V Goricvdne 18. marca 1898. Tečeg XXVIII. (Izdaja za deželo). Uredništvo iu odprarništvo so nahaja v Gosposki ulici .št. 1» v Gorici v TI. jodstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, le-klamoi-ijo in droge reSi, katoie po spadajo v delokiog uredništva, naj ho pošiljajo le npiuriiištvu. i j j Neplačanih pi<.i>m ne sprejemlje no uredništvo ne upi.ivnistvo. ______ Oglasi in poslanice v laPuinjo p<> potit-vr-iah. če tiskano 1-kiot 8 k;\,2-krat v Jv.1-'1 *j*vlilt (i lvr- v'u,:a "sta. Večkrat po pogodili. — \ecje c)ki- po prostem. Naročnino in oglase Je plačati loeo Gorica. »tiorKka Tiskarna" A. CatoSfek tMa in zalaga t a/m njum m riim.ii.M-> ^ „Nloyausko knjižnico", K.ui'i.1 i/.l!.ija mesečno v snopičih oW/nih T, do {> pol <¦>¦ št.,,,,- wl,.im> l pM. N> U: - - Oglasi v «81ov. Kiiji/m.i m> racunij.i jio 20 ki. pefit-vrMica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. -»» Bog- in narod! ««- Gor. Tiskarna^ A. Gabršček (migov. J. Krmpotid) tiska in zal. sli 1.7.000 kion, ki(l,i|o/iv.uovalni(ii)() N)\M„ TO kuni. \ko s|(. l,(|,i pogrnili kiuvi /ava-lovani, uia v lil. ui ona v IV. ta/ledu, ima /av iinv.iliiii.i jilitali odškodnine :>00 kinu iko pl.ui.n> popolno iidskodnuio, pieicla ju ,e /a\ uov.ilmne -aino IdO ktoil. Kam po|de ju p> illi.^ili 1*)0 klim'. Ki|pi se le, ko 1)1 Ink« ol«. i/ m. ia/uMla? ali, ko Iu jiognule lii od 100 /avaiovaiuli, k.u si ludi vnkiai Vidiy '.t i/^IimI k.i/c, di /avauivaliuua |)o 10",,„ koiii.i| /ai|ii-lii|(. iko jioginc siuio I "„ /avatovaiie /iviuc kar Jia sin« tuo upali le v ii.i|iirMiilu.'|-'in liii,i|ii Toiej ne -t.ivile jiu-ui/ke / ivaiovaliuiie Ako lio kalna /av.uo-v.ilim i post lino sumu.i, ho ilak po ^ .tO. 1. II 1. I-IVD s||)t lo /m/ ,|| |, Iuiiid. Ni kad inikoiii m» vidno iu* ii^.ij.i /ti\.\-lov.ui|i po l.i/u ilili dotovo! /av.nov.ui|(> po na!, mm (.m hi lulo jiupoliK i-c. Toda nalili, m. I iu popiiluo-l ).> luk.ii l(/ivui, (elo m iiio, m i 11 /av ii n g« i dati. s dve ki ivi, ena ,« huii, .liiirn u. Pivo ..'iu- na 110 "Id.. lllll.....1 <0 J,|. I',M/ jnl mescu V, (UV D-eui m. mv ho vu.ino-t piiMoi iliu».i( na, nioula ho pivi | ilov i tu iliu,n hu'|.i. Oni pu Ui i\ ili. pi ludi jui vpio/m /iviiu skoiai Vt.llID l ls.li di p id i. InlllKIIOst, popillliosl ,, ik'iiid,(, i \ko Iu liolil um h vs.ij noko-Iiiio iiil.im nosil, hi inouil iiaiin.uii ti.kial na li lo ju. ((tuli /iviuo iu tiiktal na h to -pi — nu u.ti Jitno" /avaiDV.iliuno. /daj j) i vpta--,.„. ki.lo ho oskiliDv.il |i> \uliii> pu glede, nmlvi, vpisov ui|.i ui i a« um bu/pkuiit)'-' \kn i kil i i /ivalDvaltma lune juivo nli Iu, u- ilohio pl ,i .i ti ili oi,.' Ulov, pob i.l st> laki /ilih v, lahko v-tu/e ('.e p.l lun cmo m /ab-h v uho, d i i»o diiislvo miki poslovalo, mo-i iuio si / uMivol ili /avatovanp m jio i.i/-n.lib "sjiuinj »i n i m ki.ivi l)os toie) / i\a-iuv i! pivo v lil mdiugo v I\. ii/iedu, ako pi ujiis. d« <• ho (ilovka ohu |i'n m k< l se ml ,h, ui-lli i ....., lin-, tudi to /ipi-il v III , i,ud 1'oiu 'i 'u ii, da / ivaunaliiue j>m '. p( , nu m dii ( ii mIiio k visoki io-n,' i nli,. vi i ui k vdiki /avaiovaln.ni, od--M lll\.lll,l> h p.i mPoiiio po m/ki nu.ivi. O-'m.mi) lou, uiodio pu m/imIiuiii /'V.i- ¦J udi & 17. ne uo-t.i. Iu i| i vsem, jnavi(o, da e)|.i lo, k.u sem lekel N, -e nilil/hi/anegajto 1 ojia/titočuiii ^i In-buuovim. o. nu, ta pi, kakor klan,a]Oč se m k ik. mu ludiHinu din, )e govoul z njun kakui -hujši in.\i s svojim nil.ijsiin, ue pa k (kur gMsjiodai s šu/upm. „Iloilalot mi je jiovedal, da si njegov 111 1.1.1,-1 U-1.U-. Jioilaloi jo k.i| l|Ubi/iuv ilo\(ku. .Koliko 1( t /e slu/is?" ./« hI,/o tu". „Pll VI '¦lil?' „Niti ji Idi dan gi ni-,em -pustil i/ lok.- BT(/Ko d. lo. Le tn uo ljudi \-.Imjj v t«, -bi/bi dalje kol jidno Ido, li pa si se -,koio oliok'-. ,P1( minili Auj je bižkonc po/alul, d« vol).i vecklal nadome-ia inoi.* „Na mali -e laliko spozna, da si zid." BZares, moji juedniki so bili Ilebiejci, a lo dokaj let pred osnovanjem Rima'" „Iz tvojilt besed razvidim, da si ponosen na svoj rod." „Nikdar nisem bil nanj tako ponosen, kakor sedaj v verigah". „In kako pravico imaš do tega?" „To, da sem žid." Arij se nasmehne. „Nisem bil v Jeruzalemu", reče, „toda slišal som o ondolnili knezih. Jednega som celo sam pozna!. Ukvarjal se jo s trgovino, pri J5 8, Tam si poišči Uidi odgovor, komur no vsi reza In g 18 in 19. Važno pa jo vprašanje, kako naj vpliva društvo na zdravljenje zavarovano govedo, V nižjeavslrijskem deželnem zboru jo letos vlada zahtevala zdravljenje po diplomo-vanih živiuozdravnikib, dež. zbor bo je odlo-čil za zdravnike ~- kovače. V naših pravilih zdravijo »vešcaki«. Ti veščaki bodo ob začetku pač večinoma domači zvedena. .Zveza« si bode pa vsekako morala preskrbeli veščaka-zdravnikn. 1'olagonm dobimo gotovo več lakih v deželo, vsaj vsak „zvozni okraj" po enega, glej § 12, zveznih pravil, Komur je v § 21. premalo ločno določena odškodnina, tega opozorarjam, da bo »Zveza« vrhovni organ posameznih društev, ki bo skrbela, da načelslva odločujejo pravično in enakomerno odškodnino. Opomnim, kedor bo I iskana pravilu pošiljal vis. vladi v polrjenje, no poznbi primerno izpolnili praznih mest v g 11, 18, 38, 10 in 11. O »Zvezi- danes le to, da se je izvrše-valni odbor odločil, da prinaša zveza k vsaki odškodnini po '/,, svolo, nasprotno pa zvezna društva plačujejo zvezi tudi po '/» teluo zavarovalnine, da se zveza društev utrdi in pospeši vzajemnost, ki bo čim večja, Um bolj vplivala na podporo vlado. HI. Grča. I'. S. Ta pravila, o katerih'govori gornji članek, je založila naša tiskarna v večjem številu iztisov in jih prodaja izlis (v obliki prošnje za potrditev) po '.) kr. Ta pravila ima jeduo društvo že potrjena in je torej »erjelno, da bodo potrjena za vsako novo društvo. — Dalje imamo v zalegi: Glavno knjigo po uzorcu ,Zaveze" za vsa društva, pristopne pole, dnevnik dohodkov in troškov in register društvenikov. Pri naročevanju teh tiskovin prosimo obvestiti nas, za koliko č, 1 a n o v se potrebujejo da moremo do-poslali odgovarjajočo število vsakih tiskovin. DOPISI. Iz Vrtojbe, dne 11. marcija t. 1. — Dne 13. februvarja t. 1. se je sestavil v tukajšnji občini začasni odbor za ustanovitev ter mnogo potoval po morju. Tu sva se srečala. Ta je bil vreden postati kralj... V katero vrsto spadaš?" „Aa!* li vprašaš lo sužnja, toda nisem se rodil v verigah. Moj oče je bil jeruzalemski knez in kot kupec je potoval po raznih morjih. Znan je bil in spoštovan na dvoru velikega Augusla." ..Njegovo ime?" „lta;iics iz rodu Ilurov!* Tribun z začujenjem. dvigne oči, „Ti si sin... Ilurov?!" Čcv. trenutek doda: „Kaj le je pripeljalo sem?" Juda pobesi glavo; zdelo se mu je, da mu primanjkuje sape. Ko premaga svoje ga-nutje, reče, gledajoč Iribunu naravnost v oči: »Obdolžili so me, da sem segel po življenju Valerija Gratusa, prokuralorja." „Ti!" zakliče Arij ter stopi za korak nazaj. „Ti si oni ubijalec? Ves Rim se jo stresel radi drznega Čina. Vesl o tem je došla celo na mojo ladjo; — bil sem takrat, kakor se spominjam, na reki Londini.." Molče sta gledala drug drugega. BMislil sem, da rodbina Ilurov je že povsem zginila iznad zemeljskega površja", spregovori ^rvi Arij. Pri spominu na ljubljeno rodbino se ndadenču zalosketajo solze v. očeh. ^ ' (Dalje pride). ~ društva za zavarovanje goveje živine. Sklicalo jeshodtuk. županstvo. Shoda se je udeležilo čez 200 posestnikov, ki so se soglasno zanimali za ustanovitev tako koristnega društva. Pravila so se takoj sestavila ter predložila c. kr. narnestništvu v Trstu v potrjenje, katero jih je izvolilo že potrditi, In društvo prične v kratkem svoje delovanje. Pretekli četrtek 10. t. m. je prišel k nam iz Trsta blag. gospod J. Cotič, potovalni kmetijski učitelj. Poslalo ga je baje c. kr. namestništvo z namenom, da poduči tuk. vinogradnike o vzgojevanju ameriških trt sploh. Gospod učitelj je izborno predaval. Govoril je najprej o pripravljanju zemlje za ameriške podlage: potem o raznih vrstah ameriških trt, ki bi dobro uspevale v tej ali oni zemlji: vendar je sklepčno omenjal, da Treb^ posYuienj7 po katerih liaj se ravna vsak vinogradnik. Posebno važnost je dajal temu, rekoč, da naj si vsaki trtorejec omisli tvtno sadnieo. Tukaj vzgojene trle naj bi mu potem služile kot matere, katere naj bi dajale potrebnih ameriških sadik za nadaljno rabo v novih vinogradih. Priporočal je oso-bito sajenje ameriških ključnih trt (bilf), katere je potem v drugem letu cepiti v star les, in sicer se izvršuje cepljenje ali v zemlji, ali izkopavši ključe, doma. Cepljenje doma je gotovejše in priročnejše od onega v zemlji. Cepljeni ključi se potem presade na stalno mesto v vinograd. Tudi je dajal g. učitelj cepljenju po zimi v les prednost, mimo onega, ki se izvršuje v »zeleno" meseca majnika; dejal je tudi, da zeleno cepljenje naj nam služi le v tem slučaju, ako bi se prvo cepljenje v les ne prijelo. Po splošni teoriji je prešel g. učitelj na praktično cepljenje ameriških podlog. Omenjal je več načinov cepljenja; toda najbolj priporočal cepljenje z doldgo, pri katerem je treba, da sta cepič in divj?k jednako debela. Cepiti je treba tik zemlje, da se potem lepo izpeljejo trtne mladike. Navzoči trlorejci, kateri so se vdeležili poduka v precejšnjem številu, in kateri so pazljivo sledili vsem naukom učiteljevim, so se takoj poprijel! praktičnega cepljenja trt ter kazali vzorce gosp. učitelju, ki je bil vesel na vspehih svojega poduka. Poduk je trajal od 9. do 11. ure predp. in od 2. do 4, pop. Sicer se g. učitelj ni držal strogo določenih si ur, marveč je rad' raztegnil poduk, uvidevši splošno zanimanje svojih učencev, ki so ga kazali pri cepljenju trt. K>nečno je predaval g. učitelj tudi o škropljenju krompirjevega zelišča: kajti v poslednjih letih je začela napadati strupena rosa tudi krompir, in slabi nasledki te bolezni se kažejo v tem, da nam krompir gnije, in sicer včasi že v zemlji, včasi pa doma v shrambi. Šlropilo za krompir je isto, in se tudi tako pripravlja, kakor ono za škropljenje trtnega listja; vendar spočetkom bodi ta tvarina nekoliko šibkeja. Takoj, ko se namreč pokaže bolezen, naj se stopi 1 kg. modre galice in 1% kg. gašenega apna v enem hI. vode. S to tekočino naj se škropi krompirjevo zelišče. Ako bolezen napreduje, naj se škropi čez 14 dnij drugič, in tako v jednakih odmorih, če je treba, celo tretjič. Na ta način si ohranimo zdrav in čvrst pridelek ter ga brez skrbi ali hranimo doma, ali pa pošiljamo na pluje. Gospodu učitelju smo iz srca hvaležni na podanih nam naukih, in veselilo nas je, da se mu je še posebej zahvalil gosp. nad-učitelj Iv. Zorn. Nam pa bodi od sedaj prva dolžnost ravnati se po naukih g. učitelja; kajti trtna uš, ta nepokončljiva škodljivka, se vedno bolj širi, in če si ne bomo pomagali z nasadi ameriških trt, izgine glavni pridelek prelepe vipavske doline in ž njim vse blagostanje. Pomagaj si sam in Bog ti pomore! Iz Fonikev na Tolminskem. — (Gospodarimo varčno in skrbimo za napredek.) — Dva dopisnika od tukaj se pričkata o naših zvonovih. Jaz se jima ne mislim pridružiti, ker take razprave v političnem listu, kakor ima biti »Soča% večino čitaleljev ne zanimajo in so bolj krajne veljave, ampak rečem na to stran samo toliko, da nikar ne vlikajmo več denarja, nego je ravno treba in kateri bi nam ostai mrtev, ne v kamenje, ne v kovino in ne v druge reči, ampak skrbimo za praklični napredek. — Naši očetje so zapustili cerkvi lepo premoženje; zato mi lahko obračamo malo več pozornosti na posvetno stran. Mi Ponikovci smo skoraj pozabili, da drugod ljudje napredujejo v takih rečeh, ki donašajo blagostanje. — Potrata in baharija ni nikjer koristna in tako tudi v cerkvi ne; zato se je hočemo skrbno ogibali. V malo letih smo razširili pokopališče in žagrad (snkristijo), ' napravili božji grob in napravili še marsikaj druzega v cerkvi. Sedanji g. vikanj ima sicer prav, da nam prigovarja, naj glede zvonov potrebno ukrenemo; mi p t imamo tudi prav, ako delamo na to, naj se v ta namen ne delajo večji stroški nego je v resnici treba, da ne naložimo ne sebi, ne zvoniku večje teže kakor bi jo mogli brez škode nositi. Mi Ponikovci, kakor vsi prebivalci šent-viškogorske planote pred vsem nujno potrebujemo dobre ceste do Idrijce ali Buče. Brez take ceste ne moremo izdatno napredovati. Da jo kolikor mogoče kmalu izdelamo, se moramo držati zelje večine vseh občin.irjov obeh županij. To ie prav gotovo, da ceste ni mogoče izpelj.-li tafrj, da bi vsakemu ugajala; ravno tako gotovo je pa tudi, da vsi trpimo, če s cesto odlašamo. — Naša in šentviškogorska županija naj izvolite vsaka svoj odsek, katera naj se posvetujeta in stavita \sak svojemu starešinstvu nasvete. Če se nahaja v enem ali drugem starešinstvu kateri posamezni svojeglavnež, ki dela brez potrebe in pametnega razloga zgago, lahko pri prvi volitvi delamo na to, da ne pride več v starešinstvo. Druga potrebna zadeva je, da zboljšamo našo živinorejo. Žival dobrega plemena nam dela toliko stroškov, kakor ona revnega; daje pa več dobička. Potrebna bi bila občinska ali šolska drevesnica, iz katere bi občinarji dobivali sicer malo vrst, a najboljšega sadnega, pa tudi kaj gozdnega drevja. — Sadimo in ce- ' pinio »dunavke*. »prihišnice", »tepke"; sadimo orehe, čeSpe in v toplejših legah kostanje! Ustanovimo si kmetijsko društvo, s pomočjo katerega Idiko dobimo kaj podpore od deželne kmetijske družbe in od minister-slva za poljedelstvo! Kupimo skupno dobra semena in dajmo jih kakemu razumnemu, pridnemu in naprednemu občinarju, da ž njimi na malem poskuša, in razširjajrno potem najboljša semena po vsej župniji. Delajmo na to, da se ustanovi za več sosednih vasij obrtnijska zadruga, ki stopi v zvezo z ono v Gorici! — Dogovorimo se, da pošljemo nekatere nadarjene mladenčese izučit raznih rokodelstev! Pomagajmo takim, kolikor dopuščajo naše občinske blagajnice, pa s pogojem, da se vrnejo na dom, ko se v- dotičuem delu tzuče, ali pa, da prejeto podporo povrnejo. In kdor takim ne more drugače, naj jima pomaga z dobrim svetom in z dobrohotnostjo. Naprosimo c. kr. deželni šolski svet, da nam posije dobro izurjeno učiteljico v ženskih ročnih delih, ki izuči našo nadarjenejšo žensko mladino, kako se boljše pletejo nogavice nego jih znajo naše stare matere, in kako se narejajo drugi izdelki, s katerimi bi bilo mogoče kaj več po zimi zaslužiti nego do sedaj. — Zavarujmo se med seboj ali pri zavarovalnih bankah proti škodi pri živini, na polju in proti ognju! — In vi gospodje, ki uživate naše zaupanje, pokužite, da imate razum ne samo za denar iz kmetovega žepa, ampak tudi za oni, ki bi lahko dohajal kmetom v žepe, ako bi ti našli v vas svoje prave prijatelje in bi ne bili od znanstveno izobraženih soobčinar-jev tako zanemarjeni. Obračajte kredit, ki ga imate pri nas, ne samo sebi in svojemu stanu v propagando in prid, ampak tudi nam v korist! Nikar ne iščite- svoje časti v mramornatih, ali lepo pisanih tlakih, v bronu in kipih, ki so mrzli in ostanejo mrzli, ampak v spomenikih, ki si jih postavite v naših srcih s tem, da nas priučite razumnega ter dobro urejenega dela in dobrega gospodarstva. X, Domače in razne novice. D* a Solkanea preti sorinljo. - Zadnjič omenjena obravnava je končala z o b-sodbo obeh m I a d e n i č e v zaslran »dogovorjenega* napada na Goiičane. Ko-mel je dobil 12, Srebrnič pa 10 mesecev težke ječe. Glavna poškodovanca sta bila brivec Ferd. G o i s, po domače Ballaben, v Gosposki ulici, in neki Cufarin. Njiju izpovedbe so važne. — Ballaben ni opazil nikake hude nakane od strani Solkancev. Ko je nastal »konfuzijon", je celo mislil, da je to med Goričani. Ni slišal, da bi kateri Solkanec dejal: »Danes moram enega ubiti*. Da, on sam ni čutil, da bi ga bil kdo udaril v gostilni pri Kometu, pač pa zunaj, ko je padel pod udarci pobit na tla. — Nezmožen za delo je bil 25 dnij. Priča in poškodovanec; Cufarin ve povedati edino to, da eden mladeničev je prišel k mizi Goričauov in je udaril po mizi. Sicer so se pozneje prijazno poslovili. Ko je šol pozneje iz Komelove gostilne, so ga št rje napadli in mu razbili zdolnjo ustnico. Zahteva Pred 50. leti. (Spominski list iz domače zgodovine). Leto 1848. je bilo za vso zahodno in srednjo Evropo zelo nemirno. Nezadovoljnost s starim redom se je širila tudi tedaj s Francoske proti vzhodu. V tej državi se niso mogli Burbonci (kralj Ludovik) prav nič ukoreniti, ker so jim nasprotovali Napoleonove] in zlasti republikanci. Ti so zahtevali izpreroembo volilnega reda v državni zbor, da bi se zakonitim potem izpremenila državna ustava. Te nove ideje so se koj razširile tudi po Italiji, kjer so že več let delovala skrivna društva, proti katerim je Avstrija v Lom-bardo-Beneškem silno strogo postopala. Klici po svobodi so se vedno bolj razlegali in že 8. februvarja so se pojavili revolucijonarni nemiri med visokošolci v Paviji in Padovi. Pijemontski kralj Kari Albert je dal oklicati ustavo za svoje podložnike' (JO. februvarja). Posnemala sta ga kralj napolitanski in veliki vojvoda toskanski, in celo papež Pij IX. je izdal liberalen razglas za svojo državo. Vsled tega so nastale za Avstrijo velike težave v Italiji, ker je Kari Albert skrivej in potem očitno podpiral upornike v Lonibardo-Beneškej. Kmalu so se zanesle revolucionarne ideje turti v južno Nemčijo. V Monakovu so provzročili visokošolci 15. februvarja nemire in ustanovili med seboj »akademiško legijo". Čudno, da se je v Parizu unela revolucija še le 22. in 23. februvarja, vsled katere je moral kralj pobegniti naslednjega dne, a Francoz! so proglasili republiko. Ti dogodki so prisilili ju ,no-nemške države in Prusijo, da so dovolile svojim podložnifcom mnogo liberalnih koncesij. Kaj čudo, Če se je začel slišati odmev teh dogodkov tudi v naši državi ? Dunajska vlada je vedela, da potrebuje tudi Avstrija reform, ali ni znala, kako izvesti jih pri tolikih različnih narodih, ki so imeli vsak svoje težnje, vsak svoje zahteve. Naši državniki tudi niso imeli toliko moči, da bi elementarno gibanje spravili v mirno strugo in mu določili naraven razvilek. Zato je buknil 13. marca tudi na Dunaju ustanek, katerega so se udeležili v prvi vrsti vseučiliški dijaki. Sestavili so adreso na cesarja, v kateri so zahtevali svobodo vere, uka, govora (zbiranja) in tiska, ter s k I i c anj e d r-ž a v n e g a zbora. Osnovali so med seboj »akademiško legijo«, katere čfcni so bili tudi Slovenci; teh živita še Anton Globočnik, vitez Sorodolski, na Dunaju in I. Kocbek umirovijeni zdravnik v Gorenji Radgoni. Znamenito je, da je bil tudi kaplan akade-miške legije Slovenec dr. Anton Pfister s Kranjskega, ki se je odlikoval kot nemški pridigar v Trstu in bil imenovan v začetku leta 1839. za veroueitelja na liceju v Gorici, kjer si je tudi pridobil mnogo občudovanja od strani svojih učencev. Zdaj pišejo listi, da ga hočejo položiti v častni grob na centralnem pokopališču. Zastava akademiške legije se nahaja sedaj bajč v Rapersvilu v Švici. Na Dunaju se je obrnil ves srd proti nepriljubljenemu in nazadnjaškemu ministru, knezu Melterniehu, ki jo že od časov »svete zveze* vodil vso evropsko politiko. Minister je moral pobegniti in cesar je izdal dne 15. marca patent, s katerim je dovolil narodno stražo, svobodo tiska in zbiranja, potem obljubil dati novo ustavo, o kateri naj se posvetuje splošni d r ž a v n i z 1) o r, ki se ima v kratkem na Dunaj sklicati. Vsled teh koncesij in obljub je zavladalo splošno veselje med avstrijskimi narodi. Tudi v Gorici so razsvetili mesto dne 18., 1*«). in 20. marca ter priredili ljudske zabave. Kmalu so ustanoviti narodno stražo iu izročili mestno upravo začasnemu poverjenstvu. Niti deželam niso hoteli zaostajati za meščani in zato so si ustanovljali tudi svoje narodne straže, n. pr. S o 1 k a n c i, ki so si znali ohraniti svojo lepo trobojnico še do današnjega dne. Dne 22. marca bukne ustaja tudi v Benetkah in > -rstrijski poveljnik general Ziebv je moral izročal mesto začasni vladi. Ta je oklicala republiko in si izvolila za svojega dožt^ grofa Manina, ki je dal tudi lasten dena. ovuli. Za nas Slovence je zopet to imeniti«.., da je bil tajnik te republike naš rojak, Vincenc Fereri K1 u n, poznejši profesor na dunajski tehniki iu spisatelj znane zemljepisne knjige, ki je bila skozi dolgo let vpeljana kot učna knjiga na naših srednjih šolah. Iz Benetek so se širile republikanske ideje tudi na Goriško, in pripoveduje se, da je neki advokat na Travniku pred tedanjo kresijo na sodu stoječ k ljudstvu govoril, je podučeval o svobodnih ustanovah in koristih ter zlasti šuntal proti plemstvu, ki živi le od ljudskih žuljev. Taki šuntarji so ljudstvo tudi s tem mamili, da je Kari Albert 23. marca javno obljubil svojo pomoč Lombardo-Bene-čanom. Pametnejši Goričani pa so mislili najprej, kako bi svoje domače razmere ustavnim potom uredili in prosili deželno predsedništvo, za 21 dnij po gld. i-20 in 20 gld. za bolečine. Krčmariea Marija Komel pa je videla, da so štirje tepli Ballabena, in sicer ga je Janez Komel s s t o 1 i c o tepel. Nastopile so potem laške priče znane vrste, ki so molile kakor po rožnem vencu v smislu obtožnice. Državni pravdnik Jeglič se je zares dobro pripravil na založbo. Izpolnil je svojo nalogo v polni meri. Zagovornik dr. Turna je izborno zagovarjal in izključeval dogovorjeni napad, — a sodni dvor je bil tudi pri tej priliki drugačnega mnenja in je mladeniča obsodil na ostro kazen, kakor smo že omenili. Vrhu tega sta obsojena,* plačati Bal-labenu gld. 73*40, Čufarinu pa 47 gld. odškodnine. »Šolski dom". — Novo poslopje po krasnih načrtih inženirja Hraskega se prične zidati prihodnji teden. Ta teden dovažajo že gradivo. — Poslopje bo stalo v Križni ulici (vin della Groce) nasproti stanovanju veleč, g. dr. Antona Gregorčiča. Poleg pritličja bosta še dve nadstropji; šolskih sob bo enajst. — Poslopje bo krasno tudi na zunaj. Društvo začne torej zidati, a denarja je podpisanega šele 10,000 gld. Toda zaupanje v narodno požrtvovalnost je tako veliko, da ne mara dalje odlagati z delom. Na jesen bo torej že stalo krasno poslopje »Šolskega doma*. Rojaki, zdaj jo najlepši čas, da dokažete svojo veliko požrtvovalnost za prekoristno narodno stvar. Kdor so še ni oglasil......, naj vendar čim prej stori! Poslanec Adam Zanetil je poročal v nedeljo v Romansu o svojem delovanju v državnem zboru. Pravijo, da je došlo okoli 1000 poslušalcev. — Kaj neki je mogel povedati o svojem »delovanju?!!" Morda o tem, kak6 se je združil z brezverniut Gari-baldincem Mauronerjem e ...... compagnia bella v jodnem klubu ? Kakd je mogel v taki družbi storiti kaj koristnega za »sveto vero", katere je imel polna usta?! — To ubogo furlansko ljudstvo mora biti strašno zabilo, da se pusti tako grdo — » Tarnati"! Oorl&kl laški poslanci prirede dne 11). t. m., t. j. jutri v Grad is ki shod, na katerem bodo poročali svojim volilcem. Kakšno bo to poročanje, ni težko uganiti. «Far-bali» jih bodo prav pošteno ter seveda o tuj priliki udrihali po Slovenaih, češ, da smo mi krivi razprtij v deželi. Shod pa se ima vršiti v gledališču. V Gradiški bi bilo torej primerno izdajali lepake z besedilom: V soboto dne 19. t. ni. znamenita nova gluma «Nafiirbani Fuiiani* v več dejanjih, llloge prevzetno goriški laški poslanci kot gostje. Lega Naztonale. ~- NaSi Fnrlani se g i b I j e j o, to moramo priznali. Ne spravljajo skupaj velikih svot, da bi se jih morali bati, ker —• jih ni nt a j o ; kolikor jim jo po mogoče, to storijo. — lu v tem pogledu nam dajejo lep izgled, če I udi v narodni požrtvovalnosti ne ostajamo za njimi. — Podružnico se m nože, v vsaki večji vasi jo že imajo. V Dol e n j a h so jo ustanovah z velikim šumom. Ustanovnega zbora se je udeležilo 52 udov, večina s slovenskimi imeni; pristnega Laha ni niti enega med njimi, sami bastnrd;! Mi Slovenci odgovorimo s krepko podporo »Šolskemu domu". Vsaka občina naj bi darovala vsaj d e s e t a k na leto ! Nov pevski zbor je osnoval pevo-vodja tukajšnje «Citalni(c>. V tem zboru so se združile najboljše pevske umM. kar jilt premore naše siov. meščanstvo. ŠteV pa zbor okoli 30 pev-«v iu 20 pevk, število, katerega ui do.'.»-oIa naša «Cilalnica», niti kako drugo društvo na Goriškem, ako ne jemljemo v poslev rajnega »Slavca", ki je naj ukrene pnlrebno, da se skliče deželni zbor grofije gorUko-gradiščanske. Goriško glavarstvo objavi novo naredbo, kako se ima urediti goriški magistrat in občino po dež--ii. Dne 8. aprila so razglasili imenik vseh tistih, ki so imeli pravici volili, in tistih, ki so smeli izvoljeni biti v nov občinski zaslop. Pravico voliti je imel vsak pošten posestnik, obrtnik in obče izobražen človek. Koncem marca dobi general topniščarslva, grof Nugont ukaz, naj sestavi poseben voj ob Soči proti Benečanom. Koj L aprila napove Avstrija vojno pijemontskemu kralji: in že 5. so se spoprijeli naši vojaki prvikrat s pijemontskimi. Kmalu so se začele praske tudi na Furlanskem. Seveda je vojska postopala brezobzirno; vas V i š e k je ogenj deloma, Jalnik (Jamnik) pa popolnoma upe-peiil in še drugi kraji so trpeli več ali mair po požaru. Že 20. aprila so prenočevali avstrijski vojaki v Kušinjaku blizu Vidma in 23. se je moralo mesto udati po pogodbi v Baldaseriji prav tik Vidma. V Fratikfurlu so delali cel mesec april velikanske priprave za splošno-nemški parlament. Predsednika so mu imenovali avstrijskega nadvojvodo Ivana z naslovom »državni upravitelj", drugače bi Avstrija ne bila prišlo; pila tej zvezi. Potem so hiteli Nemci lu»ii Slovence na svoje limanice lovit, da bi poslali svoje zastopnike v Frakfurt. Za G o-riško sta bila izbrana Anton Gorup s kanalskega Vrha, c. kr. svetnik okrožne sodnijc v Gorici, in prisednik iste sodnije g. Stejn-Omenjeni parlament so odprli dne 22. maja. ali za nas ni imel nikakošne važnosti. Nasprotno, za našo državo je izdal cesar Ferdinand dn? 25. aprila ustavodajno pismo, k' mjEaaoMJEmgr: tako žalostno preminol. Nekaj novega je, da sodelujejo v ženskem zboru poleg gospodir cen tudi gospe. Zbor je pričel z rednimi pevskimi vajami prve dni minolega meseca. Pripravil je za svoj prvi nastop težavne zbore, kakor Foesterjev moški zbor «Pobra-timijo», mešani zbor »Ljubico*, čveterospov « Njega ni>! itd. Prvič nastopi pri «besedi» naše »Čitalnice" na praznik Matere božje 25. dne t. in. Ta pevski zbor pa nima naloge razveseljevati le''čitalničarjev, ..ampak,] tudi druge Slovence mestne in okoliške. Zato '' je sklenil čitalnični odbor, da bode odslej tudi neudom dovoljeno dohajali k čitalničnim «besedam», seveda proti primerni vstopnini, katera je za prihodnjo besedo določena na 20 kr. in 10 kr. za sedež. Tako postane čitalnična dvorana ndkakft* "narodno gledališče, dokler nam boljša prihodnost tudi tega ne prinese. Ker je upati, da je ta pevski zbor važna pridobitev za društveno življenje v našem mestu, se smejo naše brhke pevke in vrli pevci nadejati, da jih za njih narodno požrtvovalnost, z mnogoštevilnim obiskom počasti naše slovensko meščanstvo. XovneenJo v Ooriei za sodni okraj goriški je pričelo včeraj; vrši se na (JorUčeku. Mladeniči prihajajo kakor ovce v mcsuiio; razun malenkostnih razposajeuoslij mlade krvi, ki pa ji; bolj izbruh kmečke pripro« si osti, ni niti poznali, da se vrši vojaški nabor v Gorici. — Ali našim ljubeznivim laškim someščanom tudi lo ni po volji; vsak »živio* jim je žo zlobna žalitrv »italijan.-.tva* goriškega im-sla. N«ki mladenič je dvakrat zavpil na Koruu svoj ,?.ivio", a lakoj je dobil kamen v glivo, di je bil ves krvav iti hudo ranjen. Brivec oudi blizu je isti hip dejal neki ženi: «Ako še eiikr.it zavpije, dajte m;i z loncem v glavo*. Mladenič j«1 zavpi! — in kamen ga je zadel v glavo. Od krni je priletel?! — Tako je .s Slovenci v tirnici! Plačevanje davkov pri postni hranilnici. V iibfciii interesu se opo-zoriajo davkoplačevalci na miuisleir.kn naredim od :L•>. novembra 1S'J7. drž. zak. štev. -21-2., po kabri ndnjlujejo lahko pnfcnši s I. januvarjem t. i. vsa plačila (izim-i carino) na c. kr. glavnih davkarijah in davkarijah tudi potom poštne hranilnice. Plača s*- pa lahko v gotovini na vsaki e, kr. poMi in poštni hranilnici na Dunaju. Oni pa. ki so v čekovni zvezi s poštno hranilni;'), odkažeji je.lnoslavuo dotičui zuej.ek ud svojca računa na prun one davkarije, ki ga ima prejeti. Illkvl/Idjil po' V/gled,. Sivdlljev. šM, tiranij ;;e vedno li>po cvete n.t iJoriškem. Ali d.uidanes se Slov« n je biio treba plačati, se je pokazalo, da nima niti bora v žepu. Ker pa Lahi njegove ~ale niso boleli razumeli, so ga naznanili ohi.istui, ki ga je delo pod kijuč. O daljnem teku te dogodim«, molči zgodovina. Zlat prstan je na^el nekdo v ulici proti postaji. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v našem upravništvu. Listnim uredništva. — «. .Inp:-nil;i s Sr-;.¦¦»•«¦*: Prihodu;].-. # ¦ «!. J. P—' v !>. C Ž.UiI»v i.e ¦Morercd finraiiiii V nokrrit «-zirii !¦:>.'*:«* pa., v dri; „v!'.. pa jo r.o. turi- mer..i5.i;tK> upe*, drv it-fiil'*. S pricli'il>iin laksh r-:i bi d»'.ati -umo r-M:u.:o z.i t>'a m.Ieikar;a cV-ar pa n...\-ii.., -s.iiii. «5. '!'«-: n?u ftairaijH n.i Srpvi;:. i: ri»'.r;-..«i>io V.uji. dim-.'..; Vi jasii: doj-i-a > Srper::, «• v 7.i.ic;i S«* d k s naivni 1;»U, podthiju Avstriii ustavo po vzgledu belgi;ske in francoske. Toda I;udstvo ni bilo zadovoljno ni z dvema zbornicama, ni s količino davka, n,i katero je bila volilna pravica navezana. (iorečani pa so se bolj zanimali za volitve v deželni zbor tu so izvolili 1. m.«ja odbor, ki naj bi se posvetoval o bodočih kandidatih. Vladi pa je bil bolj nujen di/.avui zbor in y. maja i/.ide cesarski zakon o volitvah v .iistavodavni parlament1' z jedno zbornico. Število poslancev je bilo določeno na 3K3; voliti je imel vsak »poštenjak", a parlament naj bi se seiel 2t>. junija na Dunaju. Dne 14. maja izda nauieslniško pred-sodnišlvo v Trstu vprašanja, ali naj ima vse Primorsko jeden sam deželni zbor, ali naj ima Goriško posebej svo;ega. Tudi za po-kiajinski zbor naj bi imeli voliti le posestniki, obrtniki (trgovci) in omikanei. Vlada je dalje pojasnila, da se bode parlamentu predložilo ustavodajno pismo (od 25. aprila). Sredi maja so nastali novi neredi na Dunaju in cesar seje preselil s svojim dvorom v Inšpruk (17. maja). Goričane in sploh vse Primorce je bilo zelo preplašilo italijansko hrodovje (napolitansko, sardinsko in beneško pod. vodstvom kontramirala Albinija), ki je 211. maja nenadno priplulo v tržaško luko. Tržačani se hitro oborožijo in v zvezi z okoličani se postavijo po vsej obali, da zabra-nijo Italijanom izkrcanje. V Barkovljah jo hotela pripluli neka italijanska ladja li kraju, a ko je začelo plat zvona biti, je privrelo vse ljudstvo skupaj in prepodilo sovražnika. Vrhu tega je frankfurtska vlada protestovala proti napadu na Trst in na to so italijanske ladje hitro odplule. (Konec pride), , Radodarni doneski. Za »Slogine* zavode: Prejelo upravništvo.- Županstvo Kamnje 10 gld. — V Gerovem zložili 80 kr. — Narodna taksa v Ajdovščini 1 gld. — Prinčič Jožef iz dol. Cerovega 72. 50 kr. (udnine). — Vesela družba v Kobaridu, igraje tombolo pri Jeronu, zbrala 1 gld. ~ Jedna dama pri štamperlu košutnika 10 kr.. Za^Šolslei jdom": ;t Nekdo iz Ajdovšči*no*5Tgld. — Peter Savli, .trgovec in posestnik v Čepovanu 5 gld. radi zmage pravice med obrekovanjem in lažjo, namreč, bivši tožen, da se >e 13. t. m. plesalo v čjegovi krčmi, je bil oproščen. — Ivan Miklavič iz Kobarida, izročil gld. 1280 "nabranih v gostilni pri Podseljanu med veselimi pivci in pevci. — Saunig &, Dekleva G gld. Društvene vesti. Društvo „ŠoIski tlom'- bo imelo v sredo (J. aprila ob 11. uri predpoludno v prostoriii goriške Gitalnice izreden občni zbor z edino točko dnevnega reda: preinemba društvenih pravil v smislu, da se ustanovi tudi ženski oddelek in da se morejo snovati društvene podružnice po deželi. V Gorici, 17. marca 1S«.IS. Dr. A. Gregorčič, predsednik. Odbor društva .»Nloau4, je sklenil v svoji seji z dne :>. tVbruvarja, naj se povabijo vsi drušlveuiki, da plačajo lelnino ."i0 kr. za leto 1SD7. vsaj do :!0. aprila t. 1„ ter si je pridržal pravico, da izbriše one člane iz društva, ki ne bi tega storili. V G o r i c. i, 17. marca l.s«.)S. Dr. A. V, r e g o r č i č, predsednik. „SIovensko bralno lit pod p. društvo v Gorici" —- vabi k letnemu občnemu zboru, ki ho na cvetno nedeljo dne '.{. aprila ob 2. uri popoludne v pritličnih prostorih goriške Gilalnice v Marzinijevi hiši tržna ulica št. 12. v Gorici z naslednjim dnevnim redom: 1. Letno poročilu odborov«), 2. liačun za leto 1S'.)7. il. Proračun za leto is«ks. t. Preinemba drušlvenih pravil. ~>. Morebitni predlogi. l>. Volitev predsednika, 10 odbornikov, '.I namestnikov, '.\ pre^ledovalcev računov in ."i razsodnikov. Opombe: Letni račun bode dostopen tulum in najmanj II dnij pred občnim zborom razpoložen v drušlvenih prosincih na ogled (g i»."i). - Ako hoče kateri društveitik slavili pri občnem zboru kak predlog, naj ga naznani predsedniku do 20. marca, -¦- Predsednik in odborniki morajo stanovati v Gorici (S Iti). -- K obiuemu zboru sme priti, glasovati in voliti vsak ud, ki je izpolnil is. leto; vul,,en sme pa biti le poinoleluik. Volilno pravico mora vsak drušlveuik izkazali 7. društveno kniižico (J; !!!¦). -- Pravila naj bi se tako premenila, da ti $ I. n.tinolo b..-sedij „/. a s od n i j s k i . n.tmol o kraj m > bi prišle h kol ,za .le že I o goriški V Gorici, dne K), marca 1S'.*S. Dr. Ani. Gregorčič. IVrdo Carii. predsednik. tajnik. Kulcsnrslin dnistvo „(»oriea". — V soboto izlet v lienče, zbirališče na .soiisk«'m trgu (Ilcrlolini), v nedeljo izlet v Visiuale, odhod z telovadnega trga ob 2. popoldne. .Slovansko pevsko društvo" v Trstu priredi veliki k o u c e r l v nedeljo 20. marca 1M»S. v gledališču ,Armoniak. Začetek točno ob ,s. uri zvečer. Program je Jako bogat in \eiezanitniv. Kdor le more, na; se udeleži koncerta. Razgled po svetu. MinisterskI predsednik še vedno ni razvil svojega programa, kako misli postopali v državno zborskem zasedanju, in ga tudi ho bo ('.emu bi tratil čas s praznim besedičenjem, ko mu bo treba prav v kr.dkem z dejanji pokazali, koliko je vredna njegova tako hvaiisan.t eneržija. Morda nas v tem oziru preseneti prav tako, kakor je n-»s pre-sein-til s svojimi novimi ministri. Vidi se pač, da mu je pri srcu redno delovanje nastopnega državnozborskega zasedanja. »nisko-liberaino veleposestvo se v celosli sie strinja z vstopom dra. II C r e u-r e 11 h e r j a v Thunovo ministerslvo. Dočim so nemSko-liberalni veleposestniki iz Češke in Moiavske odobrili I.arenreilherjev vstop, se veleposestniki iz alpskih dežel, posebno Shrerci, drže nekako rezervirano. Jezi jih tudi, da ni bil kedo izmed njih pozvan v ministerslvo. Nazori veleposestnikov se tu cepijo na dvoje. Jednim je namen varovali še nadalje, kolikor toliko, državne interese ter si obdržati na ta način svoj ugodni položaj, druge pa prešinja duh, ki diši po ob-strukciji. Nekateri pa celo kar naravnost zahtevajo, naj Barenreilher takoj izstopi iz ministerstva. Tako more nastati v nemško« liberalnem veleposestvu kriza in razcepili bi se v dve skupini ali pa bi Barenreilher izstopil ter rešil edinost v svoji stranki. Sicer pa baje sedi Barenreither le radi tega v mi-nisterstvu, do pripravlja obstrukcijskim življem pot do vlade. Wolf se trudi na vse mogoče načine razširjati svoje velikonemške ideje po Avstriji. Na Dunaju, v Lincu, v Inomostu, v Gradcu itd. je navduševal zadnji čas nemški narod, naj ne odneha nič od svojih dosedanjih | zahtev, temveč naj podpira obstrukcijo, kateri je namen priboriti nemškemu narodu prevlado v Avstriji. Wolf in njegovi pristaši zahtevajo, naj bo državni jezik edino le nemški. Vendar se da iz časnikarskih poročil o njegovih govorih posneli, da ne dobi povsod tako pre- • srčnega sprejema in takega navdušenja za svoje nazore, kakor si želi. Morda je vendar še nekaj Nemcev, ki so Avstrijci ter ki uvi-devajo, da tako, kakor je šlo dosedaj, ne gre več dalje, ker se slovanski narodi dvigajo na površje, zahtevajoči prav odločno svoje pravice, in teh ni mogoče več prezreti. Obstrukcija pa seveda ne bo kar precej prenehala, temveč g r o f T h u n bo imel ž njo veliko opravka, da jo uduši. Mož je energičen in tu ga čaka lepa prilika, da pokaže svojo eneržijo. Nemška je zopet sklenila poljsko Poz-n a n j s k o gernumizovati. Sto miljonov mark potrebuje v to svrho, a tako svolo je Bis-mark že pol.ral.il za germanizovanje Poljakov v Poznanjski, pa ni opravil mnogo. Predlog je bil v nemškem parlamentu z večino sprejet, upamo pa, da se bodo znali Poljaki upreti germanizovanju baš tako, kakor doslej. Dalje hoče Nemčija pomnožili svoje b r o d o v j e. Za to potrebuje IjOi) milijonov mark kredita za dobo sedmih let. TurMjii v zadati. Rusija zahteva odločno da jej ima Turčija lakoj iz grške vojne odškodnine izplačati ;,/4 milijona funtov na račun dolžne vojne odškodnine po zadnji rusko-lurški vojni. Ako lega Turčija ne stori, bo zahtevala llusiju izplačilo popolne odškodnine. Turčija jej ue bo mogla vslreči in radi tega namerava lliisija zasesti v svoje varstvo več obrežnih mest. ob Turčiji. Rusi se gibljejo ter razširjajo svojo moč vsestransko. Razgled po slovanskem svetu. 1/ cerkve nas »odč. — Za župnijo sv. Jakoba v Trstu, v kateri je izmed žup-Ijanov ogromna večina slovenske narodnosti, je odredil tržaški škol nekaj postnih govorov v slovenskem jeziku. Koj na to pa je nastal vrišč med Lahi, in židovski «Pic-eolo.> je začel vpili ter pritiskali i. vso silo ti.i ordiiiarijal. Dosegel je, kar je holel imeti, Sknf se je udal združeni irredetiliMer umaknil svojo odredbo glede lin postno govore v slovenskem jeziku. Tako se godi Slovencem v Primorjti. Izveslui laški krogi porabijo pač vsako priliko v izzivanje slovenskega ljudstva. Niti v cerkvi jih ne puste na miru. In vse to delajo Lahi le radi „ljubega miru''. Kaka ironija! To uečuveno uasilslvo porodi sčasoma gotovo lak odpor, da ga bodo pri tem prizadele oblasti težko Čutile. Nprnva na Kranjskem. ..... Bivši mi- nislerski predsednik, grof Radeni, je nekoč rekel \u Dunaju: Saj iščem Slovencev, p a j i h n e n a j d e m n i k j e r. Na ta način je hotel posvarili lazc.epljcne slovenske poslance, naj se združijo, d.i jih bo v skupini mogoče upoštevali. Ko si je prišel po potresu ogledat razdejano Ljubljano, je omenil v pogovoru z županom in podžupanom: „V i dobro i z ha j a te z N e m c i, s k 1 e r i k a 1 c i pa ste s i v 1 a s e h. V e-s I. e, z a v 1 a d o je to p r a v, za slovenski n a r o ti pa je to j a k o sla b o. (I e j e m o g o č e, združile se s klerikalci". Ker je naš članek pod gornjim zaglavjem neki gospodi v Ljubljani to» liko prisedal, navajamo le Badcnijeve besedi; brez vsake druge opazke. Oglas. -— Začetkom letošnjega leta se je ustanovilo v Ljubljani ^Slovensko čebelarsko društvo" z namenom, da se čebelo-reja, ki je jela izza nekaj desetletij na Slovenskem pešali, spet oživi. Srečna misel. Umna tebeloreja dokaj nese; in daje naša slovenska dežela kaj ugodna za to stroko, nam spričujeti dejstvi, da se je čebeloreja pri nas do nedavna uspešno gojila, in da so bili slovenski čebelarji strokovnjaki tudi priznani sirom sveta že v prejšnjem stoletju. Vemo tudi iz lastne izkušnje, da je še mnogo čebelarjev, vnetih mož, mej Slovenci in to tudi na Goriškem. Kako dobrodošlo in umestno je torej, da se je ustanovilo imenovano društvo,' kako prav, da se vsprejmo vanje tudi čebelarji izven Kranjske! Ustanovil se je tudi list „Slovenski Čebelar*, ki ho podajal svi-ie in navede, kako umno čebelariti. »Društvena naloga pa bo, delali na to. da se bodo čebelarski pridelki tudi pri nas tako cenili, kot se cenijo drugod, ker to je že vendar od sile", nravi I. štev., „da so zdaj cene za kilogram medli ali voska do malega lake, kol so bile prej za stari funt". Novi list obeta mnogo in ž njim vred društvo samo. Nikar torej ne zanemarite prilike, vrli čebelarji, ampak vpišite, se v imenovano društvo. Udnina je 1 gld.; list se dobiva tudi za to ceno. Prosili bi gg. razumnike na deželi, da vnemajo čebelarje za društvo in list in pošljejo imenik čebelorejcev v Ljubljano z naslovom: Rado Germovnik, semenišče. Iz malega zrasle veliko! Italijanski visofcošolei t Gradci so povodom slavnosti petdesetletnice italijanske ustave poslali v Padovo brzojavko, za katero se posebno graška policija zanima. Policija je izvršii« hišno preiskavo v prostorih društva „Unione academica italiana" in v predsednikovem stanovanji, ker sumi, da so visokošolci z rečeno brzojavko storili hudo- delstvo veleizdaje. Graška policija pač se ni povzpela na višek situvacije, ker jemlje stvar tako resno. Na Primorskem se taka dejanja smatrajo samo za otročarije. Bolgarija In Srbija. — Razkralj Milan se je vrnil v svojo domovino !ter dobil vrhovno poveljništvo srbske vojske. Od tedaj naprej se odnošaji med Srbijo m Bolgarijo zopet slabšajo. Obe državici sta odpozvali svoja zastopnika, Milan pa govori, da hoče izprati madež poraza pri Slivnici. Ta čas, ko ga ni bilo doma, pa so bile razmere med' obema državama prav prijateljske, in zadnji čas celo intimno. Pravijo, da utegne priti med Srbi in Bolgari zopet do vojne. Milan je za Srbijo pač prava nesreča. Rad bi se vojskoval, a denarja ni; državna blagajna ne more plačevati redno niti svojih uradnikov. — Najprvo, ko se je Milan vrnil, Je zamašil usta novinam. Dal je zapreti nekaj tiskarn, ustavil izhajanje raznih novin ter utaknil v zapor nekaj novinarjev. Vsled tega si ne upa nikdo kritikovati njegovega postopanja. Roliscidono Biisttkieider Fl. 8*65 bis 4'2'7r> ])ftr Slnff z. kompl. Robo --- Tussors uiul Klinntuiiin - Toiikcuh sovvio selitvam, utuIimc uu kv. bi« (1. It««:, per M«l. - in ilon mmleriislRn Ge\vfiljeu Fiuliou mirt IIosmiiis. .In 1'rlvntfl i»cr(o> uud Htcuorfrol limllaus. Muslor uiukcIhmhI. wj SrfiliMfFnlirlkcii 0, lfeiincliergr (!f. u. k. Hofl.) Zttrtd,. Zahvala. , Podpisani izrekamo najiskrenejo zahvalo vsem, ki so nam izražali svoje sočutje povodom smrti nepozabnega nam sina, oziroma brata gosp. Jakoba Zajec a, eand. inr., tako sosebno preč, g. dr. Sodeju m maso zadušuiee, g. dr. Sežunu, odvetniku na Dunaju, njegovim prijateljem za ureditev pogreba, slav. ak. dr. ..Slovenija* za sijajno udeležbo, njenim pevcem za krasne žnlosliuke, g. cand. i ur. Požar-ju za nagrobni govor, slovenskim visokošolcem za udoležho, dnro-valeljem vencev, postajo načelniku v Kloslor« neuburg-u itd. itd. Piti?.njo, 14-. marca 1808. ___ _____ Žalujoči ostali. Ilftonpn s« »piojnie takoj pri M. Ž umor, UlfulICb voznemu kovaču v, Železnikih na 8!) U—1 Kranjskem, Posojilnica In hranilnica v Ajdovščini, regislrovana zadruga z neomejeno zavezo^ Vabilo na redni občni zbor, kateri hode v nedeljo dne 27. marca 1888. ob 4. url pop. v posojllnicnem uradu v Ajdovščini. Dnevni red: 1. Poročilo načelslva. 2. Sklepanje o porabi čistega dobička. 3. Volitev načelslva in računskih pre-gledovalcev. 4. Nasveti. Opomba. Ako hi ta zbor ne hil sklepčen, začne se ob 5. uri istega dne drugi občni zbor, ki bo smel brezpogojno sklepali. V Ajdo v šini, dne 13. marca 1898. 90 Načelslvo. Naznanilo Podpisani česlita si naznanili vele?lavn«m« občinstva, tla je zadoliil avtorizacijo vslanovljcnja, in izpeljanja razsvetljave z plinom „Acelilene" za mesto in okolico, sprejema leraj vsakorSao naroelio toliko glede otvorjenja gasomelrov in izpeljave po najnovejših in dovrSenih navodilih, kakor tudi glede vsla» novljenja v vsakoržnega pomena in lo vse po cenah, da se ni hali tekmovanja, zagotavljajo touno in spretno delo. Matej Collazio 5)1 3—1 •» Koran št,-13 v Gorici, pooblaščeni vstanovitelj razsvetljave s plinom „Acetilene". Cukerin št. 20 ffiff JSftr na 1 kg.; obročni komad 1 kr. Cukerin št. 9 sladkor; 2000 kom. na l kj?.; obročni komad lJ/s kr. Cukerin št 5 SffSffK na 1 kg.; obročni komad 2 kr. — se dobiva v vseh prodalalnicah jeslvin in pri Jos. Furlan! v ulici Ctserroa št 13 v Gorici. Precejšnje število mladik Riparia Portalis izvrstne kakovosti je na prodaj pri oskrbništvu baronese Antonije Teuffenbach v Pevmi. V Pisarni Scitz-ovc tiskarno nasproti semenišču v Gorici prodaja se n o z n i ž a n i ceni — 1 gld. 30 kr. Veliki, teden in Velika noč. Spisal prof. Andrej M a r u š i č. Knjiga se pošilja tudi po pošti na pov-I zetje. Kdor p* denar že z naročilom vred I ^pošlje, naj ptidene še 10 kr. za vozni list. Hiša z vrtom se odda v najem ^>l k- Cukerin Skit SfB080riBdkor''k0" f*ialr0a*in v malih paStilah, 1 komad 1 kr.— l*UlW*rm razpošilja s povzetjem najmani 100 S. 84 15—2 komadov P. 31 14—1 JINDfUCH VOJTfiCH, Nusle-Praha. Preprodajalcem veliki odbitek. Na odkritem trgu v Gorici! -^H V sobote 19. in nedeljo 20. t. m. v L Eeni-jevem earfivnišfcem gledališču ^O^VjjJ^T' ,'J^ 't novim sporedom, f m, • - -pcri '{mumljcnc |><> V> nioivb.vi M-tavi). I5.ik.i-i je In! m -vr«l Zah-tki- (v.d.-de) umu- lahko piciiicnili škiopilnn.i p- -i -i.ivlp n i f>iitx<>~ •> tako. d.i ikioj.i lahko n.i In n.i.mi- |>.> vol^i I.i-iiuUl to*- Cena je zelo nizka. .•dpb'. unapo SI roj /a /vcpijanje sod« Priprava /:i obvarovanji pii lofenjii i/ soila (kan) s; I i J Meh /a /.vepljanje irro/dju i.i/eih -i-li-mm. (Vvi i/ sume /a v obit ^|>.ul.ij.ir.i .U-l.i Ivan Scliindler.: Dunaj, ill. Erdbergerstr. št. 12. r.izpošilja gralis in franko kalalojre v >Io-vensko-hrvatskem je/.ika z več kakor 300 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Gene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo se truratitira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SOHINDLER t*, kr. privilep;. lastnik. Dunaj, III. Erdbergcrst. St. 12. Komisijske zaloge Mauthnerjevih sloveeik za ii v zaprtih, oblastveno čuvan i h paketih s sodno opisano BUr- varstveno znamko JEOVED",-*^ nahajajo se skoro pri vseh večjih avstrijskih kupcih z mešanim blagom V vsakem kraju poverjena je komisijska prodaja 80 vrst semena za zelenjad in cvetlice samo; jedni tvrdki. V krajih, kjer ni še takšnih zalo«, se! sprejmejo prijave. Sveža, pristna semena od tvrdke ED-MUND MAUTHNER (Biulapest, Andrussv-strasse 23) smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti (1898) in kakor kaže, zra-ven stoječa ilustracija previdjeni se sliko medveda u«»flHMiiMimaig ju imenom Maulhner. Svari se pred ponarejanjem. Zeta 1881. y Gorici uslanovljena tvrdka KRiesrnjIisMicU (nasproti nunski cerkvi) priporoča preči, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potre .e, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.) tiskarno čtk ua perilo. (P .cl.) Razpošiljanje blaga le zasebnikom! Jedcu ortre/ch (s:l 3 10 h dohie j *io».4.i*r* ; iSullIl; «rt,-,n" tlosteH /a Jeduo J .. H 7o , J owie mozko obleko \2 H) u.ii\"l^U l volne htnne "-iimo |, i:j'»") iz Kaiiv. j .hdeii i.iii (Zek Za čl no «..ibiiisko ohh ko ^1 10. it!a-o 7* vihne -eknjc 'i>l {rld I!-J*, /i iiulei «I.il|e. lodin dia/e-tmh baiv, o.he/ki jio /hI (J in /M UTi; priuvidniP in d'i«,k:n/-, hI i/o /1 ili/. ime ui.Lilnike in v -i-li /elezuie m /i >-oiiiitj-ki' t.daije, bl.i/o i/, volne (Kamr.ui|i in ih.-viots. kakor tudi hh,'o /a iinifoi ..to hiiančne Mia/e in Žiildauiielije, ild Itil l i/posilj.i po lnv iim'ki'i cenah kol ledna in -oiidna pn/n il.i Tovarniška stikiia rj1Kie3el-Aiiil]QfvBrnu(Briinn). IVom /e-lonj m li.iiiko. Po^iIi.iIvp po 11'omiIi l*o/(>rl P. n ob'in-lvo opo/ujt -e j)0-i lnm, .) t -<• hh/o doliltu iiiimuii ceneje, »ko se direktno iiuroei ini-lo pil pn kupov ih .It 1 u >ua Kle-el« Amliur v Itruii (Krlliuil u/po-ilu v-e bh/o |»., resiih nlh tovaniKklli ceiiiih hre/ dodatku m-(iS batu. kttJcKH krojači dobivajo. H. i, Nova Manta Mmm v ulici Morem št. 17. v Gorici. Veliki, '/..-.hi^i kotlov \>eh vrst. llakiT kockast v |)ln-Sčah in kotli 7.a^raitj.-IVai-._ C(lske.M.sl»MI e.'" škropilnice proti peronospori, zagotovljene so-liilno^ti in loeiiosli.Kprejeinljejo se vsakovrstna v knllar.-ko stroko sp.uiajor'.i dela, kakor tudi nikliranje KiiJielj, dvokoles itd., in sicer vse po taksnih cciiali, A»A uminimU'. SI ODO. A»A«A^4^AB LINIMENT. CAPSICI COMPOS. Iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstne bol ublazujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. stekleni-eali z našo zaščitno znamko, s„5idrom"\ namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 28—2a znamko. Fo^ Richterjeva lekarna „pri zlalem levu" |/T\; v PRAGI, i!