(«or lea* izhaja vsaki torek in soboto Ako pad»» na ta dneva praznik, dan poprej. Hrednlštvo se nahaja v „Narodni Tlskarni", ulica Vetturini at. 9, kamor je naslavljati pisma. Siefrankirana piMma se ne sprejemajo, enako se nt uvažujejo pisma brez podpisa Uokoptei dopisov se ue vračajo .Gorica* stane na leto 10 K, za pul leu 5 K, za četrt leta 2 50 Upravnidtvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" uiica Vetturini it. 9 I* ogla** se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren poputt. PoHamezne ttevilke stanejo 8 vin. in se piotiajaju v raznih goriSkth trafikah. §t. 22. V (iorici, v soboto dne IS. marca 1911. ? Leto XIII. Koliko sfane noVa de- želna umobolftica? Časopisje je zgrešilo prayo pot. Na- mesto resnice in pravice mu je uzor obrekovanje, blatenje nasprotnika, osebni napadi, laž in zavijanje resnice. Vsa kernu. tudi najuzornejšemu listu se lahko pripeti, da poroča semtertja neresnico, to pa raditega, ker je dobil slabe, ne- resnične informacije. Toda dandanes so neke vrste listi, ki vedoma lažejo, ki no čejo nikakor poročati resnice, ki name- noina obrekujejo, da bi dosegli svoje sebične namene. A ko pridejo taki ka- porijoni skupaj, si še smehljaje roke mencajo ter se baliajo, kako so te šmen- tane „klerikalce" nahrulili in svoje čita- telje nafarbali. Kakor drugod, tako se godi tudi pri nas. Vse časopisje v deželi, sloven- sko in laško, se poslužuje nepoštenih sredstev, da bi S. L. S. oblatilo in po- nižalo in upliv njenega časopisja uničilo. A kakor olje v vodi tako gre tudi res- nica našega časopisja na površje, in ni dvoma, da bo ta na vsej črti zmagala Nasprotniki uporabljajo vsako pri- liko, tudi tako, ki ne da najmanjšega povoda za to, da begajo lahkoverno ljudstvo. V novejšem času je bilo na po- vršju v naši deželi vprašanje o novi umobolnici. ki se je pred mesecem dnij izročila svojemu namenu. Tudi to pri- liko so uporabili listi, laški in sloven- ski, v svrho, da bi S. L. S., posebno pa nje zastopnike, pred Ijudstvom očrnili. Obrekovali, lagali, pretiravali in zavijali so resnico, da se je vse kadilo. Nikakor nam ni namen spuščati se v tej zadevi v polemiko z nasprotnimi listi. Kdor si je novo podjetje ogledal, ve najbolje sam, kaj je resnica in kaj obrekovanje, in vsak pameten človek obsoja strast in strankarsko laž zadev- nih listov. Nam je za danes le namen, poročati na dlani uradnih podatkov, ka- tere smo si priskrbtfli, koliko stane nova deželna umobolnica. Deželni zbor je sklenil v svoji seji dne 25. junija 1901 in dal deželnemu odboru konkretni nalog, naj se zgradi nova umobolnica, v koji namen mu je dal na razpolago 950.000 K ali re cinio — okrogel en milijon kron. Deželni odbor je šel takoj na delo ter sedaj oddal svojemu poklicu umo- bolnico, ki stane, računajoč vse stroške in vštevši zemljišče. okroglih 1,660 000 K. Ker stane svet, kjer /gradba stoji, nati 160.000 K, pndejo vsi stroški umobol nice na poldrugi milijon kron. Kako opravičuje pa deželni odbor prekoračenje prvotnega kredita za skoro pol milijona kron ? V prvi vrsti je orneniti, da so bile cene za delo in matcrijal odmerjene po cenah za I. 1900, ko se je sestavil pro- račun za /gradbo umobolnice. A od Onega časa do oddaje dela so se delavci in materijal podražili vsaj za 25%, kar da pri znesku en milijon kron pri- bližno 250.000 K poviska. Da navedemo v dokaz le en slučaj: TovarniŠka opeka, ki je stala I. 1902 K 20y0Oje poskočila do leta 1905 na K 28-'/00, vsled Cesar se dobi le pri tern materijalu (rabilo se je 3,500.000 kosov opeke) razliko med preudarjeno in realno izplačano ceno 28.000 K. C kr. namestništvo je odobrilo iz- delane načrte c!jže!nega odbora za novo stavbo, a stavilo pri tern pogoj, da se mora napraviti centralna kurjava in umetno prezračevanje v pavilijonih kli- ničnega oddelka umobolnice. kar je pro- uzročilo višji potrošek 60.000 K. Zahteva svetovnoznanega psihija- tra dr. Paetza, da se napravijo pavi- lijoni le pritlični, je prouzročila znaten povišek stroskov. Zgradba centralne kuhinje na paro in niehanične pralnice, ki sta prirejeni za 500 postelj. je prouzročila visji po- trošek 25.000 K. In vendar je bilo po skušnjah v drugih norišnicah to po- trebno. Začetka se ni mislilo napraviti Iastne elektrarne in parne centrale: a natančno proučevanje, koliko bi stala razsvetljava iz mestne centrale in koliko iz Iastne, je privedla odbor do sklepa, da je graditi lastna električna in parna centrala. ki je stala 85.000 K, kar se pa izplača pri obratovanju v kratkem ča^u. Produciranje gorke vode za kopal- nice v vseh paviljonih se je centralizi- ralo, kar stane 10.000 K. a tudi j5 tern so v zvezi veliki obratni prihranki. Zgradila se je tudi delavnica, na- prava za prisilno kalenje trt in zele- njave, uzorni hlevi, kar ni bilo v pro- računu, a je stalo 50.000 K. In kdor pozna koristi ten delavnic in hlevov, mora priznati, da je bilo to v korist vi- nogradnikom in živinorejcem. Sprva so se nameravale narediti strehe s korci, a pokrite so z eternitoni. ker prouzročuje to mnogo manjše vzdrže- valne stroške; to je pa prouzročilo višji potrošek 10.000 K Polrebna je bila tehnica. ki ni bila v proračunu. po'.reben majhen prostor za tehtanje in za shrambo kmetijskega orodja, potrebna lopa za prernog, treba je bilo vrtati pod zemljo, da se je do- bila dobra pitna voda in v zadostni mno žini, kar je prouzročilo skupaj visji po- trošek 34.000 K. Dodati moramo še. da je bilo potrebnih nad 37.000 K za po- polnitev uprave, za nakup reservne se- salke na paro i, t. d. Vse to je provzročilo prekoračenje preudarka za pol milijona kron, in ja\- nost ter deželni zbor bosta določevala, je li to opravičeno ali ne. Konečno nam je Še omeniti. da se računa ekonomija pri zgradbi umobol- nic po enotni izmeri za posteljo. to se pravi, ona zgradba je cenejša, kjer pride na vsako posteljo najnižji znesek. Go- riška umobolnica je zgrajena za 404 postelje in ker stane s staviščem vred 1,660.000 K, odpade na vsako posteljo okolu 4100 K. Ako primerjamo to ceno z ono drugih enakih zavodov, se uve- rimo. da je to najnižja enotna izmera za postelj, kajti izpod 5000 K za posteljo se. ni zgradila skoro nobena umobolnica ne v Avstriji ne v inozemstvu. pač pa znaša enotna mera drugod po OÜ00, 8000 do 10.000 K. Ta zgradba je torej primeroma najbolj po ceni. Dopisi. Iz Sovodenj. — V noči od četrtka na petek so aretirali orožniki pri nas nad 60 let starega Antona Tomasič in ga odpeljali v goriške zapore. Kotvzrok aretacije se navaja, ker je baje žugal ženi svojega pokojnega brata, s katero je stanoval v isti nisi, da jo zaduši in jo je baje tudi prijel za vrat ter jo tako stisnii, da se je poznalo in ji je baje tudi zdravnik napravil spričevalo, da je bila hudo stisnjena. Vdova se je skri- vala par dni pred njim in ni spala doma. Zbala se ga je seveda tudi za- radi tega. ker je presedel mnogo let v gradiških zaporih zaradi hudodelstva uboja. Iz Riheuberga. „Ponižnemu vpra- šanju" v „Novem času". kedaj se bodo vršile obč. volitve v Rihenbergu. odgo- varjam. da dokler politična oblast ne reši utokov proti volilnim imenikom, katere so vložili liberale?, do takrat se ne morejo vršiti občinske volitve. ¦los. Pavlica, župan. Z BaDjšlc. Ljudsko štetje na Banj- šicah je skazalo: navzočih ljudij 845; konj 19: govede 598; ove 14: prešičev 162. Panjev čebel 26. Tukaj je zapadlo 15. t. m. do 40 cm in čez snega. kateri se pa hitro topi. Vsi hribi in doline. kar oči vidijo, so beli. Iz Dornberga — (Po žarnastra- ža.) V celi vipavski dolini nimamo po- žarne straže Uže koliko slučajev požara je bilo posebno v zadnjih letih na Vi- pavskem, a ognjegascev ni bilo nikjer. ki bi. ako bi bili. marsikatero nesrečo preprečili ali pa vsaj ogenj omejili in s tem marsikatero solzo posušili. Le hva- levredna je torej misel našega županstva, da misli osnovati požarno stražo. Pra- vila so uže sestavljena in mislimo. da bodo kmalu tudi potrjena. Seveda bo treba nabaviti brizgalnico in še marsikaj drugega. a za ta strošek naj ne bo ni- komur žal, kajti za pomoč v nesrečf naj se žrtvuje. Danes lahko obišče ne- sreča mene, jutri tebe. Sicer pa priča- kujemo podpoje tudi od slavnega de- ž^Inega odbora. ki, kakor znano. gre na i ko takim dobrodelnim napravam. U- pamo tudi. da se priglasi dovoljeno število krepkih mož in mladeničev. ki bodo pripravljeni iti v boj proti ognju z vodo. Bog daj srečo! Bukovica. — Pri nas se snuje pre- potrebno društvo za zavarovanje goveje Ove nečakinji mesfo jedne. Veseloigra v dveh dejanjih. Prevela L. Kersnik-Rottova. (Dalje.) Tinica: Bodi brez skrbi! Sicer sem le z majhnega, neznatnega mesteca doma, a zanjko nästaviti vem, kakor kaka meščanka tu. Radivoj: To lastnost bi v prvič pri tebi našel. Ti sama sebe obrekuješ, ljuba sestrica, in igraš iz ljubezni do mene tako sumljivo ulogo. Kako ti morem to povrniti ? (Jo objame.) Tinica: O, kako si ljubeznjiv! 10. p ri zo r. RazborSek. Prejšnja. Razboršek: Kje sta stala? O, da bi te! — Kaj, objema se? Nečak, nečak ! Od kedaj je na Češkem navada, da se objemajo vsa dekleta ? Tinica: Vsa ne; samo lepa. RazborSek: In vi se pustite objemati? Joj! joj! hočete postati od- gojiteljica, da se Bog usmili! Tinica: Ako pa tu v Zagrebu odgojiteljica se objeti ne sine. potem grem rajSe domov. (Odide.) RazborSek: Srečno pot! Ljubi nečak. bojim se. da si pripeljal jako lahkomiselno osebo tu sem. V katero hišo jo zamorem s čisto vestjo pri- poročiti. Radivoj: Ljubi stric, ne obso- jajte je, sai je še dobro ne poznate. RazborSek: Da lepa je, ži- vahna, previdna kakor lisica, toda lahko- miselna, hu! — Milana lovi, od tebe se pusti objemati. Radivoj: lz bratovske prijaz- nosti. — RazborSek: Taka prijaznost se mi ne dopada. Vidiš, tvoja sestrica je hvalevredna. To je ljubeznjiva — do- stojna deklica, s to postane moj sin gotovo srečen. Da, to mora vzeti in no- bene druge, ali pa naj gre od hiše. Radivoj: (Za se.) 0 joj! RazborSek: Pojdi. Radivoj. poj - di! Tvoja nevesta nam napravlja kosilo. Radivoj: Moja nevesta ? RazborSek: Da. da! lepa, bo- gata gospodična ČerviČek. Ona ima več zlata, nego tehta vaS veliki zvon. (Odi- deta,.) — Zagrinjalo pade. DRUGO DEJANJE. 1. p r i z o r. Tinica. ^Takoj za njo) gospodič. Červiček. Tinica: Draga gospodična, kaj letate za menoj ? Červiček: Moj g. varuh mi je ukazal vas zabavati. Tinica: Tako! Smem li vpra- šati s čim? Červiček: To sama ne vem Tinica: Saj ste me že pri ko- silu tako prijetno zabavali. Č e r v i č e k : (Se prikloni.) Je moja dolžnost. T i n i c a : To ni res. To bi bila dolžnost mladega gospoda. Cerviček: Ravno tega ne do- pusča moj varuh. Tinica: Ne? Zakaj pa ne? Če r v i č e k : Mladi gospod vas je pri zajtrku tako gledal. tako čudno — Tinica: Res? Kako me je pa gledal? Červiček: Tega ne vem. A gospod varuh je rekel, da prav tako se gleda, kadar se je zaljubljeno. Tinica: Resnično ? In vaš varuh je proti temu, da bi se mladi zaljubil v me? - Červiček: Da. Tega ne dovoli nikdar. Tinica: Zakaj pa ne? červiček: Milan ima poročiti sestro mojega ženina, je rekel g. varuh; in ako bi tiste ne hotel, bi z vami vendar nič ne moglo biti, je rekel, ker ste preveč zaljubljeni, je rekel, in taka ženska bi bila tu v Zagrebu nevarna, je rekel, in za to moram vedno pri vas biti, da mladi gospod ne teka za vami, je rekel. (Dalje pride.) To je jako predrzno bilo, fckajti hiša Rebule je le Uakih 70 m ocidal|ena od cerkve. Tatovl V noči od srede na četrtek so se pojavili v Solkanu in sicer v prostorih bivše „Mizarske zadruge" ta- tovi, ki so odnesli nad 100 komadov popolnih strugarskih izdslkov. 0 uzmo- vičih ni sledu. Tatovl v nadvojvodovl vill. Pred nekaj dnevi so tatovi udrli v vilo nad- vojvode Leopolda Salvator, ki leži v Miljah pri Trstu kraj inorja. V vili ne stanuje sedaj nikdo. Tatovi so vsc pre- brskali, a niso ničesar odnesli. V nočt na četrtek pa so tatovi ho- teli ulomiti v zgornji nadvojvodovi vili, ki leži proti Starim Miljam. Ko so ta- tovi zagledali dva redarja, ki sta stra- žila vilo, so začeli proti njima streljati. Redarji so tudi odgovorili s streljanjem, kar je tatove prepodilo. lin lopov je bil najbiže ranjen, kar se da sklepati iz tega, da so se našli sledovi krvi. Iz te vile bi bili tatovi lahko ukradli razne stvari v vrednosti 100.000 kron. Tatove so celo noč iskali, a zaman. Nesreöa prl dein. — Včeraj je 29 letni Ivan Loz-;j v Koiunii rezal seno s 0 siamoreznico. Pri tern je bil tako nepre- viden, da je vtaknil roko v zobovje. Stroj mu je odncscl prva člana dveh prstov, zaradičesar so ga morali prepe- Ijati v tržašku bolniSnieo. Argentlnsko meso. Due 31 t. m. pride v Trst iz Buenos A'rea-a par- nik „Austro Amerikane" ,,'iiilf of Ve- nice" z 950 tonani argentinskega mesa. Dne 4. aprila pa pride parnik „Fran- cesca" iste paroplovne družbe tudi na polnjen z argentinskim mesoin v Trst. Štiri mrliče v 10 dnevih je imel Fortunat Vičič v Renčah. Umrli so mu štirje otroci. Ostal mu je Se eden. Pač gro/.no! Spuščaiije v morje prvega avstrij skega dreadaoagtha. Listi javljajo. da bo prvi avstrijski dreadnought „Cesar I:ran Josip" spuščen dne 11. junija t. I. v morje. mesto — kakor je bilo prvotno določeno — dne 24. maja. Cesar se utegne bržkone udeležiti splavljenja, ka tero bo opazoval iz jahte „Miramar . O priliki njegovega obiska se bodo vršile velike slavnosti. Na merodajnem mestu se potrjuje, da je splavljenje odloženo, vendar še ni določen dan. Otvorltev Javne govorilnlce na c. k. poštnem uradu v Zagraju. Dne 20. marca 1911 se preda javnemu prometu na novoustanuvljena javna telefonska govorilnica v Zagraju. Ta govorilnica je upravičena brez časovne omejitve voditi pogovore z vsemi telefonskimi uradi tržaškega poštnoravnateljskega okrožja (izvzemsi s Tolminom, Sv. Lu- cijo, LoSinjem Velikim in Malim, Su šakom, Buzetom, Krnico in Tržičem üor.) nadalje s Celjem, (iradcem, Mariborom, Miirzzuschlagom, Wildonom in Dunajem. Oovorilne pristojbine za vsa brez ča sovne omejitve dopustna razmerja je razvideti iz cenikov, ki leže na vseh telefonskih uradih. Uradne lire nove govorilnice so iste, kakor za brzojavno službo. Ljödsko iteije v polltl&nen okraju seianskem. — Okraj Sežana (politični) mcri 47.418-22 ha. V letu 1900 je štel 29.103 ljudi in sicer: sodni okraj Komen 14.734, sodni okraj Sežana 14.369. Sedaj pa šteje politični okraj Seža.na z vo- jaStvom 30.388; sodni okraj Komen 14.591, sodni okraj Sežana 15.797. MeU tcmi je 247 vojaške posadke v Sežani. Šolske poöitsica. - (jovori se, da bodo pričele letos šolske počitnice na srednjih šolah dne 2. julija ter tr^jale do 9. septembra. Železnioa od Öedada v oaše kraje. V nedeljo se je v Vidmu vršil sestanek železniškega odbora za želez- nico od Čedada do sv. Petra. Pri tern sestanku se je obširno go- vorilo o uasprotstvu, ki ga gojijo vo- jaški krogi proti zgradbi železnice od Čedada do Kanala, ter o prednostih, ki bi jo imela ta žele.^nica, ako bi se z^ra- dila od Čedada ikozi sv. Peter in Pbd- bonesec do Kobarida. Sklenilo se je, da se poda o Velikiuoči mnogobrojna de- putacija v Rim, da tarn vendarle izpo- sluje pri merodajnih krogih zgradbo že- leznice od Čedada v Kanal ali pa od Čedada v Kobarid Nesreöa Da železniol. V torek zvečer ub 11. uri in 15 minut se je zgodila na postaji v Bohinjski Beli ve- lika železniska nesreča. Tovorni vlak je peljal z Jesenic proti Boh. Beli. Radi strmuie je potnagala porivati od zadaj Se ena lokomotiva. Ko je vlak uže od- hajal s postaje Boh. Bela je sluzbujoči uradnik zapazil. da je vlak pretrgan, zato je dal /namenje, naj se zadnji del vlaka ustavi. Strojevodja sprednje loko- motive je to zapazil in mishl. da velja tu znamenje njemi: ter jel ustavljati. Strojevodja zadnje lokomotivc pa tega ni opa/.il. Vsled toga je potisnila zadnja lokomotiva s tako silo vlak skupaj. da je bilo nakrat sedem vozov razbitih, eden vrh drugega. Prornet je bi! seveda ustavljen in vlaki niso mogli do slnočl skozi vcziti. CloveSke irtve ni nobene, kakor le en sprevodnik je bil lahko ranjen. ^koda /nasa riad stotisoč kror. Slov. kat akad tehc društvo „Zarja" v üradcu si je izvoliio za letni tečaj 1*>11 sledeči odbor: iur. Anton ()- grizek. predsednik; iur. Anton Kodre, podpredsednik; iur. Josko Senk. tajnik; iur. Jakob llodzar. blagajnik. phil. Josip (iombotz. knjižničar; iur. Vckoslav Re- in ec, gospodar; iur. Pavel Rupnik. od borniSki namestnik. Slov. kat akad. drnštvo Dan v Pragi je izvoliio na IV. rednem občnem zboru 14. t. ni. sledeči odbor za letni ttčaj 1910/11: Predsednik: Josip Du- lar, stud. iur. Podpredsednik: Pavel Cvenkel, stud. ur. Tajnik: Anton Rebol, stud. iur. Blagajnik: Franc Strižič. stud, iur. Knjižničar: Anton Leskovec, stud. iur. Gospodar: Ljudevit Koser, stud. iur. Podporno društvo za slov. vtgo košolce na Dunaju je prejelo do 7. marca sledeče darove: 2 5 K: dr. Jos. Stare v Ljubljani; po 10 K: Županslvo AjffovSčinfe. Oörje in 'Boh. 'BTstricVJ. Blasnika nasL, ravn. Al. Cuba, dr. Ant. Oregorčič, dr. Iv. Jenko, nv. V. Kac, fin. kom. Janko Macäk, dr. Ant. Medved in dr. Edv. Šerko; — 6 K: prof. Jos. Zu- pančič; po 5: dr. Ciril Ažman, trg. Jos. Berligoj, Andrej GabršČek, dr. Tom. llorvat, sod. Josip JanSa, trg. Franc Oset, sod. svet. Fr. Peterlin. Pravdo Rebek, prof. Al. Repič, trg. Fr. Repič, Vladko Ternovec, in dr Vr. Žižek; — po 4 K: sod. Ivan Hutter in Sol. svet. Ant. Šantel; — po 3 K: okr. glav. Šttf. Lapajne, Franc Majdič, Al. Senčar. prof. Jož. SkrbinSek in gimn. ravn. dr. Jos. TominSek; po 2 K: dr. Ant. Dolar, Ka- rol Marschitz. dr. Ant. Mulej, Štef. Su- Sec, dr. Ivo Šorli, J. Vecchiet. dr. A. Vi- limek in Jakobina dr. Žitekova. S k u- paj 2 40 K. Darove sprejema bla- gajnik Ivan Lu/.ar, nadrevident j u Ž. Lel. v p. Dunaj III. Reisner- strasse 27. Proces Kayser Palese. — V če- trtek se je v Celovcu začel senzačni proces zoper monsignora Kayserja in njegovega kompanjona Nikolaja pi. Pa- löse. ki sta s svojimi velikimi in ne- srečnimi Spekulacijami uničila sebe in potegnila s üboj koroSko „Zentralkasse". osrednjo zadružno organizacijo koroskih nem^kih kr^čansko-sociaimh zadrug, koje predsednik monsi^nor Weili je brez^ vednosti odbora podjefjem Kayser Pale sejevim posodii 3 milijone 315.744 kron vsled Cesar je pri.^la „Zentralkasse" v velike skripce. a je vzel njeno sanacijo v roke avstrijski episkopal, tako da za- druzniki ne bodo ničesar izgubili. ker je pol milijona žeplačanega, poi milijona pa bodo skofje te dni plačali. I Jugoslovanski idravnliki koo- grts se bo vrsil. kakor so določiii srbski. hrvatski. bolgarski in slovenski zdrav- niki. letos tekom meseca septembra v Belemgradu. Natančni program in čas bosta objavljena po/.neje. Predavanja je prijaviti do konca maja pri d.ru M. CaČkoviO (Zagreb), ali pa pri predsed- mku i/.vr$evalnejja odbora. dr. V. Su- botiifu v Belemgradu. Vseslovanski časnikarski kongres se priredi letos v Belgradu in sicer dne 10, 11., 12. tn 13. julija. Vrsila se bode v tern času tudi ra/.stava vseh slovan- skih časopisov. Gvropski žkaodal. — Ministergrof Khuen Medervary je brzojavno pozval szatmarskega podžupana. naj takoj raz- deli svojcem ököritskih žrtev nabranih 150.000 kron. Khuen Hedervary je ozna- čil postopanje, ker niso razdeliii teh 150.000 kron, za evropski Skandal. Od- bor je bil sedemnajstkrat pozvan. naj razdeli Uarove. a ni niti enkrat odgo- voril. Khuen Hedervary je izjavil, da Skandala ne bo zakril. marveč krivce izročil javnosti. Izgublla se Je dne 15. t. m. zvečer listnica v kateri se nahaja bilježnica. nekaj posetnic in mali znesek denarja. Ker so bilježke v bilježnici za izgubitelja vefike vaZnosti, Üobi rtäjditelj dobfb ria« grado. ako odda najdeno listnico tu- kajSnji polictji. Thlerry-Jev baieam In vrtnlöao ¦azllo. — To sta dve sredstvi za razne bolezni. Te dve sredstvi nikdar ne po- starate in sta prav imcnitna domača zdravila. Opozarjamo tozadevno m na§ današnji oglas na četrti strani. Odprava smrtoa kasnl na Porto« galakem — Porlugalski ministerski svet pripravlja postavo, ki odpravlja smrlno kazen. Prebivalstvo Gallcije Po površnem ljudskem Stetju ima 80 galiških okrajev z mesti Lvovom in Krakovom 7,965.404 prebivalcev. Od 1910 se je prebivalstvo pomnožilo za 649.645. Bivsi ioltan v prlsllnea Joplčo. Bivii turški sultan Abdul-Hamid je ho- tel pred nekaj dnevi pobegniti iz vile Alati«, kjer je bil obstražen od vojaštva. Vojaitvo je bilo podkupljeno. Slučajno so izvedeli o tern merodajni krogi, ki so odredili drugo vojaško stražo. Sultan, videč, da se mu je ta namera izpod- drsuiia, je zbesnel. Razbival je ter kričal in klel mladoturški režim. Pomiriti ga niso mogli in moral) so ga vtakniti v prisilni jopič kot storijo to pri besnih. Usaköo Wboleha na zcloöcu zahteual naj bi odločno da se priprauljajo njegoua jedlla le z jeöilno mastjo her ta |e po preiskaui dunalskega useučflišča izreöno lahko prebauna. TfY15itP 11 hnlskPlYlP *? Revmatiške. trganje. glavobol. zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu. vsbd l*i*^*-v" 111 UUlCUllltJ • prehlajenja? Poiskusite vendar bol lajsajoči. zdravilni. krepilni Feller-jev fluid s i „L-lsafluid". Ta je res dober! To ni samo reklama! Dvanajstorico za poskusnjo 5 kron franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici histarg St. 264 (Hrvatsko). I mt wsgr Mr mr vm~ mr ht manufakturna trgovina ~mt ^m ~m& -*« ^m ^w ^m I ¦ rT*\T~y Am\^fm\ T TT^TT^ It T""\ <* ^ *» •*• ^ (PreJ Krojaška zadruga) aaaaa ¦ ¦ TEOD. HRIBAR ==— v GORici. ¦ I Došlc so krasne novosti za spomladansko sczono. Vzorci se pÄo tepMBfl in fniki aa ta I IHBHH l^HHI^^^^B BIBB^^B II I I ¦ ' I Vsom sospodlnjam L|Kn/TN^l(0 CIKORI^OU — Y horlt)t ~ I toplo priporočamo H . H «biuejnini slovcncem. I ----------------------------| | ===== edlno pristnl, po kakovosti nedosegljivi slovenski Izdelek. == I I —————————— I živine. Dd * šedflj * šrt\o se medsebojno podpirali v slučajih nesreč, odsedaj na- prej pa hočemo urediti to. Pravila, ka- tera smo od vlade dobili, smo po svoje prikrojili in jih te dni prcdložimo na- mestništvu v potrjenje. Dolgo gojena Želja se nam torej konečno uresniči. Reaöe. — Dolgo časa se je bil boj, predno je dobilo naše „(iospodarsko društvo" koncesijo za javno gostilno. Konečno se je to zgonilo in sicer ta teden. Gostilna se tore] odpre na veliko jezo naših liberalnih krčmarjev z Bri- tofa, ki so napeii vse sile, da bi to preprečili. Pravijo, da se je posebno mal možiček z brado trudil, da bi se gostilna odpravila, a je pogorel kljub zahrbtne- niiu ruvanju. Politični pregled. Parlanentarni polož&J. Naše poslanske zbornice se je po- lotila zadnji čas velika letargija. Vse ]e postalo nekam zaspano in rekli bi lahko nekam brezbrižno. Delo v odsekih ne gre pa ne gre naprej. Razni odseki so zaporedoma nesklepčni. Vse to je po- dobno neki tihi obstrukciji. Kaj name- rava vlada storiti, da bi spravila po- slance iz te letargije, danes še nikdo ne ve. Zdi se pa, da nima dosti nade, da bi od tega parlamenta dobila to, kar želi in kar zahtevajo, kakor ona pravi, državne potrebščine. Svoji sedanji ve- čini ne zaupa preveč, a tudi večina je postala nasproti vladi nezaupljiva. Zdi se, kakor da bi bill že res šteti dnevi sedanji poslanski zbornici. Da bi se redni državni proračun rešil pravočasno, na to ni danes skoro misiiti. Vladi je kvečem do tega, da spravi pravočasno pod streho prora- čunski provizorij, rekrutni zakon in kvečem morebiti še bančno predlogo in Še to se bo le z veliko težavo dalo do- seči do velikonočnih počitnic. Kaj pa potem, tega danes pač nikdo ne ve in najbrže tudi sama vlada ne. Črnogledi pravijo, da stojimo najbrže pred raz- pustom poslanske zbornice. Ali bode pa vlada. ako ostane pri sedanjem svojem vladnem sistemu, z novimi volitvami kaj pridobila, to je pa drugo vpra- šanje* Mnogi so mnenja, da si ne bode, ako ostane pri svojem dosedanjem vlad- nem sistemu, nič na boljšem, kajti no- ve volitve bi znale prinesti v poslansko zbornico marsikak drugi obraz, glede velikih strank pa ni pričakovati po- sebnih spremeinb. Boj proti nadvladju Nemcev se bo tudi v novi zbornici na- daljeval kakor tudi boj proti vladi, ki nadviadje podpira in Ščiti. Le pre- memba vladnega sistema, ki mora ne samo na jeziku, kakor je pri sedanji vladi, ampak tudi v dejanju biti pra vičen nasproti vsem avstrijskim na- rodorn, je v stanu zboljšati naš ža- lostni parlamentarni položaj ter napra- viti naš parlament delozmožnim, kar bi se dalo tudi s sedanjo zbornico doseči, ako bi bile vladne vajeti v spretnejših rokah nego so sedaj. Državnl zbor. Poslanska zbornica je včeraj vsprejela agrarne resolucije Nato jeza- čela s prvim čitanjem rekrutnega kon- tingenta. Prvi je govoril posl. „Slov. kluba" Jarc, ki je izjavii, da bo nje- gova stranka, ker se gre za nujno po- trebo države, ki se mora rešiti, glaso- vala za zakon. Prihodnja seja v torek. Proračuaski odsek. Proračunski odsek je končal raz- pravo o postavki notranjega minister- stva ter je vsprejel predloženo predlogo. Vsprejela se je resolucija, da se ima pri prihodnjem ljudskem štetju staviti tudi narodnost v dotične rubrike. Sedaj razpravlja o postavki do- mobranskega ministerstva. Finančnl edfiek. V finančnctn odseku je v sredo reši nreuioga o povisanju v^wm uV- hodnine in davka na žganje. Davek na dedščino naj bi se Izvedel. ko se rešita navedeni predlogi. Finančni minister je izjavii, da bi odpadio na dežele 40 mi- lijonov, če se poviša davek na žganje na 150 kron pri hektolitru Driavnoiborska dopolnllna voMev na Öeskem. V četrtek sta se vršili v Warns- dorfu in Hartmanitzu državnozborski dopolnilni volitvi, pri katerili sta zma- gala s pomočjo glasov krščanskih so- cialcev kandidata nemških svobodomi- slecev proti kandidatoma socialnih de- mokratov. Ta dva okraja sta imelatudi dosedaj svobodomiselne zastopnike v državnem zboru, a bi pri sedanjih vo- Utvah gotovo zmagali soc. demokrati, da niso priskočili svobodomiselcem na pomoč kršč. socialci. Kako čudno se vendar ta svet meša. Morebiti bodemo videti §e kje drugje kršč. socialce iv objemu z liberalci. Hrvatski sabor. Hrvatski sabor je odgodjen na ne- določen čas in sicer zaradi njegove de- lanezmožnosti. Govori se, da sedanji ban Tomašič odstopi. Imenuje se že njegov naslednik v osebi grofa Er- dödy-ja. Sprava v belgrajskem Konaku. Listi poročajo. da se je princ Jurij spravil s kraljem in da se mu zdaj na- kaže letna apanaža 60.000 dinarjev. Bojl v fflaroku. Iz Tangera se poroča, da se je vršil med četami maroškega sultana, ki so jih izvežbali francoski častniki, in maroškimi vojaki, ki se bore po sta- rem sistemu, hud boj, v katerem so zadnji po šestih urah popolnoma pod- legli. Razpoloženje v Fezu je vsled zmage evropskih čet veliko bolj pri- jazno napram Evropejcem. Vojska med Kitajsko in Rusijo in med Kitajsko in Japonsko ? Iz Petrograda se poroča, da se Japonska resno pripravlja za vojsko s Kitajsko. Japonci gradijo ob šelezniški progi vojašnice. Delavce ob železnici so že nadomestili z vojaki. Iz Charbina pa se poroča nekemu ruskemu listu, da pomnožuje Kitajska posadke na jeveru in setako pripravlja na vojsko z Rusijo, ki je baje neizo- gibna. Kitajska je že vse potrebno odredila, da se pokličejo pod orožje tudi Mongolei. DarovL Za „Šol ski Dom" je darova. g. Jeretič 6 torbic, 500 zvez- kov, več ducatov svinčnikov, ročnikov in tulov (pušič) in 5 škatlic peres. Hvala lepa! Domače in razne vesfL Novi tržaškl škof. Novi tržaški škof monsgr. dr. Karl in st je v to- rek pripeljal iz Ljubljane v Gorico v spremstvu svojega brata župnika v Smledniku in njegovega kaplana. Na državnem kolodvoru v Gorici ga je; vsprejel naš prevzvišeni knezonadškof dr. Sedej, katerega sta spremljala preč. gg. dr. I-ičen in dr. Ujčič, profesorja v centralnem semenišču. Novi tržaškU škof dr. Karlin je prenočil pri našem knezo nadškofu. V sredo predpoludne pa se je odpeljal v Trst. Do Gorice sta mu prišla nasproti dva tržaška korarja in pa tajnik trža&kega škofijskega ordinarijata. Jutri bode, kakor je že znano, novi tržaški škof slovesno posvečen. Na državnem kolodvoru v Trstu je bil višji pastir slovesno sprejet. Prvi ga je pozdravil mons. Petronio, ki mu je predstavil namestnika, nakar mu je na- mestnik predstavil župana Valerio, ter druge načelnike raznih tižaških uradov, ki so bili polnoštevilno zastopani. Po nik. Zadej pa so se uvrstile kočije z visokimi uradniki, in vsi so se pudali do škofijske palače, nakar so se razšli. V veliki dvorani škofijske palace je bila zbrana svetna in redovna duhovščina, v imenu katere je pozdravil prevzviše- nega mons. Petronio. Mudstvo je po tržaških ulicah spoštljivo pozdravljalo prevzvišenega. Vsled novega papeževega dekreta, ki pravi, da ima škof pravico sestaviti zbor župnikov, ki ima nalogo odstav- Ijati ali premeščati župnike, so imeno- vani od Slovencev: tolmin>ki . dekan mons. Jožef Kragelj, črniški dekan Ivan Murovec in podmelski župnik Ivan Kovačič. Italijani so tudi trije imenovani in sicer: tržiški dekan Kren, gradiški dekan Stacul in pa terški župnik D o n da. AdmlnistracIJa vikarijata Šem- 'polaj. ki je ostal po smrti preč. g. Aloj- zija Bratine brez duhovnika, je pover- jena preč. g. Karolu 0 b 1 a k, kuratu v Gorjanskem. Voda Iz Hnblja. — Z debelimi črkami, iz katerih gleda grda zavist in škodoželjnost, je ponatisnila predzadnja „Soča" vest iz lista ,,L' eco", ki pravi. da je bilo upravno postopanje za vo- dovod iz Hublja tako pomanjkljivo, da ne more dobiti ministerstvenega privo- ljenja. ampak potreba bo novih komisij in novih ogledov na lieu mesta, da se odpravijo vse nepravilnosti. Tej notici dodaje „Soča" opazko, da je to nezaslišano, kajti Cesar se lo- tita dež. odbor in magistrat. tega ne moreta zlepa perfekcijonirati. Ker je zanimanje za to vprašanje v mestu in po Vipavski dolini veliko in narr. prihajajo od vseh strani vprašanja, kako stoji ta zadeva, se nam vidi po- trebno dati nekoliko pojasnil o stvari. Upravno postopanje za vodovod iz Hublja je vodilo c. kr. goriško glavar- stvo dogovorno s postojnskim glavar- stvom. Zastopniki magistrata in dež. odbora so ugodili vsem zahtevam na- vedenih oblastnij, zato je pa tudi izdalo c. kr. glavarstvo mestu in dež. odboru koncesijo za zajetje vode iz Hublja. Proti temu so se pritožili pri vodi inte- resirani krogi na c. kr. narnestništvu, a so bili zavrnjeni. Sedaj tči vže več mesecev utok pri c. kr. ministerstvu na Dunaju, ki ima konečno o stvari soditi. Če je bilo res pri tern komisijskem postopanju kaj potnanjkljivega, bi bilo to zakrivilo c. kr. glavarstvo ozirorna g. Gasser. ki je bil voditelj komisije. Mi smo pa uverjeni, da ni bilo pri tern po- stopanju nič pomanjkljivega in da ima zadrževanje konečne rešitve druge vzroke, o katerih bo svoj Čas govora. Čudno je, da suvata „V eco" in „Soča" sedaj indirektno pod rebra g. Gasserja, ki je bi! vendarle poslanec krščansko-socijalne stranke italijanske, torej zaveznik onih dveh strank, ki ne moreti prikrivati veselja nad nevspehom pri vprašanju. Je-li postal sedaj nave- deni gospod naenkrat „persona ingrata" pri označenih zaveznikih, ali pa je za- vist in zagrizenost telf ljudij tolika, da se radujejo nad šele navideznim ne- vspehom vprašanja, ki je za rnesto Go- rico in Vipavsko dolino velikega zdrav- stvenega in gospodarskega pomena? Jedno in drugo je grdo in — ne- varno. Gospodje, pazite, nevarno je igrati se z ognjem! Interesantno. — V skozinskoz li beralnem odboru „Goriške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda" je tudi od- bornica, ki je bila vpisana pri letošnjem ljudskem štetju za Nemko. Pribijemo saino. — Načelstvo „Oentralne posojllnice" je podelilo iz čistega dobička minolega leta sledeče podpore, in sicer: za „Šolski Dom" lOOO K, za novo kapucinsko cerkev 1000 K, za „Slovensko sirotišče" 300 K, za slov. „Alojzijevišče" 200 K, akademičnemu društvu v Pragi „Dan" 25 K, dvema visokošolcema 244 K, 'i—iLi..ii a\r NiUnlaia v Trstu 25 in od- skleniio, da pristopi „Centralna posojil- nica kot ustanovni Clan k „Podpornemu društvu za visokošolce na Dunaju" l zneskom 200 K. Oböni zbor „Slovenskega slrotlsöa" za 6. upravno leto bo v četrtek dne, 23. marcija ob 10. uri predpoludne v po- svetovalnici „Goriške zveze". Dnevni red: 1. F^oročilo o računu za 1. 1910. 2. Slučajni predlogi. Odbor. Za narodn! muzej so darovali: G. Benedikt Poniž 1 knjigo katekizem 1869 ter več rokopisov in tiskanih pesmi od Petra Podrecca — 2 slov. knjigi 1. 1846 in 1875 — 3 solnčne ure (zelo redke) 5 spominskih svetinj med temi tudi iz Taborja v Vipavi 1. 187D. Gospa Jože- fina Tavčar 1 star romarski rožnivenec iz povodnih orehov. Gosp. Ant. Klančič Podgora, 1 kanonsko kroglo (30 kg). G. Bevk III. I. 1 kresilo. G. Loverčič 111. I. 1 izrezlano pipo iz Šempasa. G. dr. Lev- pušček 1 novec, gospa Bajc, naduč. vdova 4 novce. G. Kutin, trg. 1 novec, G. Rndolf Drufovka 1 slikan čebelni pan (končnica) mladostni mlin. Gosp. Križman Fr. naduč. 1 srebrni denar 1. 1783 (večja oblika). Odbor. Odprti lekarnl Od 19. do 26. t m. bodeta odprti tudi ob nedeljah in praz- nikih popoldan in bodeta imeli po- nočno službo lekarni: Liberi-Pon- to n i. — Na c. kr. ženskem učileljišču v Gorici se prično pismeni zrelostni iz- piti, dne 2. maja 1911 in izpiti učne usposobljenosti za obče ljudske in me- ščanske sole 8. istega meseca ob 8. uri dopoldne. Pravilno opremljene prošnje se imajo predpisanim potom vložiti do 15. aprila pri ravnateljstvu c. kr. izpra- ševalne komisije za obče ljudske in meščanske sole v Gorici. Preiškušnje za učiteljice ženskih ročnih del in za vrtna- rice slede neposredno tern izpitom. — Prošnje se imajo do !5. aprila vložiti pri ravnateljstvu c. kr. ženskega uči- teljišča v Gorici. Vojaškl naborl za mesto Gorico izvzemši okolico se bodo letos vršili za vse tri razrede dne 24. in 25. aprila. Izpred sodišča. — Od tukajšnjega okrožnega kot kazenskega sodišča je bil v četrtek obsojen na 14 dni zapora 36 letni slikar Ivan Ropretič iz Gorice, ker je dne 14. januvarja t. 1. prodajal pokvarjeno meso. Semenj sv. Hilarija. — V četrtek je bil v Gorici običajen semenj sv. Hi- larija, ki je pa bil letos precej slabo obiskan. Voda za Podtnrnce. Ravna- teljstvo nove deželne umobolnice je pri vhodu v umobolnico dalo nastaviti pipo za vodo, katero bodo smeli Podturnci, dokler traja pomanjkanje vode, zaje- mati. Na dan jim je na razpolago 200 hi vode od. umobolniškega vodovoda. Pipa bode odprta vsaki dan od 8.—10. ure predp. in od 3.-5. ure pop. Vsevedeži okolu „Soče" se zopet enkrat lahko obrišejo pod nosorn, ker so svoječasno ropotali, da, umobolnica ne bode imela dosti vode. Ako bi nedosta- jalo vode za umobolnico, bi je ona ne mogla dajati (in še v taki količini) dru- gim. „Sofa" pač nobene ne pogodi! Za rodblno ponesrecenega zrako- plovca Rusjana so nabrali v Beligradu 2795 dinarjev in 15 par. Podružnica „Slovonskega planlu- skega društva" v Gorici priredi svoj \. lzlet v nedeljo, dne 19. t. m. na vrh sv. Gendre. Odhod ob 11 h dopoldne po državni železnici do Plavij; sestop na Vrhovlje. Osebna vest. — Kontrolor bla- gajne državnih dolgov na Dunaju, g. Žiga Sežun, je šel v pokoj in je bil pri ti priliki irnenovan za vladnega svetnika. Tatvina v Pllskovici. V nedeljo, dne 5. t. m., so neznani tatovi med sv. mašo, ko ni bilo nikogar v hiši, udrli v Pliskovici v hišo posestnika A. Rebule. Odnesli so zlatenine, srebrnine, denarja, Nova kardlnala na ?ortaLaisken/ Iz Li/bone javljajo: Papež Pij X. je, kakor se je doznalo. sklenil imtnovati lizbonskega patrijarha kardinalom. Ra- 7'.tin tega dobi kardinalski klobuk tudi škof iz Oporta. ki ga portugalska vlada preganja radi njegovega odpornega ve- denja. Dokument! ukradeni v Vatikano „Fremdenblatt" poroča iz Rima: „L'ltdlie* javlja, da so izginili iz VatiUana važni dokumenti. ki so bili ponujeni na pro- daj inozemskim vladam in Časnikom. Ti dokumenti se tičejo Francije in Nemčije. V Vatikanu so radi te tatvine zelo presenečeni. Književnost. Razglašenje Gospodovo. - Dva pri/.ora. V zmisiu cerkvenih molitev, psalmov in antifon. Zložil dr. A. Pavlica. Uglasbi! I. Kokošar. Cena 1 K. Ves čisti dobiček je namenjen „Slovenskemu si- re ču" v Gorici. — Tak je naslov knji- žici. katero je izdalo „Slovensko siro- tišče". V njej je ponatisnjen tekst zna- nega prizora „Razglašenje Gospodovo", ki se je v minulem BožiČu in na praz- nik sv. Treh Kraljev z velikim vspehom vprizoril v dvorani „Central" v Gorici. Toplo priporočamo to lepo delo društvom! Harmonizirano je tako. da je zmorejo ko- ličkaj izurjeni pevci. — Dobiva se v „Narodni Tiskarni", pri upravi „Prim. Lista" in v „Slow sirotišču". LJudski oder. Tako je ime zbirki, ki jo je začela izdajati „Katoliška Buk- varna" v Ljubljani in kaiere 1. zvezek prinaša narodno igro v petih dejanjih „Domen", ki jo je po istoimenski lepi povesti Josipa Jurčiča priredil Ivan Cesnik. Zelo srečna je bila misel Jur- čičevega „Domna" dramatizirati in tako vsposobiti 2a naše ljudske odre. Igra je v resnici narodna s krepkimi, pri- stnimi kmečkimi značaji, domačim in časih izvirno dovtipnim jezikoin. de- janje se tudi plete velezanimivo tako da si bo ta ljudska igra gotovo narnah vse naše odre osvojila in postajala ena najbolj priljubljenih. Cena izvodu je 80 vin. in se dobiva v „Katoliški Buk- varni" v Ljubljani. VELIKA BANKA išče zastopnike in prekupce dovoljenih in garantiranih srečk z dobro provizijo. Slovenske ali hrvaške ponudbe pošljejo naj se na S. Horväth. Budimpešta, Bäthory uteza 5. lv. Znidarčič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA UATTIOLI. lzdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom /avarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako Sumenje in ropotanje, pri hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov, cenejl kakor vsi drug! ma» slvnl stropi. Pojasnlla, stat. izkazl in prora- önnl brezplačno. lzdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsl drugl sistemi. Könsümiib ctruštvo registrovana zadruga z omejenim jamstvom v Vrtojbl vabi na redni občni zbor kateri se vrsi dnc 26. marea ob 31,. uri popoldue v prostorih EmiUa Saunig-a št. 18. DNEVNI RED: . 1. Prečitanje zapisnika /adnjega občnega zbora. 2. Letno poročilo in potrjenje letnega računa 1010. 3. Poročilo a) načelstva. b) nadzorstva. 4. Določitev razdelitve čistega dobička. 5. Volitev 5 članov nadzorstva. 6. Prečitanje revizijskega zapisnika. 7. Raznoterosti. ODBOR Rflzpis dražbe. Oddajo se zidarska in betonska dela zgradbe novega mosta na okrajni cesti v Cerknem čez Cirk- nico na javni dražbi najboljšemu ponudniku. Xacrti in pogoji so razpolo- ženi pri cestnem odboru v Cerk- nem ter so vložiti ponudbe s 5°0 varščine do 5. aprila t. 1. Cestni odbor v Cerknem/ dne lö. marca ign. Načelnik: K6SMAČ, 1. r Svoji k svojim ! Svoji k svojim! M1HALJ TURK na Korau St. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVNICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskiranje po primerni ceni. Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospo- dinja kot kavni pridatek najzaneslivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetietja kot najbolji, .. pravega Francka" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tavarniško znamko. V euka za. loga dvo- koles od K 30-300; ši- val. stro- j jev od K I 30-250; | gramofo-- nov od K 15 - 1500; plošče od K 1-4; vsako- vrstnih kmetijskih stro- jev, orkestrijonov i. t. d. Mehanična delavnica pri BATJEL-u GORICA, Stolna ulita 3-4. Prodaia tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za go- stilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. Najnovejše acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 kron naprej. Lekarnarj» A. THIERRYjev BALZ AM. Cdino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritov. poiiiin»jt>i>je in vsak prekup dniRoga bulzama s prevarlji- vitni znamkami se kazonsko-sodnijsko zaslodujo in strode) kaznujo. - Ta b;il- zaiii je dobiT^ii uöinka pri vsoh boleznih na diliala, pri kušlju, Idjuvanju, liripa- vpsti, katarju v žrolu, boleCinali v prsih, boli'znih na pljučah, posebno pri int'luonci, /(>lotli5iiih bolc/.ni h, vnt'tju jotor in vranico, slabi prt'bavi, tclosiuMi» J znporu, zobobolu in ustni h boloznili, trganju udov, opcklinali, pri izpn- ščajili itd. itil; 12 2 ali (VI ali 1 vel. posebna stokl« nica K 5. Lefearnarja THIEBBV - jevo mil^'Zmm je zanesljivo zdravilo za rano, š«5irj«vce (lure), poškodfe. I,1*' ¦T vnetja, abscose, odstrani vse nodiste v telo vrinitc se r»i(5i in sTr^inTir^äl stori, da so bolestne operacijc nepotrebno. Zdravi tudi pri zii- liSftrgi^gJ starelih ranah itd. 2 Skatlji stancta K 3"60. ^ Allein echter ßalsam Kupi se: Lekarna pri ang-eliu varuhu, Adolf A.Thierry in Pregrada Thierry v Pregradu pri Rogatcu. imRoh^ach-Sauerbruiin. j i)obi se skoro v vsoh lekaniah. Na debelo pa v medicinal- ' : nih inirodilnieah. • Hajboljjja iešha tvrdha. — Per je za pestelje po zelo nizhih cenah. ^—^ Sivo perje, skubeno 1 kg 2 K. boljša vrsta 2 K 40 v, polu belo 2 K K0 v, belo 4 K, belo pull 5 K 10 v ; 1 kg najfinejše snožno-belo, skubeno 6 K 40 v, 8 K ; 1 kg puh-perje, sivo 6 K, 7 K; belo fino 10 K; najfinejše iz prsnega perja 12 K. Pošilja se 5 kg poštnine prosto. Pnctplina rtirSlUS iz 8°stcga- mJecega, višnjevega belega ali I UOlGIJIId tpiavo rumenkastega nemkinga, 1 pernici dolga 180 cm, široka i20 cm ter 2 blazini za podplavo vsaka 80 cm dolga, 60 S. Bemsch s^&^&Qsy) cm široka, napolnjena z novim, sivim. trpežnim perjem 16 K; s polpu- ~~^ "—""^-------hom 20 K, s puhoin 24 K. Posamezne pernice 10 K. 12 K, K> K; bla- zine za podglavo 3 K.3-50. 4 K. Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke VA K, 14 K 70 v, 17 K 80 v, 21 K ; blazine za podglavo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 v, 5 K 20 v, 5 K 70 v. Spodnje per- nice iz močnega čestanega platna. 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80 v, 14 K 80 v. Razpo- šilja se ptoti povzetju in sicer od 12 K višje poštnine prosto. Za neugajajoče blago se vrne denar. Cenik(> zastonj in poštnine prosto. ------------- S. Benlsch v Deschenitzu. St. 743, Češko. (Böhmerwald) ¦ „KmečkaBanka" v Gorici, == na Kornu St. 12 == eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vioge na knjižice in na teko(v'i ra- cuq. ter jih obrestuje i-isto po ===== 43|4 EEEE==== Načelstvo obstoji iz gg. . Dr. Aloj/ij Franko, predsodnik, Ivan Saunig, veleposestnik in župan v Biljali, podproil- sednik, Fran Obljnbek. veleposestnik in iupan v Kojskem-Krasno. k'nacij Križman, naiiučitclj v I)nrnl)Oi«:ii. Alojzij Handelj, voloposostnik v I'odgori. RniQl/lf sP°miQJaJte se ob vsaki nUJdill. priliki „šolskega Doma•„ Karol Angeli, trgovec in krojač v KANALU sprejme takoj Iva kroiaška pomocia. Delo stalno. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivee v Oo- rici Gospodska ulica St. 1 sc priporoča si. slovenskcmu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrcžba tocna in strogo snažna. Brijc in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na donui. V /alojjji itna razne toaletne potrebščine pozmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. 1. Kreditno in eskomptno društvo registrovana zadruga z omejenim jamstvom === v P U L J U === ullca 6I0SUČ GARDÜeei štev. 45. Uradne ure: od 9.—12. predp. in od 3.—6. popol. Sprejema: a) hranilne vloge, katere obrestuje po 4l/*%, b) uloge na tekoči račun, c) tedenske uloge na deleže, daja članom predujme in kredite v svrho zboljšanja njih gosgodarskega stanja, izvršuje vplačila, eskomptuje menjice — in daja informscije v vsakem banönem vprašanju. — Svojim ölanom daja dpuštvo svete v vseh pristojbinskih -----------zadevah in v drugih denarnih vpraöanjih. ===== ')ndimjh|JM| „Ljnbljanske kreditne banke" u ' | ) 'I II II /l III-----8e bavi z vsemi v banöno stroko spadajoöimi posli.-----V I I II V ill vLlJIIIvUJ Qloge na hnjižicB obrestuie po lv.%, «loge v tehocem racunu po dogouoru. 1 UV/ 1.11 X v X Delnlika '/Lvnlca||K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. - Uezervnl zakladIK 450.000. - ------------= PODRUZNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. • Izdaiateli in odgovorm uredmk Anton tsavear. «^„^ B-J----------- ,______________________—