černega so zelo omajali poiožnj zunanjega rninistra dr. Beneša. Položaj dr. BeneSa, ki je edini parlamentarni minister v tej uradniSki vladi, \s no. vzdržljiv. Klub poslancev in senatorjev češkoslovaSkih socijalislov, stranke zu- nanjega rninistra, je skupno z izvršil nim odbororn stranke skienil, brzojavno pozvati odsotnega dr. Beneša, naj od- stopi. -- Slu?.beno se k temu dogodku objavlja: Centralni izvrSilni odbor če- škoslovaSke socijalistične stranke je na skupni seji senatorjev in poslancev sklenil, da se mora vztrajati na takoj- Snji demisiji kabineta. I/, tega vzroka je že pozval poslanca stranke, zu- nanjega ministra dr./Beneša, da poda ostavko. p Del« za VeHko Nemčlfo. Na zborovaniu Avstrijsko nemške Ijudske zveze v Frankfurtu o. M. je povzel besedo tudi socijalno-demokratski pred- sednik državnega zbora Loebe, ki je zlasti polemiziral proti poslednjemu govoru francoskega senatorja Chemv benotta o priključitvenem vpraSanju. Loebe je deja!, da tudi Nemčija ne želi vojne, ampak mir, da pa tudi slej koprej zahteva sanioodločbo narodov, po kateri ne sme nihče braniti, da se ne bi deli istega naroda prostovoljno združili v eno celoto. Ako to velja za Francoze, Italijane, Poljake in Čehoslo- vake, mora tudi za Nemce. NemCija deluje za Panevropo, vendar se mora priključitveno vprašanje rešiti Še prei. Predsednik Loebe je potem polemiziral tudi z izvajanji bivšega avstrijskee;?. zveznega kancelarja dr. Seipla v Parizn, ko je ta gospod dejal, da je Avstrija življenja zmožna in so njegov govor tolmačili tako, kot da se Avstriji ni treba združiti z Nemčijo. V enakem srnislu je govoril tudi avstrijski po- slanec dr. Deutsch z Dunaja. Istotako je imel rnestni župan Landmann govor, v katerem je dejal, da je treba delati na to, ('a se vsi Nemci združijo v Veliko Nemčijo in da naj se ta veüki zgodovinski akt konča v Frankfurtu. Celjska kromeka* c SJvIA OBClNSKE(iA SVF/PA. Meslmi obeinski svet inia v srwJo, dne 10. jiwiijn. pl ses'tih y.xe- riT. Nil dnovii.om rivlu so pnrrrihi i/. ru7.ii.iji odsokov in slurajnosti. r HKDN1 SK8TANKK r.lANOV OlUi SDS ZA GMLJE-MESTO v sredo dm1 10. L in. odpatlc r;>di plenai'iir s.ejo obcinsiki'H'iJ svcla. I'Tiliodnji sostai.rk ho v srcflo due 21.5. t. ni. v niali sobi (a'!j- ske.^a (loma. Zaöclok oh pol 0. iit-i y.xo- crr. c SIESTA NKi\ i:LAi\t A OlUi. /A LIELJE-OKOLMX) sodisi osobno v ti'lovad- uici, bodisi po ]>ostni n.aka/jiii.oi izrorili (Iruštvu 80 (liuarjov za avstrijski viizum in za stroske. Oni, ki imajo kaldktivni potn.i list (kon^igiia.cMJa.) placajo l'o 10 iliiiiarji'v. Kdor do lc#a roka. üo pkifa, si iu>ora vizum sain proskrluHi. (• STAVBNO G1BANJ K. Po dolgih lioisNcioviinjih in raznih priip.mvaili so bo tarcj ven^cliar kif zii.dla'lo. Splasna sta.vbiUL iin Ohookor'stna uradiiiiška stavbna Äadruga nainoravate postaviti se lei.as za svojo čLa.ne onas'taniOivaujske lastiu' liiše, ki se bodo zidale veciaioma ul) h[)udii,rt'm Lanovžu. Nekaj Lntere- scntov je baje tudi za hrib Sv. Jožefa. taiko da -se bo tudi lukaj zacolo /idatii na g-ozdnih parcetah. Mestna obcina celjska kaže temu stavbnemu ddu veli- ko muklonjenost, nasprotno pa nckateri posostaiiiki zemljišč podražujejo oeno stav))niih pared, we pornkslijo pa, da bi I ml i ojti mora.li iiti na roko vsem tistini, ki isčejo v današnjiih težkih razinerah priprav'U'O prostore za svoje hisiioG. c ZAV01) ^OLSKIH SESTER V GELJU vabi k šolski jjrirediitvi, ki jo Uipvi.5!o.ri v soboto, d)io 1.9. jun.ija ob pol 8. url /.vwer in v nedefjo due 20. juaija ob pol 4. uri popoldnc v zavodovi dvo- ran i. Sporod: 1. Mladinsko jjelj-e: I. Viajuk M. »Zvoncki zvonijo«. 2. Gerbič Fr. ^Lovjjka«. 3. Vodopivec V. >Star- ("'ck rorna«. 4. Koroj.M. »Mladinska«. •).. Mav Al. »Vancok«. (>. Kogoj M. .-Zvotu'ki«. 7. Iz PiH'glj.i'vi' zbirko >^Djo- \(>jck:a«, lirv. narodna. 8. Mav AL. »Pu- st He ga«. 3 g\. z-bor in .solo. 9. Dr. Ki- uiovec »Marijino darovanje«. Cerkve- n.a paseui. 10. 8t. Premrl »Guj lJreiiii- la«. (-crkvLUKi pescin. --- II. lgra s pet- jom »ModerrK! deklioe«, seat. S». Solo- l(K'kc liojio gdč. Loti Gradl tWoa odrnori igrajo uvonkc wivoda viiol.ino I'll klavir. Vstopniep se dol>o v i)rod|)rodaji pri šol- skib sfstrah na porti in 1 uro pred pri- rcditviijo. — Geno prostorom: vrsta I. do V. 10 Di'in; vrsta VI—X. 8 Din; osta- io vrstc in balkouski sod'czi 5 Dim; sto- jiswi i) Din. c ABITÜRIENTSKI VEÜER. Abi- luriiMili ceJjsko I'oaTno ginuiazije priro- do v .sobolo, dni' 11). t. m. v veliiiki dvo- rani Naroilncga doma abitvirientski vc- i-ev s plesom.. Pricetek ob 8. uri. — Vljuidno so vabljeni vsi priijateljii dija- stva! Pbsebna vabila se ne razpowiljajo. c MESTNO GLEDALIŠČE. V po- tuk dni> 18. jun.ija bo go«tova.la v Gelju, Ijubi'jiinska drania. ]grata se bo P. Po- t.rovit'-ova drama v treh dejanjiili vDu- so«. Režira. g. Sk.rbin.šok. c IIIMEN. Porocil-M sc je gdč. Mici Kapel z gos])odom .laiikoni M,arnnm v Ccljii. Bil'o spečno! u SAVINJSKA KOPEL, z^i^kü m nioska, je ze od nodolje odprta,, in čaka gostov, ki jiJi radi slaboga vrenwna in mrzle, kalno vod.e ni. Da bi wsa.j odsk'j biilo vreme bolj pnijazno. c ZAPRISEGA ŠE NEZAPRISE- ŽENIH V0JAŠKIH OBVEZNIKÜV roj.stni»h l'otnJkov 1876 do 1905, pa tudi v našo vojsko sprejetih in nesprejetih rezeniiih oficirjev, ki še iiiso položili priisGge zvestobe kralju Aleksandru, ,se bo vršila te dni. Opozarjamo na raz- glas mestnoga magi.wtrala št. 1045/26 z dnt1 8. juiiija 1926, v smislu katerega so naj prizadeti javijo vsaj do 22. t. in. c PRIJAVA 2IVINE IN PRE- VOZNIH SREDSTEV. V zadevi prija- vie zivino in prevozniih sredstev za vo- jaškp svrhe je ugotovljpno, da se noka- t-ptri lastniki še niso odzvali zadnjemu vaibii'u lDPsfnega inagistrata celjskega. Radi tcga opozarjamo na novi razglas slcv. 1519/26 z duo 8. t. m., ki je razri.- (Ipii na in-estnein nia.gistra.tu. Popisi ži- vin-o in prwroznih sredste-v se spmjpma- jo osobno do 19. t. m, e KEDEK SLUČAJ SMRTI. V to- rok so je moral zagovarjati pred tu- kajsnjim sodišoom 33 let star! Martin Holiina, siiu knvotskoga posestiiiika iz Vo- l'iu:. Obdolžou je bil, da je zakrivil smrt svojega ooeta. Ta je bil namroc prišel iieke medfelljo prec<»j pijan dornov in jo vprasaIs sina, j« li bil pri mask Ko mu ta ])ovp, da pri tnaši res ni bil, pat: pa pri popoldan.ski božji službi, udar.ii oče odrasLega siina po glavi. Sin ocetu mir- no odgovon, da mu udarca sicer ne vr- ne, pač pa da se tepsti ne da. Tako sta se oba zaoela ruvati in valjati po tleh. Otio pa je kmalu vwtal, a heerka mu je «poniagafa, da je &el v drugo sobo, kjor j« po par bosedaJi unirl. Čudno j-e, da so J>ili zdrav/niki innenjia, da je bil očo zaiduišeji. Bodi kakorkoli, s-iina so zapr- li, a ga sedaj po obravnavi izpustili. Oceta jo radi alkohola in razburjenja zadela ka.p. v, SMRTNA K0SA..V javni bolnici je umrf v tort'k due 15. t. m. v starosti 76 let g. Anton Paul, ravnatelj meščan- ske sole v pokoju. Bil je zadnji nemški ravnatelj to sole v avstrijttkih časib. — V nede.ljo pa je umrl v bolnici 70 tet stari i'uski begunec iz Odese g. Teodor v^idlevskij, upokojen viäji mornariški uradnik. Zadnja Ma jebiival v Rogaški Slatitii. c NENADNA SMRT. V sobi botela »Velebit« v Zagrebu so v pondeljek ju- U-o nasl'i mrtvega 26 let starega trgov- Em. Lilek. . ] Zgodovinski opis j Sloyenske Štajersko ! in Prekmurja. (Spksal prof. dr. Fran Kavacič.) (DaljtO (j. pisalelj di*. Kovack- onuvnja ua sir. 409, da je t.. i. »koriiclor« mod Do- navo iii Kabo od mirovne konsereiice "n«i€oluo (xlklonjen bill, čeravno prebiva- jo Sloveiu:i tudi onstran Uabe, to je na sevemi strani Rabe, n;i Gradioa;nskein pa Hrvatii. Kljub tej odkfonilvi mora ostath zahlcva po lieritorijalni zvezi s Cehoslovaško republiiko tudi daljo v na- smi politlcneiiA progmtnu, ker knaino mi Slmonci zgodovitnsko pravo na zve- zo s Cehi. Napisal sem ubsiirii.0 razpra- vo, v ka.teri dokazujüin pra,vo c&ske dr- žn.vc na r-evindikacijo čtjskoniu kralju Otokarju po Rudolfu HabsbuisktMu na- ! sLhvo oilvzctih vzlKHlnilralpskMi pokra- jini. Na strani 360 se je pisatelju pod- kt-.ulel majho.n lapsus calami. »Brand- stetter se je 1. 1905. obe.sil v svojiii sobi. Dezeliii zbor je potem (!) baš ta dva (Seidla in Brandstetterja) po«lal v dr.- žajvnii zbor kot za.stopnika Sfoven.skp Šta jtirske.« • Ali vs4» od niene nastete netočnosti n.iikakor ne um.aLiudewit, Häuptling dei1 panoniwluMi Slowenen, sehieu eiu grosses Windcnreicb südlkh der Do- nau gründen zu wollen.« Posßbno pa seiii hotel v kriitiOni luči prikazati za- roto in vstaj,o bana Petra Zrinskega in mwrkeza Frankopana, ki je od hrvar škiili zgodovtoii&rjev iti nekih slovenskih pisatelje\ povsem krivo opisana in presojena. AM je iz eticnib, ppdagoäkih in po- li.tiicin.iili vidikov dopustno, da se denun- ciijantstvo, izdiajstvo im brezznačajnost prasliavlj.fijo? Noicem trditi, da je ne- zvestoba v vsakem siučaju zavrgljiva in nedopustna.. V svetovni vojni je bila muH avstrijski'm Slovanoni od narod- nega patriotLzma naravnost diktirana. Ali smo imeli ost;üi z-vesti cesarju Granen Jozet'u I., ki nikdar ni poznal /N'e.stalx^ napiuui Slav;inoni? Ali smo iimeli žrtvovati življenje za stare tlačii- Io,lje, Nemce im Madjare, ki so nas ho- teli pouemčiti iii poinadjari'ti, kinam. iz narodne zavisti niso boten dovoliti ni- kake politicne svobode, ki ,so vojno za- celi ravn.o s tem nainenom, da zlomijo me sa.mo naso moč, ainpak St"ovanstvo sploh, kakor je to neinžki kaiiicler Beth- uui.nn Holvveg v nenißkem parjainentu broz ovinkov prj'znal, upajoč, da bo za boj med germanstvom in slovanstvom tudi Angleže na svojo st ran priitegnil? Alii siiK) se imeli za časa svetovne vojiiio horiti na strani Nerncev im Madjarov, ki so naze ocele, lniftere, brate, sestre i.n otroke vl'ekli \ gntusne ječe ter jih med potom pretepavali wi ometavali z blaitom i»n pljumkiV Morda, na strani lnadijarskilh vojakov, ki: so seboj nosili1 vrvi, s katerimi so imeli menl tebi nie obešati na pr\o dre\o bosenske pravo- slavno duhovuike ali druge osumnjiče- ne Srbe, pobiili brez ujsmiljenju. staro in mkido, ceto dojence na materniih prsib im pozigatj vasi? Ali za Nemce, ki so v Srl^iji zavzeli neko gorsko vas, pobrali iiz nje vse deklice ter jih onecastiii, naj- prej oficirji, poteii pa moštvo, mosko, ženske in otroke pa na kolce* nateknili' ali drugače na grozen nacki ubiili i'ii na koncu vso vas sezga.il?! Ta dogodek je pripovedoval neki tiralski Neniec, ki je služil kot major v dol.iicn.em polku,, ki je izvreeval' gori opisana satanska okrut- niistva. Rekel je, da se sramuje biiti Ne- mec. Kdo je torej igral ča.stnejšo vlogo v zadnji vojnii? Ali naši kranjski Jane- zii, ki so podpiihnjeni od podkupfjenega liista ŠH v svojo smrt za taksne barbare, ali pa n. pr. vojifikii v 21. diviziji,, ki so v Srbiji zapustidi bojižčeV Da so naši zasJepljeni slovenski iai hrvaški vojaki storili svojo narodno dolžnost kakor če- ški in iitalijanskis avstro-ogrska voj^ka bi bii'a že 1. 1914. razkrojena in Avstro- Ogrska bi bila menda že po porazu memške vojske na Marni 10. septembra. 1914 priisiljena prositi za min1, ker je biila istocasno tudi ona sama od Rusov im SrboiV poražena. Iz gori na.vedenih slujcajev je razvixino, da človeka ne mo- re vezati i>ri.sega, ki' je priisiljieno polo- zena v rake felonista, v roke sovražni- ka. »Felonija« se zove po feiiäkem pra>- vu nezvestoba va,zala na pram gospo- dia-rju in tudi nezvestoba gospodarja napram vazalu.) Ta razlog pa ne velja za dejanje bana Petra Zrinskega po 26. jiu'niju I. 1669, ko je svojo zaroto pri- ziiial, pro.sil za odpuščenje, ga dobil in položii* iiovo prifeego zvestobe. Kdor ga klljub temu, da je svojo novo prisego prelomil, slavi kot naxodnega velikana, proslavlja s tem perfidijo. Kaim pa bi prišli z odgojem naše mladine im naše- ga vojaštva, če bi jvh ueifl, da je vsaka niizvestolja in vsaka, brezznacajnost do- pustna in še celo krepast?! (Dalje pri.de.) Stran 2. »NOVA DOBA< Štev. 66 Kupujfe Bafo čevlje ker s tern si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po tovarniških cenah A. Drofenik, °S"» skega potnika Rudolfa. čatra iz Vojni- ka. Policijski zdra.vi1.ik je ujyotovil, da ga je zadeUi kap. J.Jri nii'tvem so nasli kovtrüg z vzorci j.n .1480 djnai'j'ov goto- vino. Truplo bo pokopano v Vojiriku. c PROSTA STANÜVANJA. (Raz- glas.) Nastopna Ntanova,nja so bodo v sinks]u zakona o staniovanji;b dodi'Iila: a) Ürugic objavljemi stamovanja: Sv. Pavol pri Pr. 12, vSainobor ivana, 1 so- ha. Yojjiik oko.1. 107, Drem.1 Josip, 1 so- ba. kuhiiiija, klot. b) Prvic objn.vl.jona stanovanja: Za kresijo US, Findajzon Honrik. 1 soba, kuhinja,, L nadstropjo. Kralj l'otrova. cast a 87, Božičok Fran. .'} sobo, kulrinja, J. iKidstr. Ozka ul. .">. Vrorko Lloza, I soba, pod.sü'osjo. Kralj IVirova eosta US, Col'jska posojUnkM, 3 sobo, kul)hija, II. nadstr. Ljubljan- ska cost a (5, Karl in. Viliibalda, J soba, kiihiiija, I. nadstr. Zavodna 25, Auf- wa.rl Ana., 1 soba bi'cz stodil. prill. Za- bukovca 133, Jumak Antonija, 1 soba s stodiluiikoin. Kresniko 33, Peer Marija. I soba, Liisoo 27, Siuitoiiovič Gjuro, 1 sol)a s steeli.lni.koui. Sp. lludinja 44, (ioziiiikar Karol, 1. soba s stodilnikom. Sp. lludinja 44, Goznikar Karos, 1 so- ba; s štodiliiiikoiii. Vrbje 58, Poljsnk Alojzij, 1 soba v podstrešju, 2 sobii, ku- Jiinja, priitl. Giiborjo 122, Krischka Vi- ijoiiL, 2 sobi, nied tomi I s stoxlilnikoni, priitfiicjo. Spodnja lludinja si. 3(5, Maj- dič Ana, 1 soba s štedikiiikom. Gouiilsko si. 26, Dorča Fran., 1 soba, 1 kuhinja, priitlicjo. — Stranke, ki spadajo po stanovanjskem zakonumed zaščitene osebe, se pozivajo, naj v roku 5 dni, to je 22. junija 1926 ob 12. uri opoldne na znanijo v pisarni stanovanjskeca so- dišča, da se potegujejo za eno izmed gorioznačenih stanovanj. Kdor se ne zglasi se smatra, da sploh ne reflek- tira in ne prosi za ta stanovanja. To imajo tudi storiti tisti prošnjiki, ki so v svojih prošnjah navedli, da se po- tegujejo za »katerosibodi stanovanje«, ali ki so prijavili kako drugo stano- vanie, ki pa jim ni bilo dodeljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju gorioznačenih stanovanj ne prišli v poštev kot re- flektanti. ZašČitene stranke, ki svojih prošenj za nakazilo stanovanja dosedaj vobče niso vložile odnosno starih pro- 5enj niso obnovile ali spopolnile po predpisih novega zakona o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navede- nega dne, ker bi se jih sicer pri do delitv, ten stanovanj ne moglo vpo- Stevati. Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Celju. c V VESICLI DRUŽBI se spomi- njajto najbednejšili in položiite dar sie- pi.m na oftar. — Podporno drustvo slepib, Wolfova iilica 12, Ljublja.na. kaučuk pete in podplate je potrebno, da nosite ob vsakem vremenu. *Palma» ni razkoSje, ker daje elastično, ugodno hojo ter je tetnbolj za vsake.ca piraktičnegd in Stedljiyega Človeka ncob- hodno potrebna, ker je dosti trajnejša in ceneja kot koža. En poskus Vas bo takcj piepričal. Potem ne boste več hoteli nositi Čevlje brez «Palme». 21 5 Širom domovine. s GORKNJK I'll! SMAIiTiMOM Oii PAKl. Va«icM Gorcnjc leži o do S minut oddaJjcna od. vsein i/Jetuikom in t.u.r.isloin zna.nega postajalisni Paška. vas, pod liriboiu, kjer pelj'O gkivna oe- sla <:d Šo.štanja v Mozirjie. Šte]e okrog .'50 lii.š. Malokalera vasiica iina. toHko i)i>L"tuiko\ kakor ravivo Gorenje; v njoj najVlcs I mizarja, 2 kaninoseka., 2 kro- jara, 2 r(»vi'j;ar.ja. I kljucavniicarja, I kova.61, J slikaija, .1. stavbenega pod- jotiiiika,, I brgovca z barvono gliino, 1 kola;rja. 2 lesna trgovca, 3 gostilne in 3 Irgoviine. Turisti, lotovKšcarii in izletni- ki n.aj l)i |>osival'ii tudi to v.as, ki iina. žo |K>poln znaraj |>lan>inske vasi, tor bi naj svoj.0 I nil1 na M.ozirske in Soicavske plainino dolali (od., da bi postala tudi ta \a,s proinoituu locka. Kei1 jo vasiica k viH'jt'inu Jo 8 1mi.n1.1l oddaljc-na od posta- ju Paška va.s. i.n kvv so /.vow v. vlaki iul ysoslrani zi'lo 11.god.no, labko (lolja.ni in »Šušlanjoaii.i posočajo vasico s kratkiini izl'ol.i bro7 \'o,liko za.1iMi.di1. Š PhODAJA TUUOVKUvSKKGA IM5KM0GA. Havn,ak'ljstvo Trbovoljskc proniiOgokopiH1 dnizbo ol)ja.vlja nasler za Yojvodiino, Sroin in Srbiijo potoin naišo- ga zaslopslva v Heogm.du, tvrdke ¦'Uga.lj* a. d. ? s PHISJ.LNA DELAVNIGA V MA- HJBOIU1. Od strani niaribonskoga vo- likoga Ikpana sBeograd«. Mod godbe- n.icami je bila tudi brlika nilada Slo- venka »Neža«, v katero se je strastno za.ljnbil natakar omenjenega liotela Hu.sein Osmanovic. A 011a nr.11, je vra- eal'a ljubezen. Ker je bi.1 on niuslianan, ona pa katoličanka, sta oba prestopila \' pravoshiivjo. Gostivar pa je za eno sen zaci.j0 bogatejši. š ANGLEŠK0 BRODOVJE POSE- Tl NASA PRISTAN1ŠGA. Angleški )>aslanjk v Beogradu Cunaird je posetil zuiLanjega niinistra dr. Nimcica ter ga obvestLl, da posetii v drugi polovici me- seca jiU.lij.a angleško sredozemsko vojno brodovjie v stiii'ih skupiinab naša pri- stani«ča Spsit, šibenik, Dubrovnik in Kot or. Prva sku,piina amglesfcega bro- dovja prispe v Split 16. julija. Naša vojna mornarica pripravlja an-gleskfH mu bi'odovju sveean sprejem. š HUD DIJAK. Na sarajevski gim- naziji je nied poukom zahteval oetrto- solec Milo.viii'11 Bilear od profesorja nia- toinatiike Boško Petroviea, da ga še en- krat izpraša. Ker je proses or to odklo- i)it*, ga je udaril s pestjo po glavi s tako siilo, da je profesor padel na tla. Bilčar je nato profesorja obdeloval z nožem in fi'a težko poskodoval. Razgled po svetu. r 25O.O(iO UVDl NA POIUIEBT. Pri pogrobu bivse.ga korejskc'ga carj.i, ki so ga pokopali in.iinilo dni v gla.\ni'.n inastu Ivoreje 8eal.11, je bi'i'o prisotnili okrog 250.000 ljudi: v sprovodu .jii'h j¦¦ korakalo 35.000. r DIKTATUMA NA P011TUGAL- 8KEM. Pi-osli toden jo bi.l na po-dlagi min. iiikaza razpnščoii portugia.llski par- lainenl in vsi jiarhunentarni odbori. Parla.montarna iniunitcta posl'a,nt:ev jo nkinjena. r KONEC NORVEŠKE STAVKE. Po vecmese-cnom t.rajanju se je konoa- la splošna slavka v norveski zeJozui, preniogovni, staubni in industriji us- nja. Stavka jo jKvvzroOila ])ribližno 50 inilijonov norvcškiii kion škode. !• MK1)NA1U)I)NI NOVhNAlUSKl SIND1K AT. X sobofo se jo zaoolu v Pa- j-izu nicdnarodna konliwenca niov-iniar- je\ pent ogidio nwidnaii'odiR'ga urada za diih'Ovno sodoUw.anjo. vS\rlui kuni'oron- 00 jiv us I a.u o\i lev inotlna.rodne y.xom' 110- vünai'jiev. ki naj y.drm/.i n.o\ inafske or- ga.nizaoijo poodiinih držav po,d svojim okriljem. Nainon zveze je zasčila sin- diika.i'nih intoresov. Na. konToivnci. J10 /aslopanih 18 držav, mod njimi tudii .lugoslaviija, .laponska.. Kitajska in Ar U(Mitinij,a. i- ZNANSTVKNA EKSPED1CJ- J.\ V AI'YiIKO. Zadn.jega a.prila se jo iz Boilina napolil.a v Afriiko znanstve- na okspisdioija znanoga raziiskovalca A) riko Ki'olhMiiusa. l^kspodiciija je pre- rarunana na ver let in zasloduje znan- slveiu» in lovske oilje. (') av-hnnobiilov po- tiije n;'jproj iz NiMiieije v Avst'i'i'jo, po- to inpa skozi bai'ka.nsko države v (lari- «.,i'i(1. Malo Azijo. ICgi'pt in koneno v notranjosl AlVike. rTKCAJI ZA 1'ASTlli.lE. Ru.ski sovjoti so olvorili prod kralkini v Rost- jaginu v nižogo rod ski gulwn-iji poso.b- Krila za dame, modcrno i/.de- lana, trpežno Sport krilo 7S Din, enobarvui ševijot 100 Din, modno-rižasto 140 Din, iz cnobarvuega sukna185 Din, tenis-krilo 190 Din prodaja veletr- govina R. Stermecki, Celje, Kdor pride zvlakom, dobi nakupu primerno povr- nitev vo?.nje. Trgovci engro cene. Oglejte si izlo2be. mis ZQbnUouskK frboveljshl in iz Tjseh draglli rndnikou dobavlja in dostacija no dom v meslo in oliolici Frsnjo lost, CELJE, Aleksandrova ul. 4 VetiSi posiranski zaslužek dosežejo agenti, potniki. upokojenci, tudi zavarovalni zastopniki na dcželi in v mestu s priporočanjem in prodajo novosti na pri- vatnikc. Ponudbe pod »Visoka provtzija« na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Copova ul. Prepricajte se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Pctra cesti, vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno priporoča Josip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 4 no tecaj'O za pastirje. \r tej za:ninvivi :n monda edini sol'i to vrsto na svetn so s-^ \i-sila n. pr. laka-lo predava.nja: »I)o- bra in slaha pa.ša«, > Iiok»/Ji!¦ doniar;« zi'vini1-. Prvvi poinoo bolinini živalini ;. i. d. Ljudska prosireta. I SLOVEN SKA POEZ1.IA V SUP.- SKI. I ITEKATUm. Sipski Knjizovni (Üasnik*-, ki izhaja v Heograid'U |>od ii'i't'dnislvom Svo.Lislava l'otrovii':a,, ob- javljia v zvezku, ki j|> izšel 1. jiuiiija, iz- boi.- iz najinovejše sk)ve,nsko Tirike: An- tona Novaeana »Litanije spoznaval- eev<:. pied kraikiin uimrJiOfga Sroi-ka Ko- sovola 4(]kstazo sinrti« tor Vin,ka Ko- šaka 'Na razpolju«. V,se tri pesnii, ki si) izsle svoj eas v ^Ljiibljaiuskern Zvo- UII-. je prevel v srbolM'vaisriliiio pesnik (iu-^i.iv K rkloc. r PKTEi; KASANDRK'; UMRL. V i'linu jo uiiLi'l liskovni a.taše pri ondot- n-oin jugüslovenskoni posl'a'niistvu., Polar Kasa.ndrie. Pokojnik je bi.l od^n izaned iiajboljših in n a j inrieii.i't n-o.i«iih nasih slovstvonih zgodoivina.r.h'.v iüi jo razpo- lagal z bogato zakladniico zn,a.nja zlasti \ zadi vali dalniatinske književiiusti in niene pro.toklostii. His je rodom s Hva- ra. Najbolj zna.ne so nj«gov<» stiudijo o llektorovieu tor o Markn Marulkui, da- Ijo zgodovi.na daluia.t in skega novi-nar- stva, ki \o je pokojniik izdal v iltalijan- skom joziku itd. Kasandrie jo bi! izbo- i-on poznavaJee italijainšeino. D<*e 18., 19. in 20. iu«>ija 1926 ac bo prodajala na stojnici na Glavnem trgu večja množina povojenega mesa po zelo zni2anih cetiab. Feed Dtpcman, mesar« Vinograd in hosta naprodaj. Kje povc uprava ,,Nove Dobeu. Dekiefa ki ohiskujejo v Celju Solo, se sprejmejo v dobri, fini hiSi na h ra n o in stanovanje Llporaba glasovirja in priložnost učenja tu- jili JL'ZiJ o « la -* ex g S o a '¦^- o Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LflSTHl DOM stavb. in kreditni «adr. z ora, zavezo v Gaberju pri Celju O b r e s t u j e h r a n i 1 n e v I o g e p o 6%. Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. gar" Pri naložbi zneska po 20 Dln_se dobi MP* nabiralnik na dorn. "*^P| *^W ~W% Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. a n> ~» (-• ft < A" Čas je denar! Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovomi so: za izdajatelja Pavel Zabukošek | za tiskarno Milan Četina | za redakcijo Vinko V. Gabero. - Vsi v Celju.