GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ @ ŠT. 41. • LETO X ® 23. OKT. 1971 Zvezni sekretar za narodno obrambo general armade Nikola Ljubičič si v prisotnosti predstavnikov Iskre ogleduje proizvodnjo v kranjski tovarni » Elektromehanika « Kranj General armade Nikola Ljubičič v ISKRI V torek, 19. t. m. dopoldne je zvezni sekretar za narodno obrambo, general armade Nikola Ljubičic v spremstvu pomočnika, generalpolkovnika Ivana Dolničarja in komandanta ljubljanske armade, generalpodpolkovnika Staneta Potočarja, najprej obiskal tovarno »Induplati« v Jaršah, nato pa še našo tovarno v Kranju. Po obisku obeh podjetij so se gostje na Gospodarski zbornici SRS pogovarjali s predstavniki industrijskih podjetij, ki proizvajajo določene izdelke tudi za potrebe naše ljudske armade. V uvodnih besedah je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Kreše poudaril namen tega sestanka, namreč poglobiti sodelovanje podjetij. ki že, ali pa imajo možnost, da bi naši armadi dobavljali tisti del iz svojih proizvodnih pogramov, za katerega je armada zainteresirana. Zvezni sekretar za narodno obrambo general armade Nikola Ljubičič je ob tej priložnosti dejal, da dobršen del vseh dobav domačih tovarn ljudski armadi prihaja prav s področja Slovenije, pač glede na tehnično in tehnološko raven tukajšnjih proizvajalcev. V tem razgovoru so predstavniki podjetij, ki oskrbujejo našo armado, povedali nekatere pripombe k sodelovanju z armado, zvezni sekretar pa je dejal, da bi morali proizvajalci artiklov za armado iskati možnosti za plasma teh izdelkov tudi v izvozu, skupno z JLA, kar bi zaradi večjih serij tudi pocenilo proizvodnjo. General Nikola Ljubičič pa je glede pripomb, ki so jih o sodelovanju z armado imeli nekateri prisotni predstavniki podjetij dejali, da bodo v bodoče ustrezno ukrepali, da bi postalo to sodelovanje plodnejše. Poklicna šola ISKRE v Ljubljani rešena ? Na zadnji seji odbora za cijo o tem, kakšen je položaj poslovno politiko ZP Iskra je naše Poklicne šole v Ljublja-organizacijsko-kadrovsko po- ni, ki je po izselitvi iz proslo-dročje posredovalo informa- rov na Linhartovi cesti (nek' dan ji prostori tovarne ele- mentov za elektroniko) praktično obstala pred ukinitvijo. PROIZVODNJA V SEPTEMBRU Po mnogih kombinacijah in iskanjih ustrezne rešitve tega pomembnega vprašanja, se je našla možnost v okviru Izo- Plan proizvodnje za september je bil najvišji v devetih mesecih letošnjega leta. Realizacija je dosegla 40 milijonov din, oz. 4% prek postavljenega plana. Ce pogle- damo izpolnitev v devetih mesecih lotos, je tovarna za 13,7% prek plana. Ob koncu septembra je tovarna z 82% izpolnila letni plan, pri tem je bila izraba delovnega časa 75%. Poprečna dnevna proizvodnja po padcu v juliju (zaradi dopustov) postopoma zopet narašča. V septembru je že presegla poprečno dnevno proizvodnjo v devetih mesecih. V primerjavi z obdobjem devetih mesecev lani, tovarna letos proizvaja za 39 % več poprečno na dan. Realizacija po obratih v septembru je bila povsod večja od plana razen v telefoniji, kjer so za malenkost ostali pod planom. Problemi z rcpromaterialom v septembru so močno vplivali na izpolnitev plana po asortima-nu, saj je tovarna izpolnila plan asortimana z 79%. PROIZVODNJA V SEPTEMBRU DE % Rotacijski stroji 100,7 Kinoakustika 102,0 Produkcija 187,2 EMI 105,8 števci 105,2 Stikala 118,3 Telefonija 983 Mehanizmi 109,0 Merilne naprave 583 Skupaj 104,1 DE »Rotacijski stroji« je septembrski plan izpolnila, čeprav je imela velike težave z materialom in sestavnimi deli. Sestavljali so v glavnem artikle za katere so imeli sestavne dele. DE »Kinoakusti-ka« je plan izpolnila, toda slabše kot v prejšnjih mesecih. Glavni vzrok je bil v tem, da niso izdelali dovolj ojačevalnik naprav, ker niso dobili elektronk, transistor-jev in 5 W zvočnikov. DE »števci« je kljub težavam z ogrodjem trifaznega števca v začetku meseca plan normalno izpolnila. DE »Stikala« je mesečni plan močno presegla. Se vedno obstajajo težave z nepravočasno dobavo delov iz uvoza, kar vpliva predvsem na izpolnitev asortimana. DE »Telefonija« je v septembru ostala pod planom. Glavni vzrok je premajhna količina telefonov zaradi pomanjkanja materiala in konstrukcijskih sprememb. DE »Mehanizmi« je plan za september presegla. Ta presežek je bil dosežen v glavnem pri števcu pogovora in pri električnih urah. DE »Merilne naprave« so tudi ta mesec ostale pod planom eksterne proizvodnje zaradi priprav na povečanju proizvodnje v obratu števcev. V devetih mesecih so vsi obrati nad planom, razen merilnih naprav, katerih problem pa je jasen. (Dalje na 3. strani) braževalncga centra Litostroja (ICL) dograditi dodatne prostore, v katerih bi lahko našli svoje mesto učenci naše Poklicne šole. Na strani Litostroja so stvari v tem pogledu jasne, bolj nejasno pa je še vprašanje finančnih sredstev, ki so nujno potrebna za izvedbo te rešitve. Čeprav naše tovarne na ljubljanskem in dolenjskem področju imajo potrebe po kadrih, ki jih daje poklicna šola, vendarle niso v stanju v celoti zbrati 6 milijonov dinarjev, kolikor bi jih potrebovali za zgraditev potrebnih šolskih prostorov. Za realizacijo tega prepotrebnega načrta manjka nekako 600.000 dinarjev. V ta namen je ZP Iskra zaprosila Izobraževalno skupnost SRS, naj bi ona sofinancirala izgradnjo dodatnih prostorov v IC Litostroj. O tej vlogi bo Izobraževalna skupnost razpravljala te dni in je upati, da bodo z razumevanjem našli možnost za njeno pozitivno rešitev, kar bi omogočalo takojšen pristop k izgradnji tako potrebnih šolskih prostorov, saj nadaljnja rast obsega proizvodnje naših tovarn na tem področju terja vedno nove strokovne kadre. Brigada »Bratstvo enotnost« najboljša na delovišču Poročali smo že, da so se mladinci iz ZP Iskra tudi letos udeležili brigade »Bratstvo enotnost«, ki je tokrat delala na ureditvi niške trdnjave. Po rezultatih v sredini akcije smo pričakovali lep uspeh brigade. Brigadirji pa so nas presenetili, saj so osvojili kar prvo mesto v tekmovanju za najboljšo brigado na delovišču. Osvojili so »trak Lenina« letos najvišje priznanje akcije v Nišu in 26 udarniških značk ter 26 pohval, ki so jih razdelili najboljšim brigadirjem v brigadi. Prav tako za najboljše so biia praktična darila, ki so jih ob dnevu brigade Marovala sodelujoča podjetja, razdelili pa so jih ob zaključku akcije. Brigada »Bratstvo enotnost« je že tradicionalna, saj je bila letos organizirana četrtič. Sestavljajo jo mladi iz podjetij elektronske in elektro industrije Jugoslavije, ki se vsako leto zberejo na majskem srečanju mladine. Pričakujemo, da se bodo mladi brigadirji naslednje leto zopet zbrali iz cele Jugoslavije in sodelovali na eni od zveznih akcij in to na tisti, za katero se bo mladina odločila na 5. majskem srečanju leta 1972. f. 1. »Eiektromehanika« Kranj S seje poslovnega odbora V inozemstvo pošiljati ljudi, uspešno opraviti svoje naloge Na 23. seji (12. oktobra) je poslovni odbor obravnaval pravilnik delovnih mest, o čemer bodo zdaj razpravljali delavski sveti obratov in služb.- Posl. odbor je imenoval tudi centralno inventurno komisijo za popis premoženjskih vrednosti tovarne. Za predsednika centralne komisije je bil imenovan Ivan Pivk. dipl. oec. Elaborat mora biti končan najkasneje do 20. 2. 1972 in predložen poslovnemu odboru. V nadaljevanju seje je poslovni odbor sprejel na znanje poročilo o doseženi proizvodnji v septembru 1971. Realizacija je dosegla 40 milijonov din oz. 4% prek postavljenega plana, devetmesečna proizvodnja pa je za 13,7% večja od planirane. Poročilo o stroških službenih potovanj v osmih mesc- ki so sposobni odgovorno in cih kaže, da so stroški za potovanje v inozemstvo pora-stli predvsem zaradi osvajanja nekaterih novitet v telefoniji. Stroški tuzemskih potovanj so v primerjavi z lanskimi v istem obdobju pora-stli le zaradi povečanih prevoznih stroškov in dnevnic, število potnih nalogov pa se je znižalo. Poslovni odbor meni, da službenih potovanj ne kaže omejevati, vendar opozarja predlagatelje službenih potovanj v inozemstvo, naj za potovanje izbirajo najhitrejša prevozna sredstva, tako da se skrajša čas potovanja, in da pošiljajo v inozemstvo ljudi, ki so sposobni odgovorno in uspešno opraviti svoic naloge. Zaradi srečanja s športniki El Niš (15. oktober 1971) je poslovni odbor odobril športnikom kranjske Iskre povračilo stroškov. » Ljubljansko »Delo« je 19. t. m. prineslo obširnejši članek pod naslovom: »Recesija na pohodu« izpod peresa Franceta Seuniga. Iz tega sestavka povzemamo nekatere ugotovitve, ki kažejo na to, da se bo na evropskem gospodarskem prostoru najbrž prav kmalu pojavila recesija — zmanjšanje povpraševanja po industrijskih izdelkih, katere napoved je že občutno upadanje konjunkture. Nedvomno je upadanje konjunkture neizogibna posledica tudi monetarne krize, ki preveva svetovno gospodarstvo, prav tako pa uvedba uvozne takse v ZDA. Vse to je evropsko gospodarstvo močno prizadelo, kar dokazujejo tudi in še celo gibanja na gospodarskem področju Zvezne republike Nemčije, kjer v zadnjem obdobju že pohodu « občutno opadajo, naročila zlasti industrijske opreme in investicijskih dobrin za izvoz, pa tudi tovrstnih domačih naročil, čeprav je doslej ta evropska država bila najmanj občutljiva za te svetovne gospodarske tokove. Ta nenaden preobrat je najbrž posledica dejanske re-valvacijc nemške marke za 10 % nasproti ameriškemu dolarju, za kolikor so se analogno temu podražili izdelki zahodnoneške proizvodnje na svetovnem trgu. Nujno bo sledilo še nadaljnje upadanje konjunkture, kajti naraščanje cen in življenjskih stroškov v ZR Nemčiji se še nadaljuje. Seveda pa nastop recesije ne more biti omejen samo na ZR Nemčijo, pač pa se bo razširila tudi na druge evropske države. V Italiji že sedaj govore o blizu milijon neza- poslenih delavcev, katerih število pa sc utegne še povišati, če bo recesija neusmilje-nTT napredovala. V Franciji še nadalje nasprotujejo reva!-vaciji franka, ker se zavedajo, da revalvaciji evropskih valut mora slediti recesija. Seveda pa narašča bojazen tudi drugod, kajti recesija prinaša boleče posledice, zlasti pa naraščajočo brezposelnost. V Zahodni Nemčiji, Švedski, Švici in drugih deželah, kjer je začasno na delu toliko jugoslovanskih delavcev, je razumljivo, da bo recesija najprej prizadela prav le-te, s čimer bodo nastali veliki in težko rešljivi problemi brezposelnosti. Ti tokovi v svetovnem in evropskem gospodarstvu vsekakor ne obetajo ničesar dobrega, prej recesijo in vse boleče posledice. Iskra Commerce, Ljubljana Strokovni posvet o mednarodni menjavi na marketinški zasnovi v Portorožu KRATKE VESTI CEHOSLOVAKI PROIZVAJAJO UNIVERZALNI BARVNI TV SPREJEMNIK Češkoslovaško podjetje »Tesla clcctronics« je pričelo s proizvodnjo barvnih TV sprejemnikov, ki odgovarjajo za-hodnonemškemu PAL sistemu in francoskemu SECAM sistemu. Na teh univerzalnih TV sprejemnikih bo možno gledati progi am v barvah in v črno-beli tehniki. V prvi polovici oktobra je bil v Portorožu strokovni posvet o mednarodni menjavi na marketinški zasnovi. Jubilejnega — desetega po vrsti — gospodarskega seminarja, se je udeležilo tudi pet sodelavcev iz Iskra Commerce. Lepi jesenski dnevi so bili kot naročeni za srečanje ljudi, ki so resnično začeli priznavati marketing za vodilno kategorijo v tržno orientiranem gospodarstvu. Mesto srečanja že dolgo ni več »porto rose« — rožnati pristan. Dolgočasne hotelske zgradbe, opremljene z najnujnejšimi propagandnimi in reklamnimi atributi, v marsičem prispevajo k temu, da je dobilo letovišče tudi svoje Proizvodnja ZP v septembru 1971 Šifra Organizacija Izpolnitev v 000 din I-IX/70 I-IX/71 mesečna Odnosi v % ee oX w c 'O'? H ¡i O O £ 5 - o 'S. M 1 2 3 4 5 6 7 8 30 Eiektromehanika 246.689 309.291 33.263 103,9 81,1 125,4 40 Elementi 134.431 104.546 12.187 66,8 54,1 77,8 50 Avtomatika 59.316 84.089 11.161 99,0 71,1 141,8 59 Sprejemniki 46.133 58.502 6.788 963 73,1 126,8 60 Aparati 76.447 102.854 12.942 103,3 74,3 134,5 70 Avtoelektrika 137.275 136.591 14.202 72,3 71,9 99,5 71 Elektromotorji 35.720 39.953 6.037 82,1 55,1 111,9 72 Naprave 18.804 24.412 3.962 95,1 57,9 129,8 73 Elektronika 13-239 17.459 2392 80,3 593 131,9 74 Kondenzatorji 46.058 57361 7.054 101,4 72,9 125,0 75 Instrumenti 23.912 28.072 3338 86,5 72,6 117,4 76 Polprevodniki 17.161 18352 1.812 55,4 50,6 106,4 77 Usmerniki 14.074 18.990 1.824 82,9 71,9 134,9 79 Gospodinjski aprrati 33318 52.082 8.983 119,9 83,7 156,3 97 Orodjarna 4362 5.362 705 111,4 70,6 1173 Skupaj tovarne 907.139 1,058.016 128.650 90,9 70,8 116,6 11 Z Z A 78.610 48.628 5.599 89,0 62,5 61,9 20 Commerce - proizv. d. 20.344 35398 4314 102,8 783 175,0 20 Commerce - inžen. 134393 154.853 21.607 124,0 80,1 1153 78 CAOP 1.497 2.250 250 100,0 75,0 150,3 Skupaj organizacije 234.844 241329 31.670 110,0 753 102,8 Združeno podjetje 1,141.983 1,299.345 160320 94,1 71,6 113,8 neuradno imč — »portobeton«. Verjetno še ni izrečena zadnja beseda v urbanističnih prizadevanjih, ki naj dajo mestu njegovo končno turistično in arhitektonsko podobo. Toda tisto, kar obstaja, spravlja obiskovalca v dvome. Namreč, ali obstaja marketing tudi na področju turizma, oz. v industriji, ki predeluje naravne sirovine, sonce in morje, v potrošniške dobrine. Posezonski potrošniki teh dobrin, zvečine napol »amortizirani« Nemci, Angleži in nordijci, po vsem videzu ne sodijo v porabniško elito in se zadovoljujejo zgolj z »image« letovišča in (za sedaj še) konkurenčnimi cenami: Predavatelji na posvetu — med njimi tudi imena z mednarodnim slovesom — so. trdili, da je marketing metodologijo moč uporabiti povsod, v vseh sferah človeških aktivnosti. Toda najprej je treba prelomiti s tradicionalnim malikovanjem proizvodnje in ustoličiti potrošnika, ki je edini smoter proizvodnih prizadevanj. Najnoveiši dogodki v razmeroma kratkem marketinškem razdobju kažejo, da marketing metodologija ni lastna samo visoko razvitim, torej »sitim« deželam. Uporabna ie tudi v socialistični »priredbi«, ki se od »kapitalistične« razlikuje v glavnem le po tem. da ne dovoljuje druge skrainosti — malikovanja potrošnika in potrošnje. Oba pristopa pa sta si v nečem identična: oba temeljita na znanstveni analizi sistematično zbranih in urejenih podatkov o gibanju bližnjih in dalipib notreh obstoječih in bodočih porabnikov. Za nas, ki so nam znani strokovnjaki mariborske VEKS, na spomladanskem seminarju v Iskra Commerce nekoliko odgrnili zavese pred neznanimi prostranstvi domačega marketinga, ne obstaja več vprašanje njegove utemeljenosti. Več negotovosti povzroča vprašanje, kako preiti od besed k dejanjem. Zlasti še, ko so nam v Portorožu domači in tuji izvedenci odkrili nove razsežnosti neke doktrine, ki je v teku svojega petletnega obstoja omogočila naprednim industrijskim deželam ekonomski naskok, ki mu zlepa ne bo lahko slediti. Portoroško srečanje je bilo posvečeno specifičnemu preučevanju marketinga v mednarodni menjavi. Poglavitni namen je bil približati znanstvene rezultate mednarodnega marketinga gospodarski praksi in tako povečati učinkovitost v mednarodni menjavi blaga, storitev in kam-tala. še več, ameriški izvedenec z Mednarodnega inštituta za marketing v Cam-bridgu — ZDA, je v svojem referatu zagovarjal tezo, da ie marketing metodologija v stanju ponuditi določene rešitve tudi na področju kulture, socialnih dejavnosti itd. Njegov inštitut je razširil parametre marketinga in raziskuje nove možnosti za njegovo uporabo'-ena od njih ic uvajanje »marVptinške miselnosti«, kt se ukvarja s pristopom za uspešno spreminjanje nazora, po katerem je potrošnik za to. da sprejema vse. s čemer . ga »pita« proizvodnja. (ne) srečo na nosiio proizvodni apetiti v sebi že zametke nečesa, kar io sili v realne okvirje: absorbeiiska moc trna in obstoj konkurence,— Portoroški seminar nas ie obogatil z novim' snnznanji. M. Ljubič »Naprave« Ljubljana Za reševanje stanovanjske prohlematikie zaposlenih V naši tovarni elektronskih naprav na Stegnah v Ljubljani, je tako kot še v marsika- Proizvodnja v septembru (Nadaljevanje s 1. strani) devetmesečna PROIZVODNJA DE % Rotacijski stroji 110,9 Klnoakustika 146,6 Produkcija 176,0 EMI 121,9 števci 103,4 Stikala 132,5 Telefonija 107,4 Mehanizmi 126.8 Merilne naprave 94,8 Skupaj 113,7 PRIMERJAVA DEVETMESEČNE PROIZVODNJE 1970/1971 DE % Rotacijski stroji 171,1 Kinoakustika 98,7 Produkcija 62,7 EMI 1293 Števci 1363 Stikala 1373 Telefonija 1293 Mehanizmi 149,2 Merilne naprave 99,1 Orodjarna 107,8 Vzdrževanje 344,6 Drage storitve 92,9 Skupaj 131,8 V tem mesecu je imela tovama velike težave pri dobav; materiala. Poglavitni vzrok so finančna sredstva, “ jih primanjkuje iz dneva v dan. teri, precej nerešenih stanovanjskih vprašanj zaposlenih. Vendar pa leto za letom skušajo to perečo problematiko ob danih možnostih reševati kolikor mogoče prizadevno. Stanovanjsko problematiko zaposlenih v tej naši tovarni obravnava odbor za kadrovske zadeve. Le-ta je na svoji zadnji seji 30. septembra ponovno razpravljal o tem in sklenili dodeliti v prvi polovici prihodnjega leta razpoložljivo dvosobno stanovanje dodeliti prosilki, ki se nahaja na čelu prioritetne listve prosilcev za stanovanjc. Nadalje je odbor za kadrovske zadeve šestnajstim prosilcem razdelil 400.000 novih dinarjev kreditov, oz. vezavo sredstev iz razpoložljivih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Delavci, prosilci za stanovanje bodo tako lahko koristili kredite v višini od 10.000 do 30.000 dinarjev, s tem, da bodo s tovarno sklenili ustrezne pogodbe, po katerih bodo morali posojila, glede na višino zneska, vrniti v 5 do 25 letih ter se hkrati obvezati, da bodo ostali temu ustrezno v delovnem razmerju s tovarno od 3 do 10 let. V omenjenih pogodbah med nosoiilojemalcem, tovarno in KBH Ljubi iana, kjer tovarna veže navedena sredstva za stanovanja, so tudi določila, ki urejajo odnose v primeru, če delavec, ki je posojilo koristil, prekine delovno raz-merie s tovarno prej kot to določa io pogon za vračilo po-soienega zneska. Sklep odbora za kadrovske zadeve o razdelitvi razpoložljivih kreditov za stanovanja kaže, da v danih pogojih stanovanjski problematiki zaposlenih v tovarni elektronskih naprav posvečajo vso možno pozornost, žal, pa te možnosti niso tolikšne, da bi stanovanjsko problematiko reševali še učinkoviteje. Kdaj interni samoupravni sporazum ? Kot sem bral v glasilu »Iskra«, je bil samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov sprejet od DS ZP in od republiškega sindikata. Kot vse kaže, bo •o sporazum v okviru celotne Iskre razmeroma ugoden, vendar bo, kot pravijo, med organizacijami v ZP potreben le poseben interni sporazum. Z. P., Kranj Vprašan je: Je to točno, kdo izdelal osnutek, in kdaj 130 le-ta sprejet? Odgovor: Da bodo organizacije v okviru ZP, razen ’ČA. ki se je odločila, da samostojno pristopi k samoupravnemu sporazumu po na-edu čiste dejavnosti, sklenile * poseben, interni sporazum w je točno, zato je DS ZP na zadnji seji 6. oktobra naročil zadevni komisiji, da izdela interni samoupravni sporazum najkasneje do konca 1971. leta. Hkrati je DS ZP komisiji naročil, da ne dovoli spreminjati izračuna mase osebnih dohodkov med organizacijskimi enotami ZP na škodo posameznih org. enot. dokler ne bo sklenjen in podpisan interni samoupravni sporazum. V kolikor bi ev. prišlo do težav v kakšni organizacijski enoti ZP. kjer bi se zaradi izplačila osebnih dohodkov v okviru samoupravnega sporazuma in lastne izračunane mase osebnih dohodkov porušila delilna razmerja, sprejeta v gospodarskem planu ZP — mora o tem takoi razpravljati in odločati poslovni odbor ZP. Nova pridobitev - Komercialno tehnične informacije Naši kupci, zunanji poslovni partnerji so prav gotovo že precej dolgo pogrešali pri Iskri solidne publikacije, ki bi jih sproti seznanjala na proizvodnih področjih, katere zajemajo tovarne združenega podjetja. Samo prospekti in navodila za uporabo naših izdelkov so seveda daleč premalo. da bi si o nas lahko kdo povsem ustvaril popolno sliko, zato je treba pozdraviti pobudo za izdajanje posebne občasne publikacije — Ko-mercialno-tehnične informacije, s katerimi Iskra Commerce, prav gotovo ne brez uspeha, posreduje kupcem in poslovnim partnerjem vsaj najpotrebnejše o naši dejavnosti. Začenši z junijem letošnjega leta, približno vsak mesec izide nova številka Komerci-alno-tehničnih informacij. Prva je izšla prav ob pomembnih jubilejih Iskre in je vsebovala splošno tehnične informacije o Iskri in njeni dejavnosti. Naslednja je podrobneje obdelala področje avtomatizacije v prometu, industriji in energetiki. V tretji so bile zgoščene informacije o elementih in električnih aparatih, medtem ko četrta « ■ Dopisujte v Iskro Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 inf 333 številka, izšla v septembru prinaša podrobnosti s področja naprav in opreme za prenos informacij. Komercialno-tehnične informacije Iskra Commerce izhajajo na solidnem papirju formata A3, so okusno in bogato opremljene z barvnim slikovnim materialom, njihova skupna naklada pa je 10.000 izvodov in sicer del v slovenščini, del v srbohrvaščini. Sodeč po dosedanjih štirih izišlih številkah, bo redakcijski odbor pripravil vsak mesec novo številko, ki bodo druga za drugo obravnavale posamezne grupacije izdelkov tako, kot je zdaj prodaja na Iskra Commerce razdeljena po direkcijah panog. Nedvomno kotftercialno-tehnične informacije po svoji oblikovni in vsebinski zasnovi pomenijo koristno pridobitev, ki smo jo že precej časa pogrešali. Pred zasedanjem mladine ZP Iskra Pretečeno obdobje zahteva širši javni obračun preteklih prizadevanj. Tak obračun bo mladina Združenega podjetja Iskra podala 23. 10. 71 na rednem letnem razširjenem zasedanju koordinacijske konference ZMS ZP Iskra Kranj. Zasedanje bo ob 10. uri v dvorani delavskega samoupravljanja tovarne Iskra, Elcktromeha-nika Kranj in so nanj povabljena predsedstva vseh tovarniških konferenc ZM tovarn v sestavu ZPI. Ni pa treba posebej poudariti, da je zasedanjp odprtega značaja zato želimo, da se ga v čimvečjem številu udeleže tudi ostali mladinci. Dnevni red obsega poleg referata o poslovno političnih ciljih ZP- Iskra in razprave še volitve novega predsednika, sekretarja in nadzornega odbora KK ZMS v podjetju. Ostali člani tega najvišjega organa mladih v ZP pa so avtomatično predsedniki tovarniških konferenc mladine. ZP Iskra je v preteklem obdobju doseglo znatne gospodarske uspehe. Uspešno se je uveljavilo na jugoslovanskem in tujih tržiščih. Izkazalo se je da je obstoječa oblika integracije zelo primerna in koristna za večino organizacij v ZP. Iskra je v preteklem obdobju sprejela dva zelo pomembna dokumenta in sicer Resolucijo o družbeno ekonomski problematiki ZP, ki so jo sprejele družbeno politične organizacije ZP ob koncu lanskega leta in Akcijski program poslovanja Združenega podjetja Iskra Kranj, ki ga je sprejel OS ZP na svojem 3. zasedanju dne 10. septembra 1971. Oba sprejeta dokumenta sta izredne važnosti za naše j*»Jjet-je saj opozarjata na nekatere slabosti in zahtevata njih odpravo. Predsednik konference ZMS ZP ISKRA, Kranj Franc Lavrič, ing. Sodobna elektronika 1971 velja za naše domače razstav ljalce, ki so se vsi po vrsti potrudili, da bi s področja radia, televizije, gramofonov in magnetofonov, prikazali vse, kar lahko enakovrednega tujim dosežkom na tem področju, nudijo potrošniku. Pa, naj ostanem zlasti pri razstavkih tovarn Iskra. Kot že rečeno, prikazan je bil celoten naš proizvodni program s področja elektronike, pri čemer pa je prav gotovo največje pozornosti vredno to, da je med tisočerimi našimi razstavki bila dolga vrsta najnovejših, s katerimi prihajajo tovarne ZP Iskra na domače in tuja tržišča in, ki vsekakor zaslužijo, da se ob njih pomudimo dlje, bodisi zaradi njihove dognane zunanje oblike, ali pa zaradi tehniške vrednosti in samega namena. Novega so Iskrine tovarne to pot pokazale vsekakor precej in prav to je tisto, kar daje pečat naši udeležbi na tradicionalni mednarodni razstavi sodobne elektronike. Vendar tudi pri tem stojim pred zahtevno nalogo. Ali bom prav in zadostno prikazal vse novosti in v pravem vrstnem redu, po njihovi vrednosti in pomembnosti. Poskusil bom, a kljub temu si že vnaprej izgovarjam milo presojo, če bom kot laik, kje kaj pogrešil. Letošnji nastop Iskre na razstavi sodobne elektronike prav za prav najlaže prikažemo po branžnih dejavnostih, kar tudi olajšuje orientacijo. Tako prikazana dejavnost Iskre, se torej deli v naslednje veje: telekomunikacije, avtomatika, elektromehanski elementi in naprave, elektronika in zabavna elektropika- Takšna je videti telefonska centrala Metaconta 10 C, ki jih bo Iskra dobavila vrsti naših ptt podjetij, ki si prizadevajo modernizirati telefonski promet pri nas radijski in televizijski sprejemniki ter gramofoni. Pojdimo torej po tej poti skozi Iskrin razstavni prostor, pa morda ne bomo prezrli ničesar, kar bi morali videti in omeniti. Nekateri razstavljeni tipi kratkovalovnih sprejemno-oddajnih radijskih aparatur, se odlikujejo po ozkosti frekvenčnega kanala in po frekvenčni stabilnosti postaj kar je nedvomno najbolj zahtevna lastnost pri proizvodnji tovrstnih aparatur. Zasledovanje teh ciljev, uvajanje SSB tehnike na VHF področju, so novosti, ki tem aparaturam dajejo iskano solidnost,' zanesljivost, velik domet, skratka lastnosti, zaradi katerih nenehno rasle število potencialnih uporabnikov. Tako kot na razstavnih prostorih domačih proizvajalcev zabavne elektronike, tako so tudi na našem vzbujali radijski in televizijski sprejemniki zanimanje obiskovalcev. Pri naših TV sprejemnikih je to zanimanje zlasti veljalo sodobno oblikovanim prenosnim sprejemnikom Nedvomno zaslužijo vso pozornost tudi frekvenčno modulirane sprejemno-oddajne postaje na VHF in UHF valovnem področju, od malih ročnih do prenosnih in večjih za montažo v različnih vozilih, ali za fiksno montažo, Tudi s tega področja je bilo razstavljenih nekaj najbolj izrazitih predstavnikov. V pomoč pri vzpostavljanju telefonske zveze v nepristopnih predelih služita napravi UKM-8 2 D in UKM-8 470 D, učinkovita novost na tem področju pa sta tudi mobilna antena A-56 za 8 'metrsko VHF področje in usmerjena antena A-69 za 70 metrsko VHF področje. Visokofrekvenčne prenosne naprave iz naših tovarn, ki se odlikujejo po svojih tehniških in drugih lastnostih, uporabljajo že številni koristniki, spričo zmogljivosti in solidnosti pa opravičeno zanimanje raste in kaže, da se bodo razširile na č^a področja, kjer jih lahko s pridom uporabljajo. Odtod tolikšno zanimanje strokovnih interesentov za na razstavi prikazane aparature. Široko uporabnost nudita tudi razstavljeni aparaturi V 60 za istočasni prenos 60 visoko-kvalitetnih telefonskih zvez ter primopredajnih KT31, praktična in enostavno konstruirana naprava z možr/it-jo najširše uporabe, ki omogoča hitro vzpostavitev provizoričnih telefonskih zvez. Videli smo na razstavi tudi faksimile napravo za prenos dokumentov in fotografij prek telefonskega omrezia, ki vsekakor v tehniškem P0-gledu sodi med najboliše na svetu in za katero pričakujemo, da sc bo kmalu uvelja* vila tudi na domačem trsu> kot sc uveljavlja drugod. Vsekakor upravičeno, Je precejšnjo pozornost na razstavi vzbujala telefonska cen- Prav gotovo je za novinarja, hočeš nočeš popolnega laika ob tako specializirani in strogo tehniški razstavi, kot je vsakoletna mednarodna razstava sodobne elektronike, dokaj težka naloga, napisati lahko dobil obiskovalec tega dela razstave letošnje je, da je bil razstavni prostor Iskre urejen zelo skrbno, pregledno in dovršeno. Ni m#rda pretirano, če rečem, da je prikaz naše proizvodne dejav- Naš najnovejši izdelek — digimer I. Je bil zelo zanimiv posebno za strokovnjake kolikor toliko tehtno in oprijemljivo poročilo. To poskušam in si prizadevam, da bi to svoje blago poznavanje tako se razvijajoče in nenehno napredujoče panoge kot je elektronika, zapisal s čim manjšimi in čim bolj neznatnimi spodrsljaji. Iskra je na letošnji razstavi sodobne elektronike razstavljala na doslej največjem razstavnem prostoru hale B, prav sredi najpomembnejših domačih proizvajalcih s tega področja — Elektronske industrije Niš, Radioindustrija Zagreb, podjetja »Rudi Ča-javec« iz Banja Luke, 1MP Ljubljana, ELRAD iz Gornje Radgone in drugih. Najprej beseda o sami ureditvi našega razstavnega prostora. Splošen vtis. ki ga je nosti na področju elektronike, bil dokaj celovit in razstavki prikupno razvrščeni, čemur je dokaz tudi zanima nje, ki so ga kazali tako številni domači in tuji obiskovalci, domači in tuji strokovnjaki, ki j 'h vse dni razstave res ni manjkalo. Kljub obilici zapletenih in zahtevnih aparatur, naprav in izdelkov sodobne elektronike tako na razstavnih prostorih domačih, kot tujih proizvajalcev, pa se človek kar ni mogel znebiti občutka, da pa je imela na letošnji razstavi le precejšnjo besedo prav zabavna elektronika, kar je razumljivo vzbujalo največ zanimanja prav pri številnejših ostalih obiskovalcih razstave, • z ožjim tehničnim obzorjem. To se mi zdi, da še posebej V nedeljo 17. t. m. zvečer se je končala letošnja mednarodna razstava »Sodobna elektronika 1971«, osemnajsta doslej, doslej največ ja po številu domačih in tujih razstavljalcev, najpomembnejša zaradi bogatega izbora razstavkov, zaradi udeležbe strokovnjakov iz vseh delov sveta, katerih je bilo te dni na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani okrog 15.000, pa tudi zaradi blizu 50.000 drugih obiskovalcev, ki so si jo ogledali. Njeno pomembnost pa lahko ocenjujemo tudi po tem, da so strokovni in drugi razgovori v času razstave privedli do mnogih, tudi obsežnih poslov, ki so jih prav tu, na razstavi sodobne elektronike, zasnovali številni razstavljalci z resnimi interesenti. Kot smo obljubili, v današnji številki, prinašamo podrobnejši zapis o letošnji udeležbi tovarn ZP Iskra na razstavi sodobne elektronike, o našem razstavnem prostoru v hali B in o novostih, ki so jih naše tovarne pokazale na njej. Sodobna elektronika 1971 Tudi pri profesionalnih aparaturah stremimo za visoko kakovostjo in zanesljivostjo, kar ustvarja zaupanje uporabnikov trala sistema Metaconta 10 C, s kakršnimi bo Iskra opremila vrsto naših PTT podjettij v prihodnjih nekaj letih. Metaconta 10 C je elektronski telefonski sistem s programskim krmiljenjem s pomočjo računalnika 3 generacije in jih bo Iskra proizvajala v sodelovanju in po licenci belgijske firme Bell Telephone Company. S področja avtomatike je bilo videti marsikaj učinkovitega in novega. Za avtomatizacijo v prometu na primer naprava za zavarovanje cestnih prehodov, naprav za daljinsko upravljanje naprav za avtomatsko vodenje prometa, razne merilne naprave za merjenje poledice,megle, hitrosti vetra, kontrolo teže vozil, naprave za cestne postaje in vrsto drugih. Tu je bilo prav gotovo veliko novega in koristnega. Bogato zastopano je bilo tudi področje avtomatizacije v industriji, v izdelčni industriji, avtomatizacija proizvodnih procesov, varilnih naprav, raznovrstnih napajalnih naprav, inženiring za investicijsko opremljanje večjih javnih zgradb, naprave za di-spečersko signalizacijo, oprema žerjavov, elektronske žer-javne tehtnice ter naprave za prenos in obdelavo podatkov. Skratka — novosti na tem področju ni manjkalo, vsaka zase pa nedvomno pomeni velik prispevek Iskre k avtomatizaciji v industriji, ki se za te naprave vedno bolj ogreva. Zelo pomembno področje je tudi avtomatizacija v energetiki, kjer je Iskra že tudi dosegla lepe uspehe z različnimi napravami, ki v tej dejavnosti prinašajo velike koristi. Vseh novosti in izpopolnjenih naprav s tega področja res ne morem podrobneje opisovati in naštevati, saj jih je predolga vrsta in čeprav so pomembne praktične in koristne, se moramo zadovoljiti le s to bežno omembo. Oko strokovnjaka ie na letošnji razstavi odkrilo vrsto novosti s področja merilne in merilno-regulacijskc tehnike. merilne elektronike, regulacijske tehnike, kakor tudi s področja kondenzatorjev, polprevodnikov, uporov, potenciometrov in feritov. Kdo bi jim vedel imena in strokovne oznake, namen, za katerega služijo, lastnosti, sposobnosti in pomembnost. Vsega tega na razstavi ni bilo malo, vendar tudi najbolj zanimive novosti, so svojo pravo vrednost ohranile le za poznavalce, strokovnjake, obiskovalec mojega kalibra jih je pa mimogrede ošinil s pogledom, nato pa z očmi pobrskal za kaj bolj oprijemljivim, kjer je morda »malo bol j doma«. Novost v naši branži zabavne elektronike je bil vsekakor radijski sprejemnik Savica UKV,'v izvedbi z in brez gramofona; ta dva sprejemnika bosta prav gotovo prijetna pomladitev programa s tega področja. Prav gotovo je v tem delu razstavnega prostora Iskre največjo pozornost vzbudil nov, ličen prenosni televizijski sprejemnik, v popolnoma transistorizirani izvedbi na tiskanem vezju, ki ima VHF in UHF področje in ga je moč priključiti na električno omrežje in na baterije 12 V, torej tudi v avtomobilih. Sprejemnik je na vodoravni osi gibljiv, kar omogoča gledanje z različne višine sedežev. Na razstavi pa sta bila prikazana nadalje še dva nova tipa gramofonov, in sicer Iskrafon PM-71 in Iskrafon PM-75, prvi v leseni, drugi v plastični kaseti, z ojačevalnikom OG-21 in zvočnikoma izhodne moči 2 in 3 W. Vem, da svoje naloge s tem zapisom nisem opravil najbolje, saj bi moral omeniti, vsaj bežno še marsikatero podrobnost, morda bolj zanimivo od napisanega, toda že pri tem sem se pošteno oznojil, zato naj mi bo dovoljeno zaključiti s tem, da je letošnja razstava sodobne elektronike opravičeno privabila tako številne obiskovalec, strokovnjake in nestrokovnjake, saj so tako naše podjetje, kot tudi vsi ostali tuji in domači proizvajalci s področja elektronike prikazali vse novosti, ki jih leto za letom prinaša ta, nadvse hitro ae razvijajoča panoga. -C- Širok je asortiment naših merilnih inštrumentov, ki po tvoji obliki in kakovosti dobro služijo na področjih, kjer jih lahko uporabljajo Flazpis štipendij ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ RAZPISUJE ŠTIPENDIJE ZA NASLEDNJE SVOJE ORGANIZACIJE TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ — fakulteta za elektrotehniko 5 štipendij — industrijska elektronika 5 štipendij — telekomunikacije 3 štipendije — industrijska elektrotehnika 2 štipendiji — merilno tehnološka smer — fakulteta za strojništvo 7 štipendij — tehnološka smer — ekonomska fakulteta 2 štipendiji — podjetniška smer — višja šola za> organizacijo dela 3 štipendije — tehniški srednja šola — elektro 2 štipendiji — tehniška srednja šola — strojna 1 štipendija — tehniška srednja šola — kemija 1 štipendija — upravno administrativna šola 2 štipendiji TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV HORJUL — ekonomska fakulteta 3 štipendije — podjetniška smer — ekonomska srednja šola 2 štipendiji TOVARNA RADIJSKIH SPBPJEJSSIKOV SEŽANA — fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija — telekomunikacije ali industrijska elektronika — ekonomska fakulteta 1 štipendija — splošno ekonomska smer — tehniška srednja šola — strojna 1 štipendija TOVARNA ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV ŽELEZNIKI — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — tehnološka smer — tehniška srednja šola — strojna 2 štipendiji TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko 5 štipendij — telekomunikacije — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — tehnološka (2 leti) — tehniška srednja šola — elektro 4 štipendije — šibki tok — tehniška srednja šola — strojna 1 štipendija — ekonomska srednja šola 5 štipendij TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE — fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija -— industrijska elektronika — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — tehnološka smer — ekonomska fakulteta 1 štipendija — podjetniška smer TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ — fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija — industrijska elektronika 2 štipendiji — industrijska elektrotehnika — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — tehnološka smer — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — tehnična fizika Razpis štipendij TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija — industrijska elektronika (3. letnik) — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — konstrukcijska smer (4. letnik) — ekonomska fakulteta 1 štipendija — podjetniška smer (3. letnik) — tehniška srednja šola — elektro 2 štipendiji — jaki tok (3. letnik) — tehniška srednja šola — strojna 2 štipendiji (3. ali 4. letnik) — ekonomska srednja šola 2 štipendiji (3. ali 4. letnik) ISKRA COMMERCE LJUBLJANA — ekonomska fakulteta 6 štipendij — smer ekonomska — ekonomska srednja šola 12 štipendij — upravno administrativna šola 8 štipendij — tehniška srednja šola — elektro 3 štipendije — šibki tok 2 štipendiji — jaki tok ISKRA COMMERCE — DIREKCIJA ZUNANJEGA TRGA, SEKTOR UVOZ KRANJ — visoka ekonomsko komercialna šola Maribor 2 štipendiji — zunanje trgovinska smer Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, Referat za štipendije LJUBLJANA, Trg prekomorskih brigad 1/VI (telefon 55-021), kjer dobite tudi vse informacije. K vlogi naj kandidati priložijo končno spričevalo oz. potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenami, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev. V vlogi naj bo navadeno za katero tovarno želi biti kandidat štipendiran. Upoštevali bomo samo tiste vloge, katerim bodo priloženi vsi potrebni dokumentu Razpis velja do 23. oktobra 1971, kandidati pa bodo obveščeni o sklepu komisije za štipendije do 5. novembra 1971. 5“ » Polprevodniki« Trbovlje is »Želim, da bi uspeli...« ■■ Izmed ljudi, ki od vsega začetka spremljajo razvoj »Polprevodnikov« v T rbov-ljah, sem za pogovor izbrala tov. Srečka KAČIČA. Bil je izredno prijazen in takoj pripravljen potolažiti mojo radovednost. »Imam čast govoriti s Trboveljčanom?« je bilo prvo informativno vprašanje. »Ne, Hrastničan sem in živim v Hrastniku.« »Kako potem prihajate v T rbovl je?« »Vozim se z lokalnim avtobusom.« ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ as ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ »Vam takšna vsakodnevna pot ni v nadlego?« »Sploh ne. Navadil sem se je, postala je nepogrešljiv del mojega delovnega dne.« »Se že dolgo prevažate?« »Poltretje leto sem se vozil v Kranj, sedaj pa že šest let v Trbovlje.« »Kdaj ste zvedeli, da bo v Trbovljah zrasla nova tovarna?« »V začetku leta 1963, ko sem delal v hrastniškem »Sijaju«. Zvedel sem samo, da bo gradila Iskra in da bo to predvsem »ženska« tovarna. Takoj sem se pozanimal, kakšna je stvar v resnici. Referent za gospodarstvo pri trboveljski občinski skupnosti me je vpisal na prvo stran prijavljen-cev.« »Kaj ste po poklicu in na kakšno delovno mesto so vas najprej razporedili?« »Kemijski tehnik sem. V Kranju sem se pol leta spoznaval s proizvodnjo selen-skih usmernikov, nato pa sem postal vodja priprave surovin na tem oddelku. S tem delom sem se ukvarjal dve leti v Kranju in še tri leta v Trbovljah.« »Vam je položaj ustrezal?« »Da. še posebno sem bil zadovoljen, ker je v sklopu priprave surovin deloval in se razvijal analitski laboratorij. Ko se je do neke mere razvil, je postal samostojna enota in jaz sem se začel intenzivneje ukvarjati z analizami.« »Zdaj je analitski laboratorij vsaj neuradno združen z vhodno kontrolo. Se vam zdi to posrečena kombinacija?« »Menim, da tak laboratorij vhodna kontrola zares potrebuje. Seveda smo na uslugo tudi proizvodnji in razvoju.« »Še enkrat se spomniva začetkov .Polprevodnikov’. Kako ste vi, ki ste se vozili v Kranj ali v Ljubljano, občutili preselitev v nove tovarniške prostore?« »Bili smo kar nekako razburjeni. Spočetka sc nam je ElEKTROMEHANIKA: Letos bogatejša bera kulturnih prireditev Težnja, da bi kultura postala zavest in misel našega življenja, se težko prebija skozi našo potrošniško družbo. Letošnja 25-lctnica Iskre je nekoliko zbudila misel, da slavje ni samo v litrih, kotlih in raznih govorih, pač pa je potrebna tudi kulturna misel, program in kulturna dogajanja. Uvod h kulturni dejavnosti je bila vsekakor zanimiva anketa o dejavnosti članov Iskre izven delovnega časa. Sindikat oz. komisija za kulturo v kranjski tovarni je poslala vsem članom kolektiva vprašalnik, ki je imel naslednji uvod: »Komisija za kulturo in izlete bi rada poživila kulturno dejavnost v tovarni in zato potrebuje podatke o tem, s čim se ukvarjajo člani kolektiva v prostem času. Ob priliki praznovanja 25-letnice Iskre pripravljamo vrsto prireditev: likovne in fotografske razstave, literarne večere. koncerte, zabavne prireditve, razstave »konjičkarjev« itd.« Anketa, ki jo je izpolnilo 4000 članov kolektiva, je dala naslednje rezultate: Petje: 208: instrumentalna glasba: 67; recitiranje, dramatika: 64; slikarstvo, kiparstvo, rezbar-stvo: 43; folklora: 37; literatura: 27; fotografija, filmanje: 175; zbirateljstvo: 85. Tabela kaže razveseljivo sliko, še bolj zadovoljivo pa je dejstvo, da skoraj 90% naštetih sodeluje v raznih društvih ali klubih, če pa prištejemo še organizatorje, je moč reči. da na kulturnem področju sodeluje prek 600 Iskra-šev. To je pokazala anketa. Zaradi te ankete pa so vznikle misli o trajnem delovanju in sodelovanju na področju kulture v kranjski tovarni. Tako je na primer sodelovalo ob srebrnem jubileju Iskre prek 90 njenih članov in sicer kot pevci, recitatorji, instrumentalisti, folkloristi, pisatelji in pevci. Bile so tudi lepe razstave članov, ki se ukvarjajo s filmanjem, fotografijo, slikarstvom, kiparstvom in rez-barstvom, pa tudi zbiratelji so pokazali veliko iznadljivo-sti in potrpežljivosti pri zbiranju raznih predmetov, ki so jih dokaj pokazali tudi na razstavi. Predsednik komisije za kulturo in izlete tov. Anton Roblek, ki je tudi sam aktiven kulturni delavec na Beli, je v pogovoru dejal, da ta anketa kaže, kako je vsakemu delovnemu človeku potrebna kulturna dejavnost, bodisi kot aktivno poseganje v področje kulture, bodisi kot sodelovanje. Zdaj, ko je slavje že za nami. je vsekakor vredno povedati to, da je bil ustanovljen Iskrin moški pevski zbor, čigar pokrovitelj je sindikalna podružnica kranjske tovarne. Predsednik tega zbora je tov. Jože Perdan, vnet pevec pri zboru »Svoboda« v Stražišču, dirigent pa je profesor Močnik. Sedaj imajo vaje vsako sredo zvečer, če pa bo potrebno, bodo vaje prilagodili programu. Tov. Perdan je dejal, da bi bilo prav in potrebno, da bi se v ta zbor vključilo čimveč mladih pevcev, s tem bi zbor pridobil tudi na sočnosti barv in kar je glavno, tak zbor bi imel dokaj lepo perspektivo. H koncu še tole: tov. Roblek, predsednik kulturne komisije je dejal, da se temu zboru lahko pridružijo dobri pevci tudi iz drugih Iskrinih tovarn. Ta misel je bila že svojčas izrečena, zdaj pa, kot kaže, je ta misel postala dejstvo. Pevski zbor »Iskra« — kakor se uradno imenuje, je torej ustanovljen, zato upamo, da bomo čez nekaj mesecev že lahko kaj več napisali o raznih nastopih, morda ga bomo slišali tudi v radijskem programu ali celo videli na televizijskih zaslonih. Vsekakor pa mu ob roistvu želimo: Srečno! ABC zdelo vse tako veliko, skoraj tuje. Seveda nas je bilo takrat polovico manj kot sedaj, ko tovarna ni več prevelika.« »Pravite, da nas je sedaj več. Je tovarna po vašem mnenju tudi sicer napredovala?« »Seveda. Precejšen napredek je gotovo v tem, da je zaposleno strokovno osebje v glavnem iz Zasavja. Proizvodni program se širi, napredujejo stiki z inozemstvom.« »Se vam zdi, da struktura zaposlenih ustreza?« »V večji meri ustreza.« »Vem, da ste bili v letih 1967 do 1969 predsednik DS. Ste se tudi že prej družbeno udejstvovali?« »Že prvo leto sem bil v Kranju izvoljen za člana DS tovarne polprevodnikov Trbovlje v izgradnji.« »Je DS v času vašega vodenja imel pravice, kakršne imajo tepretično delavski sveti?« '»Imel je pravice, vendar je bil o dogajanjih premalo poučen.« »Mislite, da je sedanji DS dovolj informiran?« »Gotovo bolj, kot je bil takratni.« »Pa vi, še sodelujete v samoupravnih organih?« »Sedaj sem član izvršilnega odbora osnovne sindikalne organizacije v tovarni.« »Torej ne odnehate. Tudi midva še nisva končala. Zanima me še, v kaj se bo po vašem mnenju prelevilo sedanje vzdušic v tovarni, ko vsi nekaj pričakujemo?« »Že osem let spremljam to podjetje. Takšne in podobne krize smo že doživljali, vendar mislim, da možnosti tako izvirne rešitve doslej še ni bilo. Ce bo pogodba z ameriško firmo Kna-pic, katere registracijo pričakujemo v najkrajšem času, uspela, bo tovarna zaživela z novim tempom. To bi bila naša velika možnost.« »Omenili ste pogoste krize. Kakšni so bili vzroki zanje?« »Vzrokov je bilo več, vendar je bilo le nekaj poglavitnih. Pomanjkanje strokovnega kadra v začetku obratovanja tovarne, neizdelan program razvoja tovarne in ne do kraja izpeljane investicije. Zasavski strokovni kader se je formiral šele v zadnjem času. Zaradi velikih anuitet in velike porabe uvoženega repromateriala. se že od vsega začetka pomvljaio denarne težave. Morda je bil v zvezi s tem zapostavljen lastni razvoj in cenjena licenčna politika, kar je po mojem nekoliko zgrešeno.« »Smo v tem smislu sedaj kaj naredili?« »Gotovo pomeni korak naprej na novo formiran razvojni oddelek in tudi omenjena pogodba je boljša oblika sodelovanja s tujino.« »Pa mislite, da bo pogodba izpolnila naše pričakovanje?« »Želim, da bi uspeli.« — MZ — Anton Zajec S težkim srcem smo se poslovili 13. oktobra 1971 od 23 letnega sodelavca Toneta. Nikakor ne moremo dojeti zakaj Tc je usoda iztrgala iz naše sredine na tako krut in neusmiljen način. Da bi svojim sodc- Nada Palir Težka in zahrbtna bolezen je v 48. leta starosti pretrgala nit življenja Nadi Palir, zaposleni v obratu ATN v Elektromeha-niki. V Iskri se je zaposlila leta 1952. Pokojna Nada Palir je življenje poznala predvsem kot že- na, ki ji delo pomeni smisel bivanja in hotenja ... To delo je opravljala z izredno voljo, vestno in z ljubeznijo, kar ji je dalo moč, da je prebrodila mnoge težave, ki jih zmore le malokdo, čeprav upa na boljše dni. Kruta in neozdravljiva bolezen jo je odtrgala od družine, prijateljev in znancev, najbolj pa bo boleče slovo čutila 8-letna hčerka, ki ji je bila vse. Sodelavcem bo spoštovana in draga pokojnica . ostala v najlepšem spominu. Sodelavci v obratu ATN — Kranj lavkam omogočil lažje delo, si preurejeval delovno napravo in si pri kontroli pravilnega delovanja tako hitro in tragično preminul. Kljub prizrjlevanju nismo uspeli ohraniti Tvojega življenja. Z željo, da bi imel svoj poklic si se odločil izučiti v Poklicni šoli kovinske in električne stroke za ra-diomehanika. Po odslužc-nju vojaškega roka si se zaposlil v našem kolektivu, kjer si pokazal vse svoje sposobnosti za moderno tehniko, kar Ti je tudi omogočilo samostojno izvajanje zaupanih del. Bil si vesten, skromen in družaben tovariš. Z vedrim licem si začel ustvarjati svoj dom in si sc zato posvetil z vso vnemo svojemu poklicu. Zaradi svojega dobrega značaja si bil izredno priljubljen med vsemi sodelavci. Zato so Tc izvolili v Svet organizacije združenega dela. Prav zato nas je Tvoja usoda še bolj prizadela. Zapustil si svojo dobro mamo, sestro in dekle. Vse Tvoje želje in upi boljšega življenja so ugasnili z nepričakovanim odhodom v prerani grob. Obljubljamo Ti, da boš v naših mislih vedno med nami kot lik vzornega in nesebičnega tovariša. Kolektiv ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO INTERESENTOM ZA IZREDNI ŠTUDIJ Vse in teresente za izredni študij na prvi stopnji elektro fakultete obveščamo, da se bo študij iz objektivnih razlogov začel z letnim semestrom študijskega leta 1971/72, t. j. 16. februarja 1972. V mesecu novembru pa se bo pričel tečaj za vse tiste kandidate, ki nimajo ustrezne predizobrazbe ter tečaj iz matematike za vse tiste, ki izpolnjujejo pogoje za vpis in, ki sami želijo obnoviti znanje. Kandidati, ki bi se želeli še priključiti oddelku 1. stopnje izrednega študija na elektro fakulteti, ki ga organizira Iskra, naj se prijavijo prek svojih kadrovskih služb, oz. na Strokovne službe ZP Iskra — organizacijsko-kadrovsko področje, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, kjer dobite informacije. »Elektromehanika« Kranj Iz življenja gasilcev čeprav o gasilcih v »Elek-tromehaniki« naše glasilo bolj poredko piše, prostovoljno gasilsko društvo v tovarni zato nič manj ne dela. Posebno zadnji čas se je življenje v njem spet bolj razgibalo. Tovarna nam je letos pravočasno nakazala potrebno dotacijo in s tem znova pognala društvu kri po žilah. Društvo brez sredstev kvečjemu le životari, ne more pa uspešne živeti in delati. Poravnali smo manjše dolgove in začeli še bolj vneto z rednimi tedenskimi gasilskimi vajami, ki poleti v času dopustov že itak morajo včasih odpasti. V »Tednu protipožarne varnosti«, ki je vsako leto posvečen pomenu in potrebi boja proti požarom in gasilski preventivi, smo imeli gasilske vaje in sestanek vseh članov, kjer je predsednik Saje govoril o smislu tedna protipožarne varnosti in o nalogah našega društva. Poudaril je potrebo še boljše discipline glede na udeležbo pri gasilskih vajah, vsi navzoči pa so soglasno sklenili, da je boljše imeti manj, pa delovne in navdušene gasilce, kakor imeti na spisku veliko članov, pa bi se nekateri niti rednih gasilskih vaj ne udeleževali. Kar je gasilce v »Elektro-mehaniki« posebno razveselilo, je nova sodobna črpalka »Roscnbauer«, ki smo jo pred kratkim dobili, saj sta dosedanji dve že res zastareli in komaj še za silo uporabni. Prejeli smo tudi nove najlonske cevi, z njimi zamenjali stare ter ponovno oskrbeli požarne omarice in varnostne naprave. Vsako leto prireja naše društvo poleg rednih vaj v mejah tovarne tudi po eno ali dve večji gasilski vaji izven tovarne, da preizkusi svoje možnosti in sposobnosti tudi na težjih terenih. Na prosto soboto, 16. oktobra smo imeli tako vajo spet na Podblici pod Jamnikom S tamkajšnjim gasilskim društvom sodeluje PGD »Iskra« že več let. In kakor prejšnja leta je tudi letošnja gasilska vaja v Podblici prav lepo usoda. Dobra izurjenost in veselje gasilcev do svojega poklica je najboljša priprava na morebitno ognjeno nevarnost. Tega se gasilci v kranjski »Iskri« zavedajo in upajo, da bodo tudi v bodoče v novih možnostih in z boljšimi sredstvi dosegli svoje cilje in namene. Pf ISKRA — TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA — STEGNE 15 KADROVSKA KOMISIJA OGLAŠA zaradi povečanja obsega proizvodnje, na podlagi 42. člena statuta tovarne naslednja prosta delovna mesta: 1. VEČ KONSTRUKTORJEV 2. VEČ ORODJARJEV 3. VEČ REZKALCEV 4. VEČ BRUSILCEV 5. VEČ STRUGARJEV 6. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA (vzdrževalca strojev) 7. SNAŽILKE Pod 1. so zaželeni kandidati, ki imajo poleg končan, srednje tehnične šole končano tudi ustrezno poklicno šolo orodjarske stroke. Za vsa ostala delovna mesta je poleg ustrezne strokovne izobrazbe zaželena tudi nekajletna praksa v orodjarstvu. Osebni dohodek je zagotovljen s pravilnikom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tovarne. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Cenjene prijave pošljite na gornji naslov. Oglas velja do zasedbe delovnih mest. ISKRA — TOVARNA ORODJA »Na cesti nisi sam« Da bi bila na Gorenjskem letošnja prometna akcija kar najbolje pripravljena, so se v začetku oktobra zbrali na posvetu v Kranju predstavniki občinskih komisij za varnost v cestnem prometu in komandirji postaj milic ter postaj milic za cestni promet ter predstavniki uprave javne varnosti v Kranju. Na sestanku so bili enotnega mnenja, da je poleg opozarjanja in vzgojnega vpliva na lastnike vozil, voznike ter druge uporabnike cest uspeh akcije predvsem od vi sen od poostrene operativne in represivne dejavnosti delavcev milice. Dogovorih so se, da bo poostrena kontrola nad tehnično brezhibnostjo in opremo vozil tako motornih kot tudi vprežnih vozi! in koles. Če bodo prometniki ustavili tehnično ne brezhibno vozilo, bodo odvzeli vozniku prometno dovoljenje, sledila bo seveda mandatna kazen. Voznik bo moral peljati svoje vozilo na ponovni tehnični pregled, nato bo dobil nazaj prometno dovoljenje. Vozniki koles in pa vprežnih voz pa bodo mandatno kaznovani, če vozila ne bodo brezhibno tehnično opremljena. Prometniki bodo kontrolirali tudi težo na tovornih motornih vozilih, z radarjem pa bodo kontrolirali hitrost motornih vozil. Obvestilo OBNOVLJENO ZIMSKO KOPALIŠČE V KRANJU ODPRTO ZA ŠPORT, ZA POUK PLAVANJA, ZA REKREACIJO Po 4 mesecih obnove je zimsko kopališče v Kranju spet odprto. Stroški obnovitve so znašali okrog 400.000 din. Čeprav je preteklo 8 let od svečane otvoritve tega koristnega objekta, lahko trdimo, da je kopališče v Savskem logu poznano le manjšemu številu Kranjčanov, saj. je ugotovljeno, da je največ gostov iz Ljubljane. Koristi pokritega kopališča pa se že dalj časa zaveda večina kranjskih osnovnih šol in nekatere srednje šole, ki uporabljajo bazen za pouk plavanja svojih učencev in s tem največ pripomorejo k odpravi plavalne nepismenosti. Zato tudi ni čudno, da večina učencev osnovnih šol Kranja, ko zapusti šolo, zna plavati. Tudi nekatere sindikalne organizacije so spoznale koristi kopališča in njihova člani imajo že leta rekreacijsko plavanje. Zavod bo omogočil obisk s posebnim popustom članom posameznih sindikalnih organizacij in tudi posameznikom. Reklamna cena permanentne vstopnice za leto 1971 znaša 50 din. Kopališče je odprto za rekreacijo ob sredah, četrtkih in petkih od 15. do 19. ure in ob nedeljah od 7. do 19. ure. Čistilno kopališče pa je odprto vsak dan 7. do 19. ure. Razvoj delavskega turizma Delavski turizem je že več let v dokaj težki krizi. Kompromisi, ki se sprejemajo iz leta v leto pa zmanjšujejo in starajo kapacitete, ter slabšajo že tako slabe pogoje letovanja naših delavcev. Pri tem moramo upoštevati povečano zahtevnost naših gostov, ki se stalno povečuje s splošnim dvigom standarda, pa imamo v bodoče zelo malo možnosti nadaljevati s temi kompromisi. Izreden prodor komercialnega turizma posebno še deviznega, močno vpliva na poslovanje delavskega turizma v pogledu ekonomike, njenih ciljev in meril. Investicijska vlaganja v delavski turizem so se ustavila že pred desetimi leti. Zagovarjajo se stališča, da je potrebno delavski turizem individualizirati, kar pomeni, da je potrebno prenesti to rekreacijo naših delavcev na odločanje v neposredno potrošnjo posameznikov. Verjetno ne smemo vseh vzrokov pripisovati neodgovornosti posameznikov, ker so problemi ekonomskega značaja in so za taka vlaganja potrebne odločitve vseh kolektivov. Sredstva za to zvrst turizma gredo iz skupne porabe, kar je odvisno od zmogljivosti naših tovarn in podjetij. Ta ocena je dana za vse počitniške domove, posebno starejšega izvora v Sloveniji. Tudi Iskrini domovi so v podobnem stanju in jih v celoti zadeva obravnavana problematika. Ce analiziramo stanje na osnovi zbranih izkušenj bi morali za tako stanje poiskati sistemske rešitve za izboljšanje trenutnega stanja. Večina naših počitniških domov ne odgovarja potrebam, ker so premajhni in neprimerni nekje tudi neurejeni. Vsled majhnosti je ta vpliv močan tudi na režijske stroške in neekonomičnosti poslovanja. . Zastarelost inventarja in opreme psihološko vpliva na ljudi, ki letujejo, v teh raz merah. Siromašnost in majhno imovinsko ‘stanje vpliva na negativen odnos zainteresiranosti naših delavcev. Večajo se razlike med delavskim m komercialnim turizmom. Naše usluge so manj kvalitetne spričo nekvalificiranega kadra. Poleg naštetih problemov pa obstaja za ZPI še ena zelo važna ugotovitev, da vse kapacitete skupaj ne odgovarjajo tako velikemu kolektivu. ZP ISKRA je potrebna ta dejavnost saj imamo preko 17.000 ljudi zaposlenih, ki pričakujejo od vodstva bolj dosledno izvajanje rekreacije delovnega človeka. Povečanje in modernizacija opreme za početniško dejavnost bi morala biti prva skrb vseh sindikalnih organizacij in tudi delavskih svetov, če si želimo, da bodo naši delavci zdravi in sposobni opravljati svoje delo. Ta preventiva se bogato obrestuje v zdravju, moči ter zadovoljstvu delovnega človeka. V ta namen se pripravlja pri upravi ZP ISKRA nov program razvoja, ki bo prišel v obravnavo med kolektive ZP ISKRA v najkrajšem času. Pričakujemo večje razumevanje pri predlaganih odločitvah. FRANC HUTTER Naši izletniki so se za spomin »pritisnili« tudi v Bratislavi Bili smo na izletu v ČSSR Sindikalni odbor ZP Iskra je v dneh od 8. do 11. oktobra 1971 organiziral izlet v CSSR in na Madžarsko, katerega se je udeležilo 38 članov ZB in nekaj upokojencev. V petek, 8. t. m. v ranih urah smo zapustili Ljubljano in po obmejnih formalnostih na Ljubelju kmalu prišli v Avstrijo. Pri znanem Mleč-niku v Podljubelju smo se okrepčali in nato odbrzeli čez Semmering na Dunaj. Tu smo si za 15 šilingov ogledali znameniti Schonbrunn, po- ISKRA TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA — STEGNE 17 objavlja prosto delovno mesto: KURJAČA PARNIH KOTLOV Pogoj: Kandidat mora imeti kvalifikacijo strojnega ključavničarja ali drugo podobno kvalifikacijo, mimo tega pa še izpit za kurjača parnih kotlov. Za kandidate, ki tega izpita nimajo je predpisana pripravniška doha Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema Kadrovska služba tovarne Ljubljana Stegne 17. do 23. 10. 1971. V zasluženi pokoj je pred kratkim odšel tov. Egidij Strupi iz obrata EMI oz. livarne v kranjski tovarni. Za prejeta darila in dobre želje pri odhodu v pokoj se imenovani iskreno zahvaljuje in želi vsem sodelavcem čimveč delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva vzpeli pa smo se tudi na Donauturm in občudovali razsežnost tega mesta ob Donavi. Avstrijsko češko mejo smo prekoračili v Mikulovu brez komplikacij in nadaljevali pot v Brno. Od Mikulova dalje so nas vseskozi spremljali češki prijatelji — sindikalni delavci tovarne »Metra«, Blansko. Naslednji dan smo dopoldanski čas porabili za ogled trgovin in nakup »spominkov in daril« za svojce. Popoldan smo na povabilo sindikalnega odbora tovarne »Metra« odšli v njihov klub v Blansko. Ogledali smo si tudi znameniti prepad Ma-cocha (Mačeha) in čudovito jamo Balcarka v Moravskem Krasu. Po vrnitvi v Blansko smo si ogledali njihovo strokovno šolo in se nato v njihovem klubu ob prigrizku odžejali. Zvečer smo se vrnili v Brno in si po večerji ogledali artistična program v varieteju Rosemarie. V nedeljo smo šli na brn-ski grad. Ogledali smo si tudi katedralo Sv. Petra in Pavla ter kapucinsko grobnico. V njej je ohranjenih 42 mumij, med njimi tudi mumija znanega barona Trenka. Popoldan smo se odpeljali v Bratislavo, med potjo pa smo si ogledali tudi največji tropski rastlinjak v srednji Evropi, pri gradu Lednice. V velikem parku stojj ob manjšem jezeru — ribniku tudi 60 m visok minaret; nanj vodi 320 stopnic in nudi lep razgled na okolico. V ponedeljek smo v Bratislavi 1 uro »zbirali spominke«, nato pa se odpeljali proti Budimpešti, kjer smo si v krožni vožnji ogledali nekaj zgodovinskih in drugib znamenitosti. Po dvournem trošenju forintov smo se zvečer odpeljali na trdnjavo — Citadeda, od koder smo si s pogledom na morje luči ustvarili predstavo razsežno- sti glavnega mesta Madžarske. Na poti proti domu smo se ustavili še v mestu Siofok in s pomočjo zadnjih forintov poplaknili suha grla. Čeprav leži to mesto tik ob Blatnem jezeru lc-tcga nismo videli. Vzdolž vse ostale poti pa sta drevje in tema onemogočila pogled na Balaton. Z nekoliko »zvišano temperaturo« smo se poslovili od madžarske carine v Letenju in sc takoj na to soočili z našimi obmejnimi organi. Nadaljevali smo pot preko Ptuja v Ljubljano, kamor smo sc vrnili vsi zadovoljni in veseli šele ob 4. uri zjutraj. Upamo, da sc bomo še kdaj srečali na podobnem, prijetnem potovanju. P. J. ZAHVALA Ob smrti drage mame NADE PALIR roj. Gašperšič se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v tehničnem razvoju in na traku relejev obrata ATN za izraze sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Obenem se lepo zahvalim tudi sindikalni podružnici obrata ATN in kranjske tovarne za podarjena venca m denarno pomoč. Sin Franjo Žura ISKRA- glasilo delovn* ga kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustnje za elektromehaniko, telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Ureiuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — govorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — RokoP> sov ne vračamo — Našlo» uredništva: ISKRA Kranj. Savska loka 4. telefon 22'" int. 333 — Tisk in kliseJ* »CP Gorenjski tisk« Kranj