CELJE, 11. MARCA 1982 - ŠTEVILKA 10 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC PREDKONGRESNA POSVETOVANJA Medobčinski svet ZKS Ce- lje bo organizator in pobu- driik več posvetovanj, ki bo- do sodila v okvir priprav na 9. kongres ZKS. Prvo posve- tovanje bo že v petek, 12. marca, njegova tema pa bo O nalogah za idejnopolitično usposabljanje in delovanje zveze komunistov. Na po- svetu bodo sodelovali člani komisij za organiziranost in razvoj, člani kadrovskih ko- misij, člani sveta Studijske- ga središča pri Medobčin- skem svetu ZKS Celje in drugi. SOCIALNA VARNOST DA BO VSE PRAV Pregled dejanskega stanja Sedaj že poteka družbena akci- ja, v kateri pripravljajo trdna tla enotnemu pregledu socialnih po- moči. Načelne razprave o tem so mimo, akcija dobiva konkretne oblike v občinah. Na seznamu je namreč, kot se je pokazalo, kar devetnajst so- cialno varstvenih pomoči, ki so se uveljavile v Sloveniji in jih bo potrebno pri vsakem prosilcu so- cialne pomoči zabeležiti. Zakaj je to potrebno, je poja- snila predsednica skupščine skupnosti socialnega varstva Slovenije Zofka Stojanovič, ki je na vprašanje o uveljavitvi pravic do socialnih dajatev v intervjuju za Naše razglede dejala: »V skup- nosti socialnega varstva Sloveni- je smo se že nekaj časa ubadali z idejo o poenostavitvi postopkov pri uveljavljanju socialnih pravic in dajatev, ki jih delavci in obča- ni dobivajo v različnih interesnih skupnostih. V zvezi s tem niti ni bilo težav zaradi počasnega uve- ljavljanja pravic. Postopki so bili še kar hitri, vendar predvsem po- manjkljivi z vidika ugotavljanja dejanskega socialnega stanja upravičenca ali tudi neupravi- čenca. Posamezniki so si na ta račun marsikdaj ustvarjali ugo- dnejši materialni položaj, kot če bi delali. Marsikje so o njihovih pravicah odločali delavci služb posameznih skupnosti namesto delegatskih organov skupnosti. .. .S skupno evidenco želimo ustvariti pregled o socialnih in materialnih razmerah prejemni- kov oziroma upravičencev do po- moči, demokratizirati celotni po- stopek, v katerem bi morale več sodelovati krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, in naposled olajšati ter poenostaviti pot za uveljavljanje pravic, da bi delavci in občani na enem mestu in z enkratnim »uradnim« doka- zilom uveljavljali katerokoli pra- vico do družbene pomoči.« Po samoupravnem sporazumu o enotni evidenci prejemnikov socialno varstvenih pomoči, ki ga bodo v vsaki občini sklenile skupnosti socialnega varstva, skrbstva, zaposlovanja, zdrav- stva, izobraževanja in otroškega varstva ter izvršni sveti skupščin občin, se bodo v tej evidenci zbi- rali podatki o vseh, ki prejemajo socialne pomoči ali so zanje za- prosili. Prav tako pa tudi podat- ke o ljudeh, ki imajo stalno biva- lišče zunaj Slovenije, pa preje- majo socialno varstveno pomoč pri nas ali pa so za njo šele zapro- sili. ZDENKA STOPAR NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI? Pred približno štirimi leti smo prvič obiskali mariborsko letališče in pripravili o njegovem delu ter načrtih reportažo. Zdaj smo se znova odločili, da obiščemo ta objekt, ki je verjetno še vedno premalo izkoriščen za vse tisto, kar lahko ponudi zainteresiranim. Kakšna je zdaj situacija na maribor- skem letališču preberite na 7. strani. -pv - Foto: DM \fOLITVE 1982 y tem tednu bomo izvedli že tretje volitve odkar smo \ SFRJ 2 novo ustavo leta 1974 sprejeli delegatski sistem- Delegatske volitve v socialističnem samou- pravnem sistemu ne izhajajo od posameznika kot ab- straktnega političnega državljana, temveč izhajajo od jdruženega delavca. Ne opravljajo se v posebnih volil- 0 enotah, kot smo to delali nekoč, temveč v samou- pravnih življenjskih in proizvodnih družbenih skup- \iOStih, torej v KS in TOZD. Današnje volitve niso več klasična politična svoboščina, ampak so izraz pravice združenega delavca, da upravlja pogoje in rezultate svojega dela ter tokove celotne družbene reprodukcije. 00 sredstvo spreminjanja ljudske volje v predstav- 0tvo manjšine, temveč sredstvo neposrednega izra- iBBJa, soočanja, povezovanja in usklajevanja interesov ^glavnih ljudi v samoupravnih in družbenopolitičnih glfupnostih. Volitve delegacij in delegiranje delegatov se bi- stveno razlikujejo od klasičnih volitev predvsem po lem, da ne predstavljajo enkratnega dejanja volilcev, s jiaterim bi le-ti pooblastili izvoljene, da kot njihovi predstavniki in v njihovem imenu oblikujejo oblastne odločitve. Volitve delegacij nam pomenijo z ene strani . le sklepno dejanje procesa izbire članov delegacij kate- rega smo opravljali od postopkov evidentiranja preko predkandidacijskih usklajevanj, pa do določanja kan- didatov v posameznih KS in TOZD. Z druge strani pa bodo volitve samo začetek stalnega, štiriletnega delov- nega sodelovanja med delegacijami in delegati, delov- nimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih skup- nostih za čim boljše odločitve, ki jih bodo delegati us- klajevali in sprejemali v zborih skupščin družbenopo- litičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Naš volilni sistem razvijamo in ga bomo morah še bolj dosledno razvijati tako, da med delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih skupnostih in njihovimi delegati v skupščinah ne onobenega posredniškega odnosa. Le tako bomo uresničili delegatski sistem kot obliko neposredne demokracije. | V vseh dosedanjih pripravah na volitve smo se teh ciljev zavedali, zato smo kandidirali take ljudi, ki jim zaupamo, da bodo v naslednjem mandatu te cilje tudi uresničevali. Dosedanje izkušnje iz dveh delegatskih mandatov, ki so bogate, ne le na ugotavljanju po- manjkljivosti ampak predvsem po dosežkih pri uresni- čevanju in izpeljavi delegatskih odnosov, pa nam bodo služile kot podlaga za čimprejšnjo in doslednejšo uve- ljavitev delegatskega sistema. Z udeležo na samih volitvah v tem tednu, torej ne bomo le izrekli zaupnice kandidatom, temveč bomo z našo prisotnostjo na voliščih manifestirali tudi naš odnos do sistema samoupravno socialistične demokra- cije v Jugoslaviji. J02E VEBER PREDSEDNIK MS SZDL , fiANES IN V NEDELJO! ^^anes v delovnih organizacijah, v nedeljo na voliščih po krajevnih skupnostih - VOLI- 1982. Pol leta trajajoče in od meseca v mesec stopnjevane priprave, od evidentiranja y ^kandidacijskih konferenc potrebujejo zdaj le še zadnje dejanje - z glasovnimi hstki 7''a2eno voljo delovnih ljudi in občanov. V veri, da je bila izbira tokrat še boljša, da bo JJ'egatski sistem učinkoval bolj polnokrvno, stopamo tudi v prelomno obdobje hitrejšega ij^f^iavanja vodstev v samoupravnih organizmih na vseh ravneh, od občine, do federacije. ^Titovo pobudo, brez Tita po Titovi poti!, to bodi naše volilno geslo. PETRIČA V CELJU BAZEN V SVET Od 13. do 15. III. državno prvenstvo Po mnogih sušnih letih bo mesto ob Savinji ponovno prireditelj resnično vrhun- ske plavalne prireditve. Zah- vala za takšno prireditev gre dragoceni pridobitvi - zim- skemu plavalnemu bazenu v sklopu športnih objektov na Golovcu! Pred mnogimi leti smo v Celju imeli kljub slabim ali vsaj neustreznim vadbenim pogojem skozi vse leto mno- go odličnih plavalcev, med katerimi sta zlasti izstopala Boris Orel in Dani Vrhovšek. Slednji je v hrbtnem slogu celo priplaval do samega vrha svetovne elite. Ob teh dveh so bili seveda še drugi, vse skupaj pa se je počasi razgubilo, saj so vadbeni po- goji bili resnično slabi. Pole- ti ni bilo dovolj vročih dni, pozimi se je bilo treba voziti na treninge, tja kjer so pač imeli pokrite bazene. Predstavniki Neptuna so se le redko pojavljali na tek- movanjih ter osvajali seveda bolj mesta v ozadju. Vse pa kaže, da tako ne bo več dol- go! Prvi uspeh so že dosegli na zadnjem tekmovanju v Celju, kjer so osvojih med pionirji B ekipno drugo me- sto ter med posamezniki naj- več medalj - 20! Tako se vedno bolj uve- ljavljajo mladi celjski plaval- ci, vse možnosti za popolno uveljavitev pa ima tudi nov, lep plavalni objekt. Zdaj se bodo od petka do nedelje v njem zbrali vsi najboljši ju- goslovanski plavalci ter se pomerili na absolutnem dr- žavnem prvenstvu, kar po- meni, da bodo plavali vsi najboljši ne glede na starost- ne kategorije. Med njimi tudi brata Petrič! Torej priredi- tev, ki je vredna ogleda! T. VRABL VENEC NA GROB JANEZA BARBORIČA Na ljubljanskih Žalah so v petek dopoldne polo- žili venec na grob Janeza Barboriča, nekdanjega dolgoletnega predsed- nika slovenskih sindika- tov, člana CK ZKS in predsedstva Zveze sindi- katov Jugoslavije. Te dni je namreč bila obletnica smrti tega znanega druž- benopolitičnega delavca. J. V. OBČNI ZBOR SINDIKATA Jutri se bodo sestali na občnem zboru v Celju de- lavci zaposleni pri samo- stojnih obrtnikih. Sindi- kalni zbor bo v Naro- dnem domu v Celju ob 16. uri, na njem pa bodo ocenili delo v dveletnem obdobju in sprejeli pro- gramske usmeritve za na- prej. Prav tako bodo izvo- lili nove organe osnovne organizacije sindikata. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 10 - 11. marec KOMUNISTI OBČINE ŽALEC GOSPODARSTVO Z NOVO PODOBO Za novega predsednika OK ZKS izvolili Franca Kalška Na programsko volilni konferenci občinske konference Zveze komuni- stov v Žalcu so za novega predsed- nika izvolili Franca Kalška iz tekstil- ne tovarne Prebold, za profesionalne- ga sekretarja komiteja OK ZKS Lu- dvika Semprimožnika, dosedanjega direktorja Kmetijske zadruge Sa- vinjska dolina, za izvršnega sekretar- ja pa Danija Kopušarja iz šempeter- skega Sipa. Na konferenci je poročilo o delu v pre- teklem letu podala dosedanja predsed- nica občinske konference Vera Oreš- nikova. Precej misli je namenila poli- tični oceni doseženih rezultatov v go- spodarskem razvoju občine v zadnjem letu ter opredelitvi najpomembnejših stabilizacijskih nalog. Vera Orešniko- va je pozitivno ocenila uresničevanje strukturnih premikov znotraj gospo- darstva, saj se je delež industrije, ki je še leta 1979 ustvarila 77,4% dohodka celotnega gospodarstva, lani povečal že na 80,6 odstotkov. Res pa je, da so manj opazni premiki na področju kmetijstva, predvsem zaradi relativno visoke strukturne udeležbe industrije in tudi trgovine. Je pa kmetijstvo lani najhitreje povečevalo dohodke, kar je vzpodbuden rezultat. Precej besed je namenila tudi stabilizacijsko, oziroma izvozno naravnanim naložbam. Ko je ocenjevala izvozna prizadevanja v or- ganizacijah združenega dela, pa je po- vedala, da je problem v tem, ker so izvozni napori v rokah ožjih strokov- nih struktur in da delavci ne razpola- gajo z delitvijo deviznega prihodka. Menila je tudi, da v občini prepočasi potekajo procesi združevanja dela in sredstev. Po podani oceni družbeno- političnih in samoupravnih družbe- noekonomskih razmer v občini se je razvila bogata razprava. Ludvik Sem- primožnik je govoril o problemih kmetijstva ter med drugim omenil, da je še vedno precej takšnih, ki so jim neupravičeno podelili status kmeta. Spisek bo treba znova pregledati in po potrebi tudi popraviti. Marjan Golob z zdravstvenega doma v Žalcu je govoril o prizadevanjih delavcev v zdravstvu, da bi se čim bolj stabilizacijsko obna- šali, star predvojni komunist Matevž Babic iz Griž pa je govoril o poštenju v partijskih vrstah. Občinska konferenca ZKS v občini Žalec bo odslej štela enaintrideset čla- nov. Na konferenci so izvolili tudi de- legate za deveti kongres slovenskih komunistov, ob koncu pa so sprejeli še akcijski program za letošnje leto. Programsko volilne konference ob- činske organizacije ZKS v Žalcu sta se udeležila tudi izvršni sekretar pred- sedstva CK ZKS Emil Roje ter sekre- tar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik. JANEZ VEDENIK CRNOBRNJA: ZAKAJ ZAPIRAMO USTA TUDI DOBRONAMERNIM? Pod tem naslovom objav- lja Vjesnik v sobotni prilogi daljši razgovor z Bogdanom Crnobrnjo, predsednikom odbora zbora republik in pokrajin za ekonomske odnose s tujino. Med dru- gim je izjavil: - Ne strinjam se z izjava- mi tistih funkcionarjev, ki praktično izključujejo vsa- ko kritiko. Zakaj naj bi se bali kritike, če dobro dela- mo? Ni ravno simpatično, da vsakdo, ki se ne strinja z vsakim uradnim stališčem, tvega, da ga bodo proglasili za neprimernega; - Mnogi profesionalci v ZK, sindikatu in drugih or- ganizacijah pravzaprav ži- vijo izven samoupravljanja in so v materialnem smislu popolnoma neodvisni. Če se samoupravljanje ne razvi- ja, ne čutijo posledic; njiho- vo delo ni odvisno od sa- moupravnih tokov; - Ko govorimo o ZK, mo- ramo najprej govoriti o lastnih napakah. Od osnov- nih organizacij ZK do naj- višjih partijskih forumov o tem premalo govorimo; ka- dar pa o tem govorimo, go- vorimo preveč posplošeno. Imam vtis, da se tudi na partijske kongrese priprav- ljamo precej rutinsko. Poltt^ žaj pa od nas zahteva, da delamo drugače, demokra- tično. Razprave v zvezi s statutom, demokratičnim centralizmom in rotacijo, o tem, ali množična ali ne- množična stranka, so precej postranska zadeva. V parti- ji naj bo tisti, ki je priprav- ljen na akcijo: ali bomo imeli milijon ali dva milijo- na članov, naj potrdi življe- nje. Tudi ni zelo prepričlji- vo rotiranje z enega položa- ja na podoben drug položaj, bojim se pa, da bo tega pre- cej - Sedanja organizacija ZKJ je preveč instituciona- lizirana, precej velika in ne- rodna in je bolj podobna vladi z izvršnimi sekretarji, po resorjih, s pomočniki itd. VJESNIK MOZIRJE SKRB ZA BORCE Več za Jasnost predpisov Samoupravne interesne skupnosti v mozirski občini imajo ustanovljena posebna delovna telesa, ki so zadolže- na za to, da stalno spremljajo in urejajo borčevska vpraša- nja na posameznih področ- jih. Pri skupnosti socialnega varstva tako deluje koordi- nacijski odbor za vprašanje borcev, ki je lani prevzel po- membno vlogo pri uresniče- vanju zakona o starostnem zavarovanju kmetov ter od- loča o zahtevkih za priznanje varstvenega dodatka kme- tom borcem. Varstveni do- datek tako prejema v mozir- ski občini 35 upravičencev. Dodatek se giblje od 1640 do 3170 dinarjev mesečno. Tudi za zdravstveno var- stvo borcev je sorazmerno dobro poskrbljeno, saj imajo kar pet ambulant za borce in to v Mozirju, Ljubnem, Lu- čah, Gornjem gradu in Na- zarjih. V ambulantah oprav- ljajo tudi strokovno admini- strativna opravila. Precej po- zornosti namenjajo tudi re- ševanju stanovanjskih pro- blemov borcev ter vprašanju nastanitve v domovih za sta- rostnike. Borčevske priznavalnine v mozirski občini prejema 160 upravičencev, dokaj neure- jeno pa je še vprašanje pode- ljevanja sosedske pomoči. Le ta je največkrat odvisna od samoiniciativnosti članov krajevnih organizacij ZZB NOV ali pa od organizacij Rdečega križa. Sicer pa tudi v mozirski občini pravijo, da imajo teža- ve pri izvajanju in uporabi predpisov, ki jih je izredno veliko in se mnogokrat sko- rajda ne razlikujejo med sa- bo. Na zakonodajnem po- dročju bi bilo treba ponovno proučiti posamezne zvezne in republiške zakone, saj so sedanji mnogokrat preveč obsežni, zapleteni in neracio- nalni. Več bi bilo potrebno sodelovati tudi sodelovanje z Republiškim komitejem za borce in vojaške invalide. Tu gre predvsem za strokovno pomoč. JANEZ VEDENIK ČE NI OPOROKE, DEDIČEV PA VELIKO... < 5e vedno je veljalo, da vsak pameten gospodar, i^j niu ni vseeno, kaj bo z imetjem, ki ga je ustvaril napravi oporoko, še zlasti takrat, kadar ve, da se približuje konec. Nekdanja regionalna zdravstven^ skupnost ni bila takšen gospodar in je tako pustil^ svojim dedičem - neposrednemu nasledniku Medob. činski zdravstveni skupnosti in občinskim zdravstva, nim skupnostim na celjskem območju neomejen^ možnosti za zapuščinske prepire. Vsak se pač bori čimvečji košček zapuščine, vsak ima do njega vs^ pravice in vsi bi ga znali dobro uporabiti. Prav gotovo. Poglejmo malo nazaj. Še pred 1. julijem 1981, ko prenehala delovati strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti Celje in so se organizirale stro, kovne službe na ravni občin, so na skupščini Regio. nalne zdravstvene skupnosti sprejeli sporazum o reor- ganizaciji in ustanovitvi strokovnih služb na ravni ob. čin za občinske zdravstvene skupnosti ter o razporedi, tvi delavcev. V tem sporazumu so tudi določili, da bodo vse druge medsebojne obveznosti med novimi strokovnimi službami in posebno delovno skupnostjo Medobčinske zdravstvene skupnosti urejali kasneje. Zato so tudi oblikovali posebno komisijo, v katero je vsaka Občinska zdravstvena skupnost delegirala svo. jega člana. Na isti seji skupščine so sprejeli tudi sklep o uvedbi in izvajanju postopka za prenehanje in odpravo stro- kovne službe Regionalne zdravstvene skupnosti. V njem so tudi opredelili kriterije za delitev premoženja: število delavcev, ki so doslej opravljali dela za posa- mezno OZS in udeležba posamezne OZS za financira- nje strokovne službe, delitev stavbe pa se opravi v sorazmerju s koriščenjem prostorov. Komisija, ki bi naj pripravila predlog delitve, je imela le neke osnove, kaj kmalu pa seje nabralo toliko pripomb- tudi od izvršnih svetov občin, daje obupala. No, vseeno so pripravili sporazum o delitvi premože- nja RZS - strokovne službe. Sprejeh sta ga že Občinski zdravstveni skupnosti Celje in Laško, Žalec je njegovo obravnavo preložil, drugi ga še niso obravnavali. V njem je najbolj problematična delitev stavbe. Celjski Izvršni svet je priporočal, naj stavbe ne delijo, drugi bi radi delež tudi od stavbe. Ne vemo še, kako se bodo posamezne OZS odločile za ta sporazum, vsekakor pa slabo kaže sporazumu o delitvi sklada skupne porabe. V njem je namreč še dodatni kriterij in sicer število delavcev bivših stro- kovnih služb RZS, ki so se zaposlili v posameznih občinskih zdravstvenih skupnostih. Ti delavci niso bih tako modri, da bi porabili vsa sredstva sklada, do česar so imeli vso pravico, zdaj pa je delitev vprašljiva. De- narni del sklada, stanovanjske hiše in stanovanja so razdelili med vse, počitniške zmogljivosti pa le po dejanski razporeditvi delavcev po občinah. Tako so izpadle občine Šmarje, Laško in Sevnica, ki se s tem seveda ne strinjajo, še zlasti zato ne, ker jih s sporazu- mom sploh nfso seznanili, ker niso njegove podpi- snice. Pravzaprav je glavno vprašanje, kdo sploh mora spo- razum sprejeti - ali samo večina (potem bo sprejet takoj!) ali pa vsi udeleženci. Če ne bo šlo po samou- pravni poti, bo odločalo posebno sodišče združenega dela. Navsezadnje nič hudega, saj smo taka sodišča zato tudi ustanovili, po drugi strani pa je to spet znak, kako se ne znamo dogovarjati in sporazumevati. Pa še nečesa drugega - kaj si res ne moremo zapomniti, da so vsa ta sredstva naša, družbena, ne od posamezni- kov, ne le od te ali druge skupnosti? Kaj imamo tako slabe izkušnje, da se moramo nujno zapirati v ozke meje (kar je naše je naše). Kot da so iz težav, ki iz take miselnosti izvirajo na vseh področjih gospodarstva, nismo prav nič naučili! MILENA B. POKLIC REZKA JANČIČ Pri Jeramovih v Rečici je bilo nekoč doma enajst otrok: devet hčera in dva sinova. Rezka je bila dru- ga po vrsti. Tudi ona je prijela za kmečko delo, ki ga še danes zna ceniti. Iž otroštva ji je živo v spo- minu 10 kilometrov dolga pešpot do šole. Po konča- ni osemletki jo je pot za- nesla v Celje, kjer je kon- čala srednjo ekonomsko šolo, nato pa se je zaposli- la v Kmetijski zadrugi La- šk0. Letos teče že trinaj- sto leto njenega dela v za- drugi. Po nekaj stopnič- kah je pristala pri zahtev- nih nalogah sekretarke, z družino pa sedaj živi v Debru. Rezka je ženska, ki ji veselje do življenja in de- la kar sije iz oči. Ne spo- minjam se, da bi jo bila kdaj srečala nerazpolože- no. Vedno je polna opti- mizma. Zato je med sode- lavci, posebej pa še med kmeti-kooperanti Kmetij- ske zadruge Laško, pri- ljubljena. Vedno je pri- pravljena pomagati, sve- tovati. Pravi, da pozna prav vse kmete v laški ob- čini in da z njimi rada so- deluje, da ima delo, ki ga opravlja, rada. Kmetje se prav tako radi obračajo nanjo, kadar se želijo sez- naniti z novostmi in mož- nostmi na področju zdravstvenega varstva in pokojninsko-in validske- ga zavarovanja kmetov. V zadnjem času je imela največ dela okrog bližnjih delegatskih volitev. Rezka je tudi družbeno- politična delavka. Je predsednica vaškega od- bora v Debru in predsed- nica sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu ob- činske konference SZDL Laško. »Ni ženskih vprašanj,« razmišlja. »Položaj žen- ske-delavke, gospodinje ali upokojenke je odvisen od stopnje razvoja eko- nomskih in samouprav- nih odnosov, od našega gospodarskega in social- nega razvoja, še posebej pa od razvoja, organizira- nosti in odnosov v druž- benih dejavnostih. Ureja- nje odnosov na vseh po- dročjih družbenega živ- ljenja je odvisno od odlo- čitev, kijih sprejemamo v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih or- ganizacijah. In prav tu je mesto žensk, mesto daja- nja naših pobud in pred- logov za čimbolj trezne odločitve.« A. AGREZ OBRAZI SLOVENSKE KONJICE ZA TEMEUNE VREDNOTE Predsednik OK ZKS /e Tugomir Pokom Komunisti v konjiški obči- ni so vse bolj gibona sila v vseh krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, povsod tam, kjer poteka samouprav- na aktivnost delovnih ljudi. Kljub številnim uspehom, med katerimi je izredno po- membna gospodarska in z njo tudi politična stabilnost v občini, pa so še pomanklji- vosti. Te je kritično izposta- vil na programskovolilni konferenci Občinske konfe- rence Zveze komunistov, ki je bila v četrtek, dosedanji sekretar Maks Brečko. Pri bitki za stabilizacijo, ki še naprej ostaja poglavit- na naloga, komunisti še niso v celoti uspeli, da bi jim odnos do dela, ustvarjalnosti in rezultatov dela pomenil temeljno vrednoto. Se vedno so precejšnje razlike med de- lom posameznih osnovnih organizacij. V nekaterih je premalo lastne iniciative in premalo zavzetosti za odpra- vo slabosti, še vedno obstaja- jo razlike med sprejetimi sklepi in njihovim uresniče- vanjem. Učinkovitost dela še ni sorazmerna s številom čla- nov Zveze komunistov v ob- čini. Čeprav komunisti v ob- čini posvečajo posebno skrb hitrejšemu razvoju kmetij-. stva in proizvodnji hrane, pa je v kmetijstvu še vedno niz- ka produktivnost dela, ne- smotrne naložbe, premalo število pospeševalcev in še vedno je tudi neobdelana zemlja. Pri združevanju zem- lje, sredstev in dela niso do- segli nikakršnega napredka. Pri delovanju komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah, v samouprav- nem in delegatskem siste- mu, so dosegli že precej, a še ne dovolj. Tam, kjer delo ni bilo dobro, bodo bolj kot do- slej izpostavljali tudi odgo- vornost komunistov. Kljub vsem slabostim so konjiški komunisti lahko za- dovoljni s svojim delom. To so potrdili tudi številni raz- pravljalci, med njimi t" član Predsedstva Central" ga komiteja ZKS Lojze Bi ški, ki je poudaril tudi P men konference, ki je b' pravi presek dela v minuli mandatnem obdobju. Zaf mive in ugovorne so bile^ di razprave Toneta Turn^ o gospodarstvu, usmerje'' sti v izvoz, o investicijah i' uresničevanju programa ■ moprispevka v občini, St«" na Nemeša o izvozu kot ločilnem faktorju pri stabj zaciji in Filipa BeškoviU' o pripravah na volitve. Pred komunisti v občin)' številne naloge. Marsikaj tudi odvisno od izvoljenih članov občin^ konference in njenih nov, pa tudi od predsedii^ konference Tugomerja "I koma iz delovne organi^ je Konus in sekretarja ^'^t teja Avgusta Špoljarja, ^'^ bil doslej zaposlen v del" organizaciji Unior Zreče- MILENA B. POlgi .jO - 11. marec 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 l^lBC ZBOROVALI TOMŠIČEVCI iigtanoviU so svoj pododbor y soboto dopoldne so se 3 ustanovnem zboru pod- odbora Tomšičeve brigade brali še živeči borci te bri- (je, njihovi svojci in dru- °j Podobni pododbori so Ustanovljeni že v Kočevju, ,j3riboru in Titovem Vele- nju ter v Mozirju. Po še ne- ^polnih podatkih je bilo z jbniočja občine Žalec 226 (,(,rcev Tomšičeve brigade, j2g pa jih še živi. 2branim je govoril borec ij-gnišičeve brigade Karli Koren. Se zlasti veliko besed je namenil delovanju Tomši- čeve brigade in njenim akci- j3,ri v Spodnji Savinjski doli- jji Te so se zvrstile v letih )944 in 1945rTomšičeva bri- gada je delovala na področju lalec-Ponikva-Andraž, zato ie bilo veliko njenih borcev prav iz teh krajev. Tudi zato je prav, je menil Karli Koren, da so borci s tega področja povezani med sabo v organi- zirani obliki ter sodelujejo v različnih akcijah. Na Ponik- vi, na primer, je še vedno problem pitna voda. Z dobro voljo bi lahko Tomšičevci, četudi simbolično in navk- ljub pomanjkanju denarja, pomagali ljudem s področja Ponikve pri pridobitvi vodo- voda Tako jim bodo vrmli vsaj delček dolga še iz časov NOB. Sicer pa bodo aktivni tudi v okviru občinskega združenja ZZB NOV v Žal- cu. Aktivno se bodo vključili v praznovanje Dneva borcev ter občinskega praznika, pri- redili bodo miting borcev Tomšičeve brigade ter orga- nizirali pohod mladih po po- teh brigade. V velikem števi- lu se bodo savinjski borci Tomšičeve udeležili zbora te brigade, ki bo letos julija v Titovem Velenju. Stalno bo- do sodelovali tudi z drugimi pododbori. Pomembna bo tudi skrb za bolne soborce, ob vsem tem pa seveda ne gre prezreti prenašanja tradi- cij NOB na mlajše rodove. Za predsednika žalskega pododbora so izvolili najsta- rejšega borca Tomšičeve bri- gade iz žalske občine Franca Mik'uža, za podpredsednika pa Franca Saleja. Sobotnega srečanja so se udeležili tudi predstavniki pododborov iz Titovega Velenja in Mozirja, zbranim pa je med drugim spregovoril tudi avtor knjig o Tomšičevi brigadi Franci Strle. JANEZ VEDENIK Borci Tomšičeve brigade so prejeli tudi knjigo Francija Strleta o tej brigadi LAŠKO: OBISK DELEGACIJE IZ POBRATENEGA VRBOVCA v Pivovarni Laško se je v soboto odvijala razširjena seja sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk, ki deluje pri občinski konferenci SZDL Laško. Seje so se, poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta skupščine občine Laško, sa- moupravnih interesnih skupnosti občine in osnovnih druž- benopolitičnih organizacij Pivovarne, udeležile tudi članice konference za družbeno aktivnost žensk iz pobratene ob- čine Vrbovec. Zanimiv razgovor je potekal o družbenih problemih in razmerah, ki ovirajo večje vključevanje žensk v družbenopolitično in samoupravno dogajanje. Sejo je vo- dila Rezka Jančič, predsednica sveta, pred sejo pa si je delegacija iz Vrbovca z zanimanjem ogledala proizvodne prostore in delovni proces v Pivovarni Laško. M. A. DELO S PIONIRJI Da je delo pionirjev v ko- njiški občini pestro in nepre- kinjeno, skrbi tudi Občinski svet za delo s pionirji pri Ob- činski zvezi prijateljev mla- dine. Pretekli teden so se se- stali in začrtali program dela za mesec marec. Skrb za starejše občane je med konjiškimi pionirji živa, vanjo pa se marljivo vključu- jejo tudi taborniki. Ob praz- novanju 8. marca so pionirji obiskali starejše občanke, pionirji osnovne šole Duša- na Jereba pa tudi niso poza- bili na tiste, ki preživljajo je- sen življenja v Lamrehtovem domu v Slovenskih Konji- ,cah. Zanje so pripravili prisr- čen program, pa tudi šopke prvih znanilk pomladi. Sicer pa so se dogovorili, da mora biti skrb za ostarele stalna, obiski pri njih pa ne le vlju- dnostni, ampak združeni tu- di s pomočjo. Tudi drugega dela ne. bo zmanjkalo - pripravljajo se na veselo šolo, bralno znač- ko in pionirsko problemsko konferenco. MBP KOMUNIST! ŠMARSKE OBČINE VEČ Z LASTNIMI SILAMI Predsednica OK ZK Je 4. Halužan, sekretar Z, Murgelj v šmarski občini bi se mo- rali še bolj kot doslej opreti na lastne sile, in na lastno znanje, kajti le tako bo mo- goče zagotoviti hitrejši raz- voj občine. Seveda bi morali pri tem doseči komunisti po- polno enotnost stališč, kot tudi akcijsko enotnost ter ob tem razčistiti z lokalizmi, ki se pojavljajo znotraj občine. To so med drugim pouda- rili na včerajšnji program- sko-volilni konferenci občin- ske organizacije ZKS v Šmarju pri Jelšah - udeležila sta se je tudi izvršna sekre- tarja v Predsedstvu CK ZKS Lojze Briški in Emil Roje ter sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Za- hrastnik, ko so ocenjevali sa- moupravne in družbenopoli- tične razmere v občini. V oceni pa so izhajali med dru- gim iz dejstva, da so komuni- sti na lanski programsko-vo- lilni konferenci obširno ana- lizirali in razpravljali o ob- jektivnih pogojih gospodar- skega razvoja občine. Tedaj so se tudi zavzeli za to, da bi v srednjeročnem planu naše republike bolj uveljavili na- čelo skladnejšega regional- nega razvoja. Vendar pa so na torkovi konferenci ugoto- vili, da so sedaj kljub priza- devanjem skorajda v ena- kem položaju kar zadeva na- ložb in usmerjanja gospodar- stva za naložbe na območju njihove občine, kot druga ra- zvita območja. Ukrepi za ize- načevanje pogojev življenja in dela se izvajajo predvsem na področju porabe, kjer še vedno dobivajo za nemoteno delovanje posameznih de- javnosti znatna družbena so- lidarnostna sredstva. Komu- nisti so na konferenci izpo- stavili tudi razmišljanja ne- katerih strokovnih služb or- ganizacij združenega dela, ki se v zadnjem času vse pogo- steje pojavljajo kot nekak- šen odziv na zaostrene pogo- je gospodarjenja, češ, da imajo prednost naloge pri za- gotavljanju nemotene proiz- vodnje,^ delo samoupravnih organov in političnih organi- zacij pa je zato mogoče zane- mariti. Odločno so se zoper- stavili takšnim razmišlja- njem ter soglašali, da morajo z akcijo doseči enotnost v vrstah zveze komunistov. V razpravo na konferenci šmarskih komunistov je po- segel tudi Emil Roje. Pouda- ril je, da je uspelo zvezi ko- munistov v šmarski občini z živahnim delovanjem med ljudmi oblikovati zavest o realnosti in možnosti dose- ganja nadalnjega razvoja predvsem z opiranjem na lastne sile, pa seveda tudi ob delni pomoči širše družbene skupnosti. Izpostavil pa je tudi nujnost idejnopolitične- ga usposabljanja članstva za- to, da bodo vedno videli ko- rak dlje od ostalih občanov. Na konferenci so šmarski komunisti izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednico konference so izvolili Anico Halužan, za sekretarja komi- teja Občinske konference ZKS v Šmarju pri Jelšah pa Zvonka Murglja. DAMJANA STAMEJCIC OBČINA ŽALEC 1660040� V polovici šol niso v dveh letih sprejeli niti enega člana Lani je bilo v občini 2alec 98 osnovnih organizacij Zve- ze komunistov. Prejšnja, osnovna organizacija v upravnih organih skupščine občine je sedaj razdeljena v Štiri osnovne organizacije, na novo pa so ustanovili osnovne organizacije v Fer- ralitovi temeljni organizaciji Modelarna, v glasbeni šoli v Žalcu ter krajevni skupnosti Trnava. Prej enovita osnov- na organizacija v Kmetijstvu v Šempetru pa se je razdelila v tri osnovne organizacije. V občini Žalec je tako 57 OO ZKS v organizacijah združe- nega dela gospodarstva, 41 00 ZKS pa je v OZD druž- benih dejavnosti, upravnih organih in krajevnih skup-, tiostih. V organizacijah združene- ga dela s temeljnimi organi- zacijami, v katerih še imajo ^l ŽALSKE IZGUBE 7,5 MILIJONOV Izguba v Goldingu še posebej Lani so izgube v občini Žalec znašale okrog sedem in pol milijonov dinarjev, v kar pa ni všteta tudi izguba hotela Golding Rubin v Žal- cu, ki je znašala preko 10 milijonov dinarjev. Z izgu- bo sta lani poslovala TOZD Montaža žalskega Komu- nalnega podjetja in hotel v Preboldu. Vzrokov izgube v temeljni organizaciji Montaža je več. Omeniti je treba manjši ob- seg poslovanja zaradi po- manjkanja del, fluktuacijo delavcev, kar je povzročilo, da niso mogli dokončati ne- katerih objektov, ali pa so jih z najemanjem dražjih koope- rantov, slabo opremljenost ter slabo organiziranost te- meljne organizacije. Z inter- nimi ukrepi položaja niso mogli popraviti in tako se je TOZD Montaža samouprav- no organizirala kot enota znotraj Hmezadove delovne organizacije Strojna. Vtozdu Montaža so lani zabeležili šest milijonov dinarjev izgu- be. V hotelu v Preboldu so zabeležili dober milijon di- narjev izgube, ki pa je bila načrtovana in ni zaskrbljujo- ča. Kljub izgubi v hotelu, pa je treba reči, da so tam dobro gospodarili in ob zmanjšanju števila zaposlenih dosegli ce- lo za šestdeset odstotkov večji dohodek kot leto dni poprej. Poleg padanja kupne moči pa na rast dohodka« temeljne organizacije znatrt vpliva tudi višina odplak dolgoročnih investicijska kreditov. Lani so znašali 2,ll milijona dinarjev. Za traji" saniranje razmer v hotelu' morali doseči odpis teh ki* ditov. JANEZ VEDENI VODOVOD \ GORICA-SLATI^ v krajevni skupnos' Šmartno v Rožni dolini po|^ ka akcija okrog izgradnje^'^ dovoda Gorica-Slatina. naslednjih štirih letih boPf trebno zbrati 10 milijonoV narjev, od tega bodo polo''; co krili iz občinskih sr^ stev, polovico pa krajan'^ denarju in. s prostovoljk"' delom. Tehnično dokumenta^!' so že pridobili, občani za začetek del prispevali* 600 tisoč dinarjev. V Smartnem v Rožni ni do leta 1960 ni bilo niti^, vodovodne napeljave. so, če odštejemo novo sticijo, potrebe krajanov P« krite s 85%. Zgradili manjših vodovodov v ve^. s sredstvi krajanov in s P stovoljnim delom. ^ 10 ' niarec 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 TRETJI SAMOPRISPEVEK REDNOST IMA PHNA VODA pfedlog programa tretjega samoprispevka je že izdelan predlog programa tretjega občin- l^gga samoprispevka je sestavljen iz jveh delov: iz skupnega programa in " pgrarr.a krajevnih skupnosti. Z refe- Ldumom naj bi se Celjani izrekli za [■j^oprispevek v mesecu maju. Pri- spevna stopnja bi bila taka kot pri 2. frnoprispevku, 1,5 odstotkov od net- osebnega dohodka. I rnesecem februarjem se je izteklo plačevanje prispevka za drugi občin- L samoprispevek za katerega so se reljani v velikem številu odločili leta 1977. Iz sredstev obeh prejšnjih samo- |.ispevkov so v občini zgradili vrsto pbjektov temeljnega družbenega po- jpena za delovne ljudi in občane Celja. Qstalo pa je še veliko odprtih vprašanj ja področju razvoja družbenega stan- darda, ki jih v danih pogojih stabiliza- cije in v zaostrenih gospodarskih ra- 2nierah ne bo moč reševati tako hitro jjot doslej. Nekatere probleme s tega področja pa ne bi smeli odlagati, zlasti kadar gre za vprašanje pitne vode, ki postaja iz leta v leto bolj pereče, saj je v občini okrog 1550 gospodinjstev, ki ni- 50 oskrbljene z zdravo pitno vodo, ogroženi so tudi nekateri viri pitne vo- de, kar bo kaj kmalu povzročilo po- nianjkanje le te, če ne bodo pravoča- sno zagotovljeni novi viri. Še vedno je nerešeno vprašanje odvajanja odpa- dnih voda. Obstajajo pa še številni drugi komunalni problemi v občini in še več v posameznih krajevnih skup- nostih. Tretji samoprispevek temelji na reševanju teh, komunalnih proble- mov, na eni strani skupnih občinskih, na drugi pa v posameznih krajevnih skupnostih. Skupni program naj bi poleg izgrad- nje vodooskrbnega sistema ter izgrad- njo poti za pešce in kolesarje na odse- kih ob magistralnih cestah Skofja vas -Vojnik in Teharje-Prožinska vas vse- boval še nabavo medicinske opreme za novo bolnišnico ter izgradnjo otro- škega vrtca Nova vas. Nadaljuje se modernizacija celjske bolnišnice, vendar je že sedaj očitno, da ne bo dovolj sredstev za nabavo sodobne medicinske opreme. Gre za izredno zahtevne aparature za izvaja- nja zdravstvenih storitev in določanje diagnoz. Tudi vrtec v Novi vasi je več kot potreben, saj tu vsako leto odklonijo okoli 150 otrok, ki bi bili potrebni var- stva. Ker pa bo leta 1983 začelo rasti tudi novo stanovanjsko naselje, sose- ske Dolgo polje III, je potreba po vrtcu še toliko večja. Iz predloga šestdesetih nalog, ki so ga v program tretjega občinskega sa- moprispevka predlagale posamezne krajevne skupnosti, je v končnem predlogu ostalo 49 nalog, ki bi jih v prihodnjih petih letih izvedli v vseh 25 krajevnih skupnostih občine Celje. V osemnajstih krajevnih skupnostih bi pridobili iz sredstev skupnega progra- ma dodatne vire vode. Preostala sred- stva pa bi namenili za najnujnejša dela pri ureditvi komunalne infrastruktu- re: ureditev cest, vodovoda, kanaliza- • cije, pokopališč, mrliških vežic, tele- fonskih napeljav in podobno. V petih letih naj bi se iz samopri- spevka steklo okoli 418 milionov di- narjev, od tega bi 251 milionov name- nili za skupne potrebe, 167 milionov pa za sofinanciranje programa krajev- nih skupnosti. Plačevali bi ga delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju celjske občine, po stopnji 1,5 odstotka od netto osebnih dohodkov. O predlogu programa tretjega občin- skega samoprispevka bodo delegati razpravljali na seji občinske skupšči- ne, 16. marca, nato bo organizirana ši- roka javna razprava v vseh okoljih. Občani pa bi se dokončno odločili o samoprispevku na referendumu v me- secu maju. VVE BO ŠMARSKA OBČINA SPROŽILA PLAZ? V Rogaški Slatini imajo v samem središču zdravili- šliega Icomplelisa liulturno-zgodovinsiii spomeniii I. kategorije, »Pokrito sprehajališče« imenovan. Gre za enega najbolj popolnih klasicističnih tovrstnih objek- tov pri nas in zato vsa leta Zavod za spomeniško var- stvo v Celju vztraja, da vsi, ki so kakorkoli povezani z odgovornostjo do ohranitve in ustrezne prezentacije tega spomenika, do njega tudi zavzamejo ustrezen odnos. Tako se je že pred osemnajstimi leti pričela bitka za ustrezno obnovo in ohranitev tega spomenika, ki tvori v sozvočju z ostalimi objekti zaključeno celoto. Toda že pri gradnji hotela Donat je spomeniška služba izgu- bila pr\'o bitko, saj spomenik ni bil vključen v novo funkcijo, vsi poznejši poskusi pa so ga samo še bolj odrivali od ustrezne rešitve, rasli pa so tudi stroški obnove. Danes bi rabili 10 milijonov dinarjev za nje- govo obnovo in postavitev v določeno funkcijo. Z novim zakonom o kulturni dediščini pa imajo posamezne občinske skupščine možnost, da razglasijo določene objekte za »nespomenike« in se jih, če ni- majo sredstev za obnovo in vzdrževanje, enostavno znebijo, se jim odrečejo. Nekaj takega se bo zdaj zgo- dilo v šmarski občini, kajti na zadnji seji je Izvršni svet skupščine občine Šmarje pri Jelšah že predlagal skup- ščmi, ki bo čez nekaj dni, da sprejme to odločitev in se pokrito sprehajališče v Rogaški Slatini preneha ime- novati kulturno-zgodovinski spomenik. Ce bo šmar- ska skupščina ta sklep sprejela, se bo nanj verjetno pritožil Zavod za spomeniško varstvo v Celju in vse to bo morala obravnavati skupščina SR Slovenije. Ne glede na njeno odločitev pa ostaja jedro problema in odgovornosti v šmarski občini in v Rogaški Slatini. Danes je seveda možno popolnoma drugače argu- mentirati odločitev, da se še do včeraj kulturno-zgodo- vinski spomenik I. kategorije spremeni v nekaj, kar se da brez škode porušiti. Ob vrsti zamujenih priložnosti za njegovo funkcionalno vključevanje v okolje, pride zelo prav tudi stabilizacija, ta magična beseda, ki je zadnje čase zelo pri roki. A vseeno, nič kajpreprečljivo ni dokazovati to, da se mora objekt, ki je bil zgrajen v svojem avtentičnem času, umikati novim rešitvam, ne da bi te nove rešitve upoštevale njegov obstoj in kul- turno-zgodovinsko funkcijo. Vsak narod, ki da kaj nase, varuje vse tisto, kar ima svojo vrednost, kajti tako pridobivajo na vrednosti tudi tiste stvari, ki smo jih ustvarili in zgradili šele včeraj, jih ustvarjamo da- nes in jih bomo tudi jutri. " Pokrito sprehajališče v Rogaški Slatini je žrtev oko- liščin, ki nam še enkrat potrjujejo, da nismo ustrezno organizirani pri varovanju kulturne dediščine, pa če- prav je ta v novem srednjeročnem obdobju v pro- gramu slovenske kulturne skupnosti med prednost- nimi nalogami. In končno, primer v šmarski občini bo lahko pomenil plaz v ostalih slovenskih občinah, ki vodi v zaključno misel, da se bo š kulturno-zgodovin- skimi spomeniki ravnalo še slabše in nič dobrega se jim ne piše. Danes govorimo, da poznamo razvojne usmeritve naše družbene skupnosti in je temu treba vse podrediti, pa se bo zato komu zdaj zdelo dati 10 milijonov dinarjev za obnovo in ohranitev takega ob- jekta silno razsipna in negospodarna poteza. Toda vsi- ljuje se tudi vprašanje, kaj je bilo s prejšnjimi reši- tvami in če res ni bilo osemnajst let dovolj za iskanje pametne rešitve. Postavlja se vprašanje, če je res bila prisotna najprej volja, in šele potem denar. Nestabili- zacijsko je bilo ravnanje v zamujenem času pametnega dialoga, to, da pa bi zdaj spomenik kar prečrtali, pa gotovo tudi ni stabilizacijsko dejanje, prej korak k novemu povzročanju še večje škode. Ce pa že hočemo govoriti o stabilizaciji, bi morali najprej govoriti o od- govornosti vseh tistih, ki so stali za projekti in ki niso upoštevali strokovnih zahtev Zavoda za spomeniško varstvo, da, tedaj, ko je za to bil še čas. Razmislimo dobro, predno si bomo z rušenjem ob- stoječega kulturno-zgodovinskega spomenika posta- vili novega - a ne v čast in slavo. DRAGO MEDVED Mi]?f1?3il IN ZVEZDICA Cestni odcep, ki vodi iz Ljubljanske ceste v Celju k :'modremu kolosu« in dalje k vrtcu, je hkrati tudi 'grišče za otroke, predvsem pa parkirišče za stano- valce. Zaradi gneče se vozniki vsakodnevno spoprije- Tiajo z veščinami slalomske vožnje med parkiranimi avtomobili.in si utirajo pot do doma ali vrtca. Črno piko lahko podelimo načrtovalcem parkirnega pro- stora. Prav tako tistim voznikom, ki s preveliko hi- trostjo ogrožajo varnost pešcev in zlasti otrok in tistim, ki bi morali na začetku uvozne poti vsaj z znakom za on:iejitev hitrosti (20 km na uro) opozoriti voznike na skrajno previdno vožnjo. ★ Zvezdico tokrat zasluži Center za klubsko dejavnost Pfi občinski konferenci mladine v Celju. Za osrednjo Pi"oslavo ob Dnevu žena so pripravili prikaz njihove |"3znolike dejavnosti, ki jo razvijajo v okviru tega Cen- Na izviren način so pod naslovom NI LEPŠE ^OZE, kot JE ŽENSKO SRCE kvalitetno prikazali f:'oj odnos in zamisel ob Dnevu žena. Poslušalci, več je bilo seveda poslušalk, so bili s programom izredno Zadovoljni, predvsem pa presenečeni nad svojskim Pristopom. CELJE: SVET OBČINE Delegati zborov celjske občinske skupščine drugega sklica, bodo na ločenih sejah, v torek, 16. marca, med mno- gimi osnutki odlokov pričeli razpravo tudi o odloku, po katerem bi naj tudi občina Celje dobila svoj svet - svet občine. Gre za korak, ki je že dolgo uveljavljen v zvezi in republi- kah. Zdaj naj bi tudi občine, tako tudi celjska, dobile poli- tično posvetovalna telesa - svete občin. Sveti občin naj bi obravnavali določena vprašanja samo- upravnega socialističnega razvoja in druga vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine. Seveda bodo ob razpravi dajali na teme, ki jih bodo obravnavali, tudi svoja mnenja in stališča. Po odloku, ki bo po bližnji in zadnji seji delegatov drugega sklica prišel v javno razpravo, naj bi bili člani sveta občine priznani družbenopolitični, kulturni, znanstveni in drugi javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim delom ali dolgoletnim delom na najodgovornejših funkcijah v družbe- nopolitičnih in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih, z delom na področju znanosti in kul- ture, dali in dajajo pomemben prispevek h graditvi in raz- voju socialističnih družbenih odnosov ter k boju delavskega razreda za socializem in krepitev samoupravnih odnosov. Članstvo v svetu občine bo trajalo štiri leta. Možna pa bo tudi ponovna izvolitev. Sicer pa gre za častno družbeno funkcijo. MB tednikov intervju »KDOR SE GRE TURIZEM, MORA BITI VSEPOVSOD ZRA VEN« Direktor TTG Celje Milan Gerželj ob najinem srečanju ni bil preveč naklonjen za novinarski razgovor. Ampak je hudir, če se človek vendar- le zaplete v pogovor o stva- reh, za katere živi in dela z vsem srcem ... Tako se je zgodilo tudi z njim, ko sva po uro in pol dolgem živahnem pogovoru soglasno ugotovi- la, da nama je intervju ven- darle uspel; najmanj tri- krat ... 2e v začetku pa me je poprosil, da naj predvsem iz- postavim ves TTG Celje ozi- roma točneje ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUB- LJANA - TTG - TOZD Go- stinstvo Celje, ki ga na razda- ljah od Litije do Dobove, pa preko Zidanega mosta do Pirševega doma nad Misli- njo tvori 165 zaposlenih, od tega največ, preko 120, v Ce- lju. Pogovarjala sva se v pone- deljek, 8. marca, na Dan žena in na njegovi mizi je bilo še nekaj nageljnov, ki jih zaradi mene ni uspel razdeliti svo- jim sodelavkam. NT: Z današnjim Dne- vom žena je s celjskega območja oziroma vozne- ga reda izginil zeleni vlak. Ali vidite v tem tu- di kaj simbolike? M. GERŽELJ: Ce je kaj sim- bolike v tem je gotovo v dej- stvu, da med poslovnimi ljudmi ni dovolj žensk, za ka- tere verjamem, da bi se raje vozile po službenih opravkih v Ljubljano. Seveda pa po- slovne kadrovske sestave ne krivim za to, da po petih me- secih vožnje zeleni vlak ne vozi več od Titovega Velenja do Ljubljane. Mislim, da vsi skupaj, gospodarstvo in poli- tika, na celjskem območju nismo naredili dovolj, da bi napolnjevali v teh stabiliza- cijskih časih zeleni vlak, ki je bil ob povratni, najdražji ce- ni karte za 262 dinarjev ne- sporno vendar najcenejše prevozno sredstvo. Skratka, nismo izkoristili možnosti, ki smo jo že imeli v rokah, pa se nam je izmuznila, čeprav sem nam je z »neznanimi potniki« že polnil do polo- vice. NT: V čem bi bil torej izvirni greh, da nam je zelenec na naših območ- nih železniških tirih »zmrznil«, še predno je dokazal smisel svojega obstoja? Končno ste z ze- lenimi vlaki imenitno posegli tudi na izključno izletniško in turistično dejavnost? M. GERŽELJ: Najbrž gre za splet okoliščin, ki jim je bo- trovala že začetna nenaklo- njenost nekaterih; naj jih ne imenujem... Vsekakor je dejstvo, da smo prodali sa- mo tri letne karte, v celjski Toper, štorsko železarno in Termoelektrarno Šoštanj. Mimo Celja še vedno vozita dva poslovna zelena vlaka, čeprav je območni odpeljal zadnji, kar tudi ni bilo naj- bolj ugodno. Prepričan pa sem, da je petmesečna vož- nja dosti premalo za njegovo uveljavitev, saj moramo pri železniških prevozih pred- vsem spreminjati miselnost, ki je še kar povezana s prevo- zi z drago bencinsko pločevi- no po natrpanih cestah. Izvirni grejo okrog železni- ških prevozov segajo v našo preteklost, na primer ko smo koroško območje od železni- ce popolnoma odrezali. Pa najbrž tudi v našo miselnost, ki že pri vozeči šolski mladi- ni ob uporabi najslabših vla-' kov, vagonov, kjer vse dol visi, vzgajamo ljudi v želez- nici nenaklonjene potnike. Naše razvade in navade so tudi železna srajca, ki jo šele zadnje čase lopnimo zaradi energetske naftne krize... NT: Kljub ukinjenemu območnemu zelencu pa se vam vidi, da ste ostali optimist za prihodnost turizma na tirih in v po- vezavi s hotelirji ter še kom. Je to pristno, ali za- radi videza? M. GERŽELJ: No, prav v tem je bistvo, V izogibanju stereotipnih turističnih pri- jemov, v pasivnem, neanga- žiranem turizmu, kjer zgra- dimo vrsto objektov visoke kategorije, zaračunavamo penzione, potem pa začude- no gledamo naokrog, kje so turisti. Treba jih je poiskati, jih organizirati in popeljati do morja, do hotela, potem pa varno domov. Takšen tu- ristični paket pa mora biti v bistvu popolna režija z vsemi podrobnostmi in malenkost- mi. Prav v turizmu so malen- kosti, od katerih pa so v veli- ki meri odvisni popotnikovi ali turistovi občutki, še kako pomembni. Nič ne pride samo po sebi. Z našimi izletniškimi zeleni- mi vlaki smo začeli najprej z manjšim številom potnikov. In kaj se je nato dogajalo. Nekaj številk: lani spomladi smo, tudi z vašim dobrim so- delovanjem, najprej popelja- li samo 65 potnikov, že okto- bra v Rabac 102, 12. decem- bra je bilo prijavljenih turi- stov 165, na pustnem zele- nem vlaku prejšnji mesec pa 485. Po tednu dni zadnje ob- jave imamio že sedaj prodane tri zelene vlake za marec in april. NT: Ampak skrivnost uspeha je najbrž v tem, da ljudem v tej svoji izletniško-turistični po- gruntavščini z zelenimi vlaki nudite še kaj več? M. GERŽELJ: Res je, nič po- sebnega sicer; predvsem ob- čutek in možnost, da se pot- niki lahko uveljavijo tudi v družabnem smislu. Ljudje se ne znajo več zabavati. Treba pa je z majhno zabavno ani- macijo le podrezati vanje in že imamo lahko naenkrat vrsto improviziranih, pa ka- kovostnih zabavno-družab- nih programov. Vedeti je tre- ba še to, da naši izleti z vlaki odgovarjajo še posebej sta- rejšim ljudem, ki se v naši družbi ne čutijo odrinjene, ob strani, kot navadni potni- ki in turisti, ki se pač prepe- Ijujejo iz kraja v kraj. Ce ste bili kdaj zraven na našem izletu, potem ste to gotovo sami opazili. NT: Okvirček za tale in- tervju je skoraj napol- njen. Telegrafsko odgo- vorite, kaj je še v našem turizmu na splošno na- robe? M. GERŽELJ: Nepoveza- nost in pasivnost, stereotip- nost turističnih prijemiov, slaba širina pogleda: kdor se gre turizem, mora biti pov- sod zraven, četudi v začetku samo »vlaga«, pa manj. malo ali nič »pobira«. MITJA UMNIK 6. stran - NOVI TEDNLK Št. 10 - 11. marec LJUBIVOJ TOMAŽIČ Ugasnilo je polno živ- ljenje, prepredeno z bo- jem za osnovne pravice Slovencev v fašistični Ita- liji pred drugo svetovno vojno in pozneje v novih pogojih pri nas za člove- ka, za njegovo humaniza- cijo, socialno varnost, za njegovo aktivnost v druž- benem življenju. Tak je bil Ljubivoj To- mažič, doma iz Kanala na Soči, toda po 1929. letu, ko je zbežal iz Italije v Ju- goslavijo, najprej Laščan in zatem Celjan. Vmes je prišlo še pregnanstvo v Srbijo, kjer se je prav ta- ko hitro vključil v naro- dnoosvobodilno gibanje. Umrl je v 77. letu staro- sti. Umrl je aktivist, ki ni poznal počitka, pa naj je delal v Gaber ju, v krajev- ni skupnosti Center ali zadnjih več kot dvajset let v KS Karel Destovnik- Kajuh. Njegova aktivnost se ni poznala samo v or- ganih krajevne samou- prave, marveč prav tako v krajevnih družbenopoli- tičnih organizacijah, še posebej v Socialistični zvezi. Hvaležno in uspeš- no torišče dela pa je našel tudi v Društvu diabeti- kov in občinski ter kra- jevni organizaciji Rdeče- ga križa. Na pot odločnega na- prednjaka, zavednega Slovenca, je stopil že v domačem kraju. Okusil je vsa preganjanja, ki so jih nad zavednimi Slovenci izvajali italijanski fašisti. Da bi se izognil konfina- ciji, je zbežal iz rojstnega kraja in prišel v Jugosla- vijo. Svoj prvi dom si je uredil v Laškem, kjer je v takratnem rudniku sode- loval pri stavkah in se vključeval v napredno delavsko gibanje. Sicer pa je imel veliko dela tudi na kulturno-prosvetnem polju, pri Sokolu itd. Za- nimivo je, da mu stara Ju- goslavija, prav zaradi so- delovanja v delavskem naprednem gibanju, ni hotela dati državljanstva. Tega je dobil šele po dru- gi vojni. Ko se je vrnil iz Srbije, se je aktivno vključil v bitko za obnovo porušene domovine, svo- je mesto pa je našel še v številnih društvih in družbenih organizacijah. Za aktivnost na najrazlič- nejših področjih je prejel ne samo Titova odlikova- nja, marveč tudi visoka priznanja, tako znak OF, priznanja Rdečega križa itd. M. BOŽIČ OB LETOŠNJEM 8. MARCU RK ŠOŠTANJ ZA 8. MAREC Krajevna organizacija rdečega križa Šoštanj, ki jo uspešno vodi Elica Nagode, si že leta prizadeva za dan žena obdariti bolne in sta- rejše žene na svojem področju. V to akcijo so se poleg požrtvoval- nih odbornic vključili tudi mladi člani te humane organizacije na obeh osnovnih šolah. Tako so mladi člani RK na Kajuhovi šoli narisali in napisali lepe čestitke, na šoli Biba Roeck pa so poskr- beli za prve pomladanske cvetli- ce. In tako so podmladkarji sku- paj s starejšimi odbornicami na domovih obiskali 55 bolnih in starejših žena v mestu Šoštanj in jih obdarili s priložnostnimi dari- li, čestitko in cvetjem. Seveda pa niso pozabili tistih žena, ki so tre- nutno v bolnicah ali pa v domo- vih za ostarele in tudi tem poslali čestitke. Ta izredno lepa gesta or- ganizacije rdečega križa je vseka- kor vredna vse pohvale in prizna- nja še zlasti zato, ker se v to hu- mano dejavnost vključujejo tudi mladi člani na obeh osnovnih šo- lah. V. K. DARILO OB DNEVU ŽENA OK SZDL Celje je v soboto, 6. marca ob 20. uri organizirala za- služnim ženam, pisane strukture od kmetic do delavk v OZD, ob- čine Celje ogled čudovite pred- stave kulturnega delovanja slo- venskih Korošcev v Avsrtiji pod naslovom Rož, Podjuna, Žila. To je bilo čudovito darilo ob dnevu žena, saj je koroška pesem našla svoj prostor v vsakem srcu. Pe- sem je žene spremljala tudi vse- skozi na poti nazaj v Celje. MILENA MARGUC ŠOŠTANJ: SKRB ZA INVALIDNE ŽENE v domu kulture v Šoštanju že dolgo ni bilo tako veselo in spro- ščeno vzdušje kot v petek 5. mar- ca popoldne, ko je bila na progra- mu prireditev za članice društva invalidov iz občine Velenje..*Pri- reditev pa ni bila namenjena sa- mo invalidkam, ampak tudi ti- stim ženam in materam, ki doma vse leto negujejo in skrbijo za težje in negibljive invalide. Pred kulturnim programom je bila v avli doma skromna pogostitev, kjer so vsaki udeleženki izročili tudi čestitko in spominsko dari- lo. Za prijetno vzdušje pa sta s harmoniko in klarinetom poskr- bela Jože Pirečnik in Ivan Rep- nik, ki sta igrala same domače poskočne viže. In ko se je dvora- na napolnila, je o pomenu praz- novanja mednarodnega dneva žena govoril predsednik komisi- je za rekreacijsko dejavnost pri društvu invalidov Edvard Cen- trih, ki se je hkrati tudi najtople- je zahvalil vsem nastopajočim za brezplačno sodelovanje na tej prireditvi. Presenečenje pa so povabljen- ke doživele, ko so se predstavili člani priznanega amaterskega gledališča »Pod kozolcem« iz Smartnega ob Paki, ki so odigrali veselo spevoigro Divje svinje. Seveda so za izredno sproščeno in posrečeno izvajanje poželi obi- lo smeha in spontanega aplavza že kar med izvajanjem same igre, na koncu pa so bili v zahvalo de- ležni še košarice cvetja. Po tem veselem uvodu je z recitalom na- stopila skupina dijakinj in dija- kov iz velenjske gimnazije. S tem pa program še ni bil izčrpan, saj so za zaključek nastopili še priz- nani tamburaši iz Pesja, ki so dandanašnji čas v našem glasbe- nem življenju že prava redkost. Izvedli so kar pravi celovečerni koncert najrazličnejših skladb od polk in valčkov do venčka slo- venskih narodnih. Sedanji tam- buraški orkester že vrsto let vodi požrtvovalni kapelnik Viktor Hladin, omeniti pa velja še to, da zelo uspešno sodelujejo tudi pri folklorni skupini »Koleda« iz Ti- tovega Velenja. Ves program je bil doživetje, ki bo verjetno vsem udeleženkam ostal še dolgo v spominu. In prav je tako, saj bo prenekatera inva- lidka morala zopet vse leto čakati doma do naslednjega 8. marca, ko se bodo ponovno srečale in pogovorile kot stare znanke in prijateljice. Zato zasluži društvo invalidov iz Titovega Velenja vso pohvalo in priznanje za skrb in pozornost, ki jo posveča svojim invalidnim članicam. V. KOJC MLADINA KOVINOTEHNE ZA 8. MAREC Mladina OO ZSMS v DO Kovi- notehna se je ob letošnjem 8. marcu resnično izkazala. Za vse ženske zaposlene v Kovinotehni je pripravila kulturni program, v katerem so nastopili pevski zbor in mladinci z recitalom. Pripravi- li pa so tudi zanimivo razstavo svojih del, kot so ročna dela od gobelinov, vezenin, pletenih iz- delkov, umetniške fotografije, slik do makramejev. Razstavljalo je okoli dvajset mladincev, ki je tako pokazalo, kaj zna narediti tudi v prostem času. Skoda, ko takšna razstava ni dostopna za ogled širšemu krogu ljubiteljev lepih stvari. TV PRAZNOVALI TUDI V VOJNIKU v avli Osnovne šole v Vojniku se je v soboto, ob prazniku žena zbralo mnogo obiskovalk, da bi prisluhnile programu. Izvedli so ga zelo prisrčno učenci domače šole, ki so bili tudi organizatorji prireditve, najmlajši iz VVZ ter člani moškega zbora pod vod- stvom Mire Kodrun. Dobro pripravljen program in nastopajoči so povedali ženam vse, kar čutimo in za kar se jim zahvaljujemo. Prijetno vzdušje se je po tej prireditvi nadaljevalo v kulturnem domu, kjer so člani domačega kulturnega društva poskrbeli za prijeten večer. PB OSMI MAREC V PODJETJU ZA PTT PROMET V CELJU 2e četrto leto zapored je prese- netilo PTT društvo za šport in kulturo z izbranim programom, ki je bil v avli PTT podjetja. Po- vabljene PTT delavke in ostali so z naklonjenostjo poslušali petje moškega pevskega zbora, ki ga vodi Bojan Goric. Z venčkom slovenskih narodnih pesmi se je predstavil recitatot - član PTT kulturnega društva Ferenc Prime. Po prisrčni čestitki vsem ženam je posvetil nekaj toplih besed Daniel Renc, direktor po- djetja za PTT promet Celje. Po- tem so zapeli in zaplesali otroci starejše skupine iz vzgojno var- stvene ustanove Oton Zupančič. Presenečenje je bilo popolno, ko so otroci začeli podarjati šopke pomladnega cvetja. Dobila ga je vsaka ženska in vsem je bilo ob zaključku programa toplo pri srcu. VLASTA BUKANOVSKV V ŠOŠTANJU VESELO ZA DAN ŽENA Na plakatih, ki so vabili v sobo- to 6. marca v Soštanjski dom kul- ture na proslavo dneva žena, je bil tudi pripis, da bo po proslavi še srečanje žena v Kajuhovem domu. Seveda pa se je bilo treba za to srečanje prijaviti v pisarni krajevne skupnosti in vplačati 200 din, kar za godbo, jedačo in pijačo nikakor ni veliko. Torej, če se take organizacije ne lotijo poklicni gostinci je prav, da je pobuda prišla od samih žensk, ko so to izvrstno izpeljale pod okriljem krajevne skupnosti Šo- štanj. In kakor že večrat so se ženske tudi tokrat odlično orga- nizirale, saj je bila v soboto zve- čer polna dvorana doma kulture in nato še Kajuhovega doma do zadnjega kotička. Seveda pa pri tej samoupravni organiziranosti ženske vendarle niso ostale osamljene, saj jim je pridno po- magalo in tudi streglo celo nekaj vidnejših tovarišev. Ce pa se nekoliko pomudim pri sami proslavi moram povda- riti, da so jo Soštanjčani izvedli z lastnimi silami brez kakšnih dra- gih, povečini celo pretirano dra- gih, tujih »Hazardov« in »Fosi- lov« ter ne vem kakšnih drugih hrupnih in oglušujočih ansam- blov. Uvodni govor je prebral predsednik SZDL Franc Pečov- nik, ki je med drugim prikazal tudi naš težavni gospodarski po- ložaj, kar pa žensk niti ni preveč prizadelo, saj se marsikatera spričo velikih družinskih potreb in materinskega čuta za varčno gospodarjenje že leta in leta ob- naša stabilizacijsko. Torej kot bi rekli po filmsko »Na zahodu nič novega« - za ostale pa itak vemo, da so marsikje še na slabšem kot pri nas. Na proslavi je bil zelo uspešen nastop pionirk iz šole Biba Roeck, še zlasti z nepogreš- ljivim modnim plesom račk, ter recitatorji. Za tem pa je zaigral še ansambel Jožeta Šumaha s pev- ko Anko Verdnik. Razveseljivo je, da je oživela tudi dramska sekcija prosvetnega društva Svo- boda, ki je uprizorila enodejanko Cehova »Snubač«, za kar je pože- la precej aplavza, čeprav ni šlo brez zatikanja in improvizacije. Za veselo razpoloženje pa sta po- skrbela še harmonikarja Miha in Luka ter oba »pleskarja«, ki sta se predstavila kot izredna komi- ka celo z dodatnimi akrobatski- mi skoki s pleskarske lestve in napovedovalka Reher. V. KOJC OSMOMARČEVSKI UTRINEK Z ULICE Dva dni pred Dnevom žena, v središču Celja. Po ulicah je zbe- gano tavala priletna ženička, oblečena v oguljen plašč in slabo obuta. Povedala je, da je prišla v Celje iz Sodne vasi, ki je nekje nad Rimskimi Toplicami. In za- kaj? Iskala je dijaški dom, tiste- ga, kjer bivajo dekleta. Mimoido- či so jo napotili v smer Ljubljan- ske ceste. Ko se je vsa zbegana pri Naro- dnem domu ozirala kam naj kre- ne, se je iz smeri od Turške mač- ke pripeljal mlad fant. Ženička, obložena s cekarji in utrujena od iskanja, se mu je zasmilila, zato je avto ustavil in jo povabil vanj. Njenega zahvaljevanja ni bilo ne konca ne kraja, ko je bilo vožnje konec. Mimogrede je omenila, da nese dekletom v dijaški dom ne- kaj dobrot, med njimi so bile tudi domače piske. Za osmi marec je dejala, za vse tiste, ki ne bodo za praznik ob toplem domačem og- njišču. Nekoč je imela tudi ona hčer v internatu, pa se je zdaj spomnila deklet in jim nese ne- kaj priboljška. Mladi fant v avtu je bil ganjen, stara ženička pa tudi nad njego- vo pozornostjo. Plemenitost re- snično ne pozna let, zlasti pa ne pričakuje zahvale, čeprav bi jo ženička iz hribov in mladi fant iz ceste, oba zaslužila. Smo pa zato ta utrinek s ceste z veseljem zabeležili. Z. S. SLAVKA GREŠNIK Krajane Aljaževega hri- ba je presenetila kruta novica, da nas jeza vedno zapustila Slavka Orešnik. Imeli smo jo radi, imeno- vali pa smo jo Slavček. Njena mladost ni bila postlana z rožicami. Bori- la se je za vsakdanji kruh na skopi hribovski kmeti- ji. Osnovno šolo je morala obiskovati v italijanskem jeziku. Kot hčerka zave- dnih staršev, upornih Idrijčanov je ostala trdna in zavedna Slovenka kljub pritiskom italijan- skih fašistov. Leta 1942 se je cela družina vključila v NOV. Istega leta je bila aretirana in preganjana v raznih italijanskih tabori- ščih, v Trstu in drugih krajih. 1. 6. 1943 se ji je posrečila rešitev iz zapo- rov, priključila se je obo- roženim enotam »Južno- prim orskega odreda << kjer je ostala vse do osvo- boditve. Dve odlikovanji krasita ta čas: Red zaslug za narod tretje stopnje s srebrnimi žarki in Meda- lja za hrabrost. 1948. leta je prišla v Celje. Tu si je ustvarila družino, postala mati štirih sinov in jih tu- di vzorno vzgojila. Do upokojitve je delala na sodišču v Celju. Na tere- nu smo jo poznali kot pra- vo aktivistko. Bila je taj- nica naše organizacije zveze borcev in delegat občinske skupščine, dela- la pa je tudi v drugih družbenih organizacijah. Dragi Slavček, hvala ti za vse in počivaj v miru! MIKLAVŽ GROZNIK V BESEDI IN SLIKI ŠIVALE BODO SAME Včasih je veljalo, da je dobra gospodinja samo tista.i zna sama tudi kaj zašiti. Ta potreba se z visokimi cenau konfekcije in pa krojaških in šiviljskih salonov vse bo izraža. Tega se zavedajo tudi dekleta, ki so se vključila šiviljski tečaj na Polzeli. Organizirali so ga mladi zadnt niki, pripravo in izpeljavo pa prepustili tovarni šivalm strojev Bagat. Tečaj na Polzeli vodi strokovna učiteljic Mija Cakš, traja pa 60 ur. Po končanem začetnem, namer; vajo pripraviti tudi nadaljevalnega. T TAV<^Ai 20 LET »MODE« Te dni praznuje 20 let obstoja DO Trgovskega podjet; MODA Celje. Na skromni slovesnosti so podelili prizm nja 30 delavcem za 20 let zvestobe kolektivu. Na sliki me govorom direktorja Milana Medveška. V MALI BREZI STRELCI NOSILCI KULTURNE DEJAVNOSTI Ne samo, da so že leta sem v Mali Brezi pri Laške" strelci hkrati tudi nosilci.kulturnega življenja, man'* ustvarjajo tudi pogoje za to. Ob novem modernem av"^' matskem strelišču za zračno puško gradijo dvoranico | kulturne prireditve, nekaj namenskih prostorov za dr^" tveno življenje in delo pa bodo imeli tudi v nadstropj novega doma, ki ga gradijo skoraj izključno s prostovoj nim delom in prispevki. Odločitev kulturne skupnosti'^ društvu pripomore z nekaj denarja za zaključna de'J popolnoma ustreza načelu, modificiranemu pomaga) • sam in družba ti pomore! Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju razpisuje na podlagi sklepa odbora za osnovna sredstva JAVNO PRODAJO nekaterih rabljenih osnovnih sredstev v TOZD Lastna kmet. proizvodnja. Javna prodaja se bo vršila v obliki javne ustne dražb^ v petek 19. 3. 1982 na proizvodnem obratu Šentjur s pričetkom ob 10, uri. I ^nj-11. marec 1982 NOVI TEDNIK - stran 7 OBISK NA MARIBORSKEM LETALIŠČU NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI Letališče za poslovno, turistično in gospodarsko dejavnost Mariborsko letališče, ki je oddaljeno od Ma- ribora enajst kilometrov in od Celja po novi cesti nekaj več kot štirideset, je bilo izročeno prometu 29. maja pred šestimi leti. To je že kar lepa doba za objekt, ki je prav gotovo potreben tako našemu gospodarstvu, kot turizmu in po- slovnim zadevam. Je pa to doba, ki je po mne- nju direktorja mariborskega letališča JANEZA JERMANA še vseeno prekratka za celovito oceno in popolne rezultate. In še dodatek: ma- riborsko letališče ni REGIJSKO, temveč SLO- VENSKO letališče in kot takšnega ga je tudi treba obravnavati v slovenskem prostoru. Kakšen je trenutni utrip mariborskega letali- šča? Kako je z linijami, kako je s potniki, kako je s tovorom, kako je z načrti za prihodnje? To je samo nekaj ključnih vprašanj, ki smo jih ob zadnjem obisku tudi postavili direktorju Jane- zu Jermanu, ki je postregel z zanimivimi po- datki. KAJ JE NOVO, Janez Jerman: »Republika Slovenija je končno prevzela skrb za infrastrukturo za vsa letališča v Sloveniji. Ustanovili smo Samou- pravno interesno skupnost za letališko dejav- nost, ki naj bi v letošnjem letu že odigrala tisto vlogo, za kar smo jo ustanovili. Pri tem gre za to, da naj združeno delo predlaga, kaj potrebu- je. Delamo pa tudi na enotno organizaciji slo- venskih letališč, to je Brnika, Maribora, Porto- roža in Slovenj gradca. Od vseh treh stvari si obetamo boljše čase. Želimo tudi, da bi na vseh letališčih rešili vprašanje enostavne re- produkcije, kajti razširjeno bomo reševali pre- ko Samoupravne interesne skupnosti.« KAJ POVZROČA TEŽAVE? Janez Jerman: »Velika obremenitev za vsa letališča je gasilsko reševalna oprema. Ta je draga, od nje pa ne dobimo tistega, kar smo v njo vložili. Ne želimo si požarov in podobnega, kjer bi bila potrebna intervencija teh vozil, ampak želimo, da bi ta vozila lahko pomagala tudi pri drugih podobnih akcijah izven letali- šča, kadar pač do njih pride. Preprosto pove- dano; vozila stojijo, mi skrbimo zanje, rabimo pa jih ne. Želimo, da se gasilci slovenskih leta- lišč vključijo v delo na območju, kjer imajo svoj sedež. To bi biloitoristno za celotno druž- bo. Takšen sistem so zelo dobro organizirali v Sarajevu. Gre za velika sredstva in zakaj jih ne bi uporabljali širše. Samo za letališče je to prevelika obremenitev. Podoben problem je z -zdravstveno ambulanto, kjer imamo celotno ekipo z zdravnikom. Velik problem tudi pred- stavlja varnostna služba, ki pa mora biti. Veli- ka obremenitev je tudi protidiverzantska oprema.« PREKRATKA VZLETNA PRISTAJALNA STEZA Janez Jerman: »Mariborsko letališče je usposobljeno za razvoj potniškega prometa vse do leta 2000. Tu ni težav in problemov z morebitnimi investicijami. Zal pa je naša vzlet- no pristajalna steza prekratka za tovorni pro- met, saj nismo v stanju sprejeti letala z največ- jo tonažo. Da bi takšna letala lahko sprejeli, bi morali stezo podaljšati za okoli 420 metrov. Za prevoz mesa smo »prekratki«, za prevoz pi- ščancev je steza dovolj dolga. Tovornega pro- meta bo vedno več in zato potrebujemo daljšo stezo, boljša letala, vse ostalo pa je zgrajeno. Dve varianti za podsiljšanje steze imamo pri- pravljeni!« ŠOLANJE TUJIH PILOTOV Janez Jerman: »Na našem letališču se šolajo piloti Švice, Avstrije, JLA... Verjetno se bodo pridružili tudi Nizozemci. S takšnim šolanjem dobimo več deviz, kot z ostalimi dejavnostmi, ki jih opravlja letališče. Sicer se pa tudi pri šolanju pilotov pojavlja problem prekratke steze in sicer za 300 metrov. Prijavili smo inve- sticijo za podaljšanje steze.« KAKŠEN JE PROMET? Janez Jerman: -Izredno ugodna je linija Ma- ribor-Beograd. Vsak torek in četrtek je dobra zveza med Mariborom, Zagrebom, Sarajevom in Skopjem. Verjetno bo ta linija v letošnjem letu že trikrat na teden. Veliko zanimanja je za Titograd, zanimiva je relacija s Splitom. K te- mu je treba prišteti še sezonske linije: štirikrat na teden iz Maribora za Split, dvakrat z Du- brovnikom in po enkrat z Tivatom ter Za- drom.« PERSPEKTIVE SO V... Janez Jerman: »Lani smo prepeljali 110 ti- soč potnikov, med katerimi je bilo kar 90 od- stotkov poslovnežev. Prepričani smo, da je na- še letališče še v*edno premalo izkoriščeno za turizem. Sklenili smo pogodbe z Radensko, Rogaško, Dobrno in Podčetrtkom o zakupu postelj. Pogovarjamo se s celjskim Izletnikom glede popolnitve Logarske doline, kjer je na žalost vedno manj turistov. Pa takšen biser! Veliko si obetamo od zdravstvenega turizma, saj imamo v neposredni bližini letališča števil- na zdravilišča. Zanimivo je kompletno Pohor- je, Koroška in Savinjska z Goltmi. Problem je v tem, da doslej na tem področju ni bilo moč- nejšega nosilca. Vsak je nekaj obljubljal, nare- dil pa nič ali zelo malo. Veliko si obetamo od novih poskusov SOZD Merx iz Celja. Pripravi- li so program, v katerega imamo zaupanje. Vse moramo uskladiti in dobro pripraviti, da lahko začnemo voziti turiste na področje, ki je izre- dno zanimivo. Problem so posteljne kapacite- te. Celjani obljubljajo, da bodo do leta 1985 dobili na svojem področju okoli 800 postelj, Korošci okoli 500, vsega skupaj pa okoli 2000 in to na področju takoimenovanega kmečkega turizma. Akcija se je energično začela in če bo tako dobro potekala, kot se je začela, bomo prihodnje leto potnike vozili tudi k nam, ne samo od nas.« Nekaj poudarkov: Pomembno je, da je letališče od centrov za turizem oddaljeno največ eno uro! Potnike bodo pridobili samo z ustreznimi turističnimi ponudbami! Gospodarski razvoj mora preko mariborske- ga letališča potekati za vso severozahodno slo- vensko območje! Perspektiva letališča je v turizmu in blagov- nem prometu. Temelji so postavljeni! Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED.- Med najbolj pomembnimi elementi vsakega letališča je tudi gasilsko reševalna služba. Mariborsko letališče se lahko pohvali, da je s tem dobro in najsodobneje opremljeno. ^e/ mariborskega itn t l n / i til Tudi >Follow me" je na vsakem letališču potreben... Janez Jerman, glavni pilot mariborske- ga letališča LEGITIMACIJA MARIBORSKEGA LETALIŠČA »Letališče Maribor leži v zračni črti le 8 km jugovzhodno od Mari- bora, do kamor je po cesti 11 km in spada v »B« kategorijo. Oprem- ljeno je z instrumentalnim prista- jalnim sistemom ILS in z napra- vami za nočno pristajanje letal. Letališče ima 2500 m dolgo in 45 m široko vzletno pristajalno stezo; letališka ploščad meri 300 X 112 m in lahko sprejme 8 do 10 letal tipa DC-9, Caravelle, Boeing 727, boeing 737 in podob- na. Vremenski pogoji so odlični, saj smo našteli le 2,9% meglenih dni v letu. Letališče je odprto za domači in mednarodni promet ter usposobljeno za potniški in tovor- ni promet. (Opozorilo: podatki so iz pro- spekta Letališče Maribor) 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 10 - 11. marec NOVOGORIŠKI DON JUAN Peta predstava letoš- njega abonmajskega ci- kla SLG Celje bo gosto- vanje Primorskega dram- skega gledališča iz Nove Gorice, ki bo uprizorilo Molierovega »Don Juana ali kamnitega gosta«. Delo je v prevodu Josi- pa Vidmarja zrežiral Lju- biša Georgijevski. Novo- goriški gostje bodo v Ce- lju odigrali vse predstave za odrasle in mladinske abonmaje v času od 15. do 23. marca. MUZEJ PRED 100-LETNICO OTVORITEV BO 25. MAJA Med stalnimi razstavami — zbirka Alme Karlinove lOO-letnico obstoja bo Po- krajinski muzej v Celju pro- slavil s prenovljenim zuna- njim delom objekta in z na novo urejenimi prostori, kjer bodo številni eksponati in nekaj stalnih zbirk. Ker so adaptacijska dela domala končana, imajo delavci v muzeju še največ opravka s predmeti, ki jih pripravljajo v laboratoriju. Poleg tega pripravljajo tudi vodnike po razstavah, ki bodo dragocen vir napotkov še posebno mlademu rodu iz oddelkov usmerjenega izobraževanja. Po otvoritvi bodo po dol- gih letih znova na ogled et- nološka zbirka celjske regije, Celje v preteklosti, stara li- bojska keramika in numi- zmatika skozi stoletja. Med temi stalnimi razstavami bo pozornost prav gotovo pri- tegnila keramika, ki jo je muzeju odstopila Keramična industrija Liboje in tako bo skupaj z muzejsko zbirko podan skoraj popoln pregled starih keramičnih industrij v Savinjski dolini. Ob tem pa pripravljajo tudi razstavo o zgodovini in dejavnosti mu- zeja in stalno razstavo zbirke Alme Karlinove. Slovesno otvoritev načrtu- jejo ob 25. maju in z njo bodo zaključena skoraj 4-letna za- htevna dela, ki so veljala 10 milijonov dinarjev. Največji delež je prispevala Kulturna skupnost Celje, nekaj sred- stev je prišlo iz proračuna občine in Kulturne skupno- sti Slovenije. Po svojih skro- mnih močeh je del sredstev namenjal tudi Pokrajinski muzej. Akcijo za obnovo je ob sodelovanju z družbeno- političnimi organizacijami Celja uspešno vodil 27-član- ski pripravljalni odbor ob pomoči in prizadevanjih vsa- kega posameznika iz Pokra- jinskega muzeja. V počastitev jubileja se bo- do v Celju sestali člani druš- tva muzealcev, v jeseni pa še člani zgodovinskega društva Slovenije. Drugi najstarejši muzej v Sloveniji bo jubilej pričakal prenovljen in urejen in vre- den dediščine minulih ro- dov. MATEJA PODJED POGLED NA PLATNO KALIGULA Scenarij: Gore Vidal, Kamera: Tinto Brass, Silvano Ippoliti, Bob Guccione. Glasba: Paul Clemente. Rp ŽIJA: TINTO BRASS. Igrajo: Malcolm McDovvell, Teresa Ann Savoy, Joht^ Gielgud, Peter OToole, Helen Mirren idr. Razvpiti Kaligula prihaja tako tudi na platno celj. skega kina Union. Ta, kar 150 minutni zgodovinski spektakel, je požel v svojem osvajalskem pohodu na filmsko občinstvo vse vrste pridevnikov, od porno. grafskega dela, za katerega so ga mnogi označili, dQ enega najbolj razkošnih doslej posnetih zgodovinskih spektaklov. Tako si je, še posebej na rovaš govoric o orgiastični ekranizaciji starorimskih pirovanj, ustvaril publiciteto, kot redko kateri film v zadnjih letih. Pj pravzaprav nezasluženo, saj gre resnično le za to, kar piše v glavi filma - za zgodovinski spektakel, kakršne smo pred leti, po uspehu Ben Hura, tako radi gledali. Izstopa pač le po tem, da se ne spreneveda v heroičnih upodobitvah junakov in da zelo pogumno kuka za zastor starorimskih patricijskih stavb, kjer so bile or. gije na vsakdanjem dnevnem redu. To je film o slav. nem najmlajšem starorimskem imperatorju Kaliguli, ki je po umoru lastnega deda postal alfa in omega imperija. Oblastiželjnost pa ni bila edina boleča točka te diktatorske osebnosti. Bil je namreč neke vrste du- ševni bolnik, ki se je razglasil za boga, svojega konja, s katerim je spal v isti postelji, proglasil za senatorja, zaslovel pa je predvsem s svojo veliko spolno perverz- nostjo in sadizmom. Pa s tem, da je bil imperator le 4 leta. Prav nič ni okleval, ko se je bilo treba pred očmi prijateljev ljubiti z njihovimi ženami. Najuglednejše Rimljanke je prisilil k prostituciji, v posteljo je odpe- ljal tudi svojo sestro. In o vsem. tem je obširno sprego- voril tudi film, ki je tako postal dekorsko bogata kva- zizgodovinska freska, spektakel v najširšem pomenu besede, potrudil pa se je tudi, da govorice o pornogra- fiji v tem filmu niso ostale le iz trte izvite. Za ogled priporočamo: Nosferatu-fantom noči (film- sko gledališče za odrasle) - Kino Union; Ljubim, ljubiš - (dvorana Kinogledališča). BRANKO STAMEJCIC STOLI BRANKA URŠIČA o razstavi industrijskega oblikovanja v Likov- nem salonu Celje, razstavnem salonu Rotovž v Mariboru in Muzeju Kamnik. V sodelovanju z Arhitekturnim muzejem Ljub- ljana smo pripravili retrospektivno razstavo arhi- tekta - oblikovalca BRANKA URŠIČA, ki se že dvajseto leto posveča tradicionalni veji industrij- skega oblikovanja - notranji opremi. Leta 1962 se je zaposlil v tovarni pohištva STOL Kamnik, kot vodja razvoja izdelkov, kjer je pred njim deloval znan arhitekt in oblikovalec Niko Kralj - pionir moderne zgodovine slovenskega in- dustrijskega oblikovanja. Čeprav so prvi koraki v oblikovanju stolov že bili napravljeni (Rex stol Nika Kralja), se je Uršič popolnoma zavedal, da njegova pot ne bo lahka. Kot oblikovalec je dojel problem oblikovanja pohištva, ki ne zavisi samo od oblikovalca, temveč tudi od proizvajalca, njegove orientacije, tehnolo- škega razvoja in ne nazadnje od finančne situacije. V idealnem primeru se oblikovalec neposredno vključi v razvojni proces proizvoda, od planiranja, raziskovanja, projektiranja, proizvodnje - do di- stribucije. Vendar teh izdelanih primerov pri nas skorajda ni, tako da oblikovalec, predvsem na za- četku, bije borbo sam. Šele s potrjevanjem na jav- nih predstavitvah (razstave, sejmi, natečaji), kjer je Uršič za svoje delo prejel številne nagrade in priz- nanja, se je lahko polnopravno vključil v odločanje proizvodnega programa. Problem oblikovanja sedežnega pohištva je že od nekdaj zanimal oblikovalce. Sedenju in obliki sedeža so se posvečali že stari Egipčani, pa Vit vij, Leonardo, Durer ter moderna doba. Sodot: oblikovalci se še danes naslanjajo na Vitruvije« idejo »standartnih tipov«. Ideje o udobnosti sedel varira od osebe do osebe, od ene do druge sociali skupine, pa tudi en sam človek tekom svoj^ življenja spreminja mišljenje o ideji udobnosti.) eni strani udobnost zavisi od fizične konstrukd človeka, po drugi od »nekonsistenčnega osnu' konvencije«. (Joseph Rykweit v Jenks, Bai Meaning in Architekture, London, 1969). 1 Razstavljeni eksponati Branka Uršiča so potrdJ tev zgoraj navedenih dejstev z dodatkom temeljni vsebinskih načel o usklajevanju proporcev, bani materiala. Preproste forme oblikovanja, konstrui cijske možnosti, katere je Uršič prilagodil sodoi nim potrebam povprečnega človeka, so odraz sp cifičnih vsebinskih prvin. Oblikovanje sedežnega pohištva iz masivnegai sa je pri Uršiču konstanta. Z enostavno pravok no konstrukcijo je pridobil nešteto možnosti ol kovanja in izpeljav (zaobljeni ali ošiljeni rob« kombinacije enih in drugih, viseča konstrukc samega sedeža, ali udobnost blazin, ki so na nel Ijiv način vključene v osnovni konstrukcijski« vir). Ker je njegov oblikovalski namen ugoditi šil kim potrebam, pri čemer ne smemo zanemal tehnološke sposobnosti proizvajalca, lahko r«! mo, da so njegove idejne zasnove široko angažil ne v smislu sodobnega industrijskega oblikovanji ALENKA DOMJA' ODMEVNO SREČANJE Na 8. srečanju ženskih pevskih zborov, ki ga je minuh petek v Domu kulture v Zre^^^ priredilo DPD Svoboda in Ženski pevski zbor iz Zreč, so nastopili zbori iz Griž, SlovenS'* Bistrice, Slovenskih Konjic, Šentjurja in Zreč. Prireditev, ki so jo organizirali v počastii^^ dneva žena in kot prikaz dejavnosti na področju ženskega zborovskega petja, je bila dobro obiskana in obiskovalci so burno pozdravili vsak zbor. ^ Med odmorom in na zeključku prireditve pa se je predstavil še kvartet Pohorska dekl^^ ki je zaigral nekaj narodnozabavnih skladb. (Na fotografiji Ženski pevski zbor Zreče. EŠPERANTO ZAČETNI TEČAJ (22) Kun alproksimiganta prin- tempo venos ankail pli bela vetero. - Z bližajočo se po- mladjo, bo prišlo tudi lepše vreme. Alproksimiganta: ko- ren »proksim—bližnjj; pred- log »al« - k, h; pripona »ig« - postati. Nedoločnik tega gla- gola je »alproksimigi« - pri- bližati se. »Anta« je oblika deležnika sedanjega časa - al- proksimiganta - približujoč se. Kia estas la vetero en prin- tempo? - en printempo estas la vetero ofte kaprica (kapri- ca - muhast, hudomušen). Jes, povas esti, ke antauhie- rau estis nuboj kaj venteto, hierau piuvis, hodiau jam bri- las la suno, morgau veni de- nove pluvo kun ventego, kiu postmorgau milidigos al ven- to. - Da, možno je, da je bilo predvčerajšnjem oblačno z vetričem, včeraj je deževalo, danes že sije sonce, jutri bo lahko spet dež z viharjem, ki se bo pojutrišnjem polegel v veter (hierau - včeraj; antau- hierau - predvčerajšnjim; vento - venter; venteto; ve- trič; ventego - vihar; morgau - jutri; postmorgau - poju- trišnjem; milda - mil). Ču ankau la homo estas ka- prica? - Jes, ni ridas, ridetas kaj ridegas au ploras, plore- tas kaj ploregas lau la stato de nia animo, sed ofte ankau lau la kaprico. - Da, smejemo se, smehljamo se in režimo ali se jokamo, nekoliko ali ze- lo, pač po stanju naše duše, toda cesto tudi zaradi naše muhavoti (lau - predlog po; statostanje, položaj; animo- duša). Kiam ni kutimo ridas? (kutime-ponavadi). Ni ridas, se gojo estas en nia koro, au se ni audas bonajn infor- mojn. - Smejemo se, če je ve- selje v našem srcu ali če sliši- mo dobre novice (koro - srce). Kelkaj personoj nur ri- detas, aliaj ridas laute, ili ri- degas. - Nekatere osebe se samo smehljajo, druge se smejejo glasno, se režijo. An- kau doloro kaj malgojo povas kapti nian koron. - Tudi bole- čina in žalost lahko zagrabita naše srce (doloro - bol; bole- čina; gojo - veselje; malgojo - žalost; kapti - uloviti, zagra- biti). Ploro, ploreto kaj plore- go estas tri diversaj gradoj de la malgojo (diversa - različen; grado - stopnja). Kio infor- mas nin pri la temperaturo? - Kaj nas obvešča o temperatu- ri? Pri la temperaturo infor- mas nin la termometro. - Kion montras la termome- tro? - La termometro mon- tras gradojn de varmc. au malvarmo. - Toplomer kaže stopinje toplote eili mraza. Kia astas la vetero dum la so- mero? - Dum la somero la vetero estas varma au eč var- mega. Nun ni faru promenon al la merkato! - Kio estas merka- to. - Merkato estas plačo, kie oni vendas kaj ačetas. Kuti- me estas standoj, sur kiuj estas vendotaj legomoj kaj fruktoj (stando-stojnica; le- gomo - sočivje). Cu vi konas kelkajn legomojn? Jes, ili estas papriko (paprika), to- mato (paradižnik), terpomo (krompir), spinato (špinača). La tempo jam pasis, ni estas revenontaj al la merkato ve- nontfoje. - Čas je že minil, na trg se bova vrnila prihodnjič. KORELATIVOJ TABELA ZAIMKOV IN PUISLOVOV •jO - 11- marec 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 PESNIŠKO SREČANJE pesnici Ifigenija Zago- jfnik in Majda Kne sta gjini ženski predstavnici j^dobne slovenske poezi- ■g lil ju navadno omenja- L'ob imenih kot so Milan jesih, Ivo Svetina, Matjaž j^ocbek m drugi pred- stavniki slovenskega pe- sništva novejšega obdob- ja Prejšnji četrtek so čla- j^i kluba kulturnih delav- (■ev Ivan Cankar iz Celja v svoji sredi lahko pobliže spoznali obe pesnici. \r sproščenem pogovoru, Ijj je stekel po literarnem \.ečeru, ki je prisotne zelo pritegnil, ki je še enkrat pokazal na vrednost poe- zije obeh mladih ustvar- jalk, je pogovor stekel tu- di o pesništvu in o mestu, l(i ga v tem imajo ženske. .Kje so mladi pesniki«, je želela izzvati občinstvo Ifigenija Zagoričnik, ki ji že malce preseda, da jo že deset let omenjajo kot so- dobno pesnico in z Majdo Kne kot edino vidnejšo predstavnico teh pesni- ških tokov. V tej smeri se pogovor ni razvil, vsaj ne s strani mlajših poslušal- cev, Majda Kne pa je opo- zorila, da se pojavljajo no- va imena v raznih literar- nih revijah, da pa po njeni presoji ne dosegajo neko višjo kvalitetno raven. Med njimi je tudi več žen- skih predstavnic. Sicer pa, preveč zanemarjamo pesniške objave v literar- nih revijah, sploh pa v da- našnjem času, ko je za mladega ustvarjalca tež- ko priti do pesniške zbir- ke. Popolnega pesniške- ga mrtvila ni, objave so, mladi ustvarjajo, še nekaj časa pa bo potrebno, da se bodo izoblikovale in 'dozorele mlade pesniške osebnosti. To je bil samo utrinek s četrtkovega literarnega večera, kakršnih je zad- nje čase v klubu vse več in ki pritegujejo tudi ve- dno več mladih, ki z zani- manjem spremljajo de- javnost kluba. VVE Dramska skupina Šmihel - Florentinski slamnik BRASLOVČE IN ŠMIHEL PRI PLIBERKU TRADICIJA SODELOVANJA Šmihelčani so tokrat uprizorili Florentinski slamnik Prvi stiki med Koroškim Smihelom in Braslovčami segajo štiri leta nazaj, ko so člani Prosvetnega društva Braslovče prvič nastopili v Smihelu pri Pliberku in jih povabili na gostovanje. Šmi- helčani so povabilo z vese- ljem sprejeli in od takrat da- lje ti dve prosvetni društvi vedno tesneje sodelujeta. Tudi letos sta bili obe druš- tvi že na gostovanju drugo pri drugem. Tako v Braslov- čah, kot v Smihelu gostujoče toplo sprejme tudi številno občinstvo, ki še posebej po- trjuje to prijateljsko vez. Šmihelčani so se p^eteklo nedeljo predstavili Braslov- čanom s komedijo Florentin- ski slamnik, medtem, ko so se Braslovčani pri njih pred- stavili prav tako s komedijo Enajsta zapoved (Nikdar ne zataji svoje žene). Veliko za- slug za nastajanje in krepitev sodelovanja imata Anica Brišnik iz Braslovč in pred- sednik PD Smihel, Karel Gril. O medsebojnem sode- lovanju obeh društev pa sta povedala takole: Karel Gril: »Sodelovanje z braslovškim prosvetnim društvom nam veliko pome- ni, saj nam pomaga pri naših prizadevanjih za ohranitev domačega jezika. V našem društvu deluje več sekcij, ta- ko, da je naše delovanje do- kaj pestro. K temu veliko do- prinesejo gostovanja Bra- slovčanov, v pomoč pa so nam tudi nasveti njihove iz- kušene režiserke Anice Briš- nik.« Anica Brišnik: »Naše pri- jateljstvo ima skromne za- četke, zraslo pa je iz želje so- narodnjakom pomagati pri ohranjanju njihove identite- te in slovenskega jezika. Ve- seli me, da je dobilo tako glo- boke korenine na obeh stra- neh. Želimo si, da bi se še naprej poglabljalo in bilo ko- ristno tako nam kot njim.« T. TAVČAR VLADO SRUK KOMUNISTOVO DEJANJE IN MISEL 10 Ohranitev in nadaljnje razvijanje samoupravljanja morajo komunisti zagotavljati z vsakodnevnim dosle- dnim bojem proti različnim kategorijam razrednega sovražnika. Birokratske sile in težnje ogrožajo samo- upravljanje notranje; bistvo teh odklonov je bržčas odtujevanje samih samoupravnih organov od delav- skega razreda in delovnega ljudstva nasploh. - Tehno- kratizem pomeni predvsem manipuliranje s samou- pravnimi organi in s samoupravljalci. Tovrstni centri odtujene moči izkoriščajo zlasti oslabljenost samou- pravnih struktur, ki jo povzročajo birokratske defor- macije. - Vsaka politika in ideologija »močne roke« je v bistvu protisamoupravna, ker je avtoritarna in na- čelno hierarhična. Tako stari stalinizem (pri nas - in- formbirojevstvo) kot neostalinizem zavračata samo- upravljanje v bistvu - zaradi resničnih pobud »od spo- daj«. V nekaterih deželah, ki so zrušile kapitalizem, so naklonjeni zoženo centralistično koncipiranemu »sa- moupravljanju«, ki je v bistvu le neke vrste soodloča- nje sindikatov. - Liberalizem tudi deformira samo- upravljanje, ker dopušča anarhoidne odklone, fami- liarnost, nedisciplino; če namreč avtoritarni birokrat- ski okovi onemogočajo vsako iniciativo in kreativnost ljudi, »baze«, pa se anarholiberalizem blagohotno in nemočno smehlja vsakršni samovolji. - Različne de- formacije zadevajo tudi funkcioniranje samoupravlja- nja v različnih družbenopolitičnih skupnostih (lokali- zmi v občinah, republiški ali zvezni etatizem ipd.). Ohranitev in nadaljnje razvijanje samoupravljanja je zelo odvisno od izobraževalnih, vzgojnih in samovzgoj- nih prizadevanj komunistov. Le-ti se morajo izobraže- vati in vzgajati sami za samoupravno prakso. Ce je potrebno, morajo pomagati tudi drugim delovnim lju- dem, da se usposobijo za učinkovito, polno sodelova- nje. Bržčas je v tem trenutku zelo pomembno ekonom- ske vidike samoupravljanja ustrezno povezati z mo- ralno kritiko negativnih pojavov. Mladi, novosprejeti člani ZK morajo vedeti, kako pomembno je prepričano, odgovorno in domiselno sa- moupravno angažiranje vsakega posameznega komu- nista. Kjer za resno, učinkovito sodelovanje ni možno- sti, prav kmalu usahneta zanimanje in pripravljenost ljudi za karkoli. In tam bi zlasti morali nastopati mladi - da bi prebili ovire, oživili zatrte interese. Največja politična in idejna škoda je prizadeta našemu gibanju in organizaciji tam, kjer se je izjalovilo in osramotilo samoupravljanje - zaradi slabosti in napak. Komunist mora biti pri popravljanju takšne škode dvakratno previden, da ne bo napravil še hujših napak. Ce je ustrezni način delovanja odvrnil ljudi od samoupravne angažiranosti, smejo komunisti delovati za njihovo po- novno angažiranje samo tako, da z boljšim, pravilno zasnovanim delovanjem prebudijo, reanimirajo njihov interes. Popolnoma napak je ljudi siliti, jih materialno (denarno) spodbujati za samoupravljalsko aktivnost ipd. Kjer ljudje čutijo, da njihova beseda, njihova po- buda nekaj pomeni, so takoj pripravljeni za sodelova- nje. Kako neverjetno hitro preprost človek začuti, da je njegovo sodelovanje ali zaželeno in smiselno ali pa nesmiselno »nujno zlo«. In pogosto se komunisti sila okorno prilagajamo tem situacijskim in interesnim vzgibom. SA VINOV SALON ŽALEC Ob razstavi olj in risb Jane Vizjak v Savino\em salonu v Žalcu se s tokratno raz.stavo oljnih podob in risb "ilada slikarka Jana Vizjak prvikrat v tako veliken^. obsegu predstavlja do- "^ači publiki. Razstava je zanimiv vpo- gled v njena specifična likovna iska- nja, v sodobno slikarsko snovanje, v '^'■ezkompromisen odnos, v prizadeva- JlJa, da zgradi -slikarski prostor z izk- 'iiično imanentnimi likovnimi sred- stvi, ob katerih mora nujno odpasti ^se, kar je izven slikarskega. Jano Viz- J3k zanima življenje poslikane površi- Jl^ kot take, brez nepotrebne pripove- '^fiosti, brez naslona na z lahkoto pre- poznavno posnemanje, brez tistega ^Sečnega kolorita, ki marsikje pomeni ^amo dopolnitev nosilne figuralne 'kompozicije. Jana Vizjak se po končanem študiju likovni akademiji v Ljubljani ni Prepustila vplivom in se dala vpeti v ^•^ademske tirnice. Pridobljeno te- j ^ično in tehnološko znanje uporablja ^ kot osnovo za individualno nad- Sfadnjo, za oblikovanje izražanja svo- temeljnih likovnih interesov, ki se Pfav na tej razstavi, na platnih, nizanih ob drugem, kažejo v jasni luči kot ^Plet prizadevanj, ustvariti z močjo na- ?'te poslikane površine z izraženimi P^i^'nimi vrednostmi v igri in zvenu ^^lorita, v mnogovrstnih barvnih so- I ^čjih, v uporabi vseh stopenj barvne ^stvice, tako da je figuralni motiv ko- I^ajda enakovreden, če ne celo podre- jen. ■^ana Vizjak posega po velikih, mo- numentaliziranih slikarskih platnih, ki s svojimi razsežnostmi nudijo slikarki možnost, razviti iluzionistično življe- nje barvne ploskve v poenotenju dina- mičnih barvnih nanosov, sodobne fak- ture in svojstvenih figuralnih elemen- tov, ki niso v službi predočanja, nima- jo asociativnih ciljev, temveč so rezul- tat likovnega prevrednotenja realno- sti, sinteza postopka ustvarjalne grad- nje. Jana Vizjak se ni pustila zapeljati likovni všečnosti, slikarskemu kom- promisu, ponuditi občinstvu tisto, kar lahko brez angažiranosti prepozna, kar lahko enostavno dojame. Hoče, da na njene slike reagiramo, da občutimo moč in energijo ustvarjanja, da razkri- vamo silo spopada, meje in možnosti likovnega jezika, ki se pred slikarko, prav zaradi njene zavestne odločitve, iskati, odkrivati, nadgrajevati, tako ostro, z vedno novimi možnostmi in neuniformirano postavljajo. Njena velika platna so niz vedno no- vih sosledij figuralnih motivov, kjer gre kljub segmentiranju v bistvu za enovit prizor, za homogene in ritmizi- rane celote - enako lahko rečemo tudi o njenih risbah -, v katerih z razposta- vitvijo v prostor, v zadnjem času celo z mešanjem tehnik in z izjemnim občut- kom za kolorit dosega neposreden, učinkovit vtis, vzpostavlja polno li- kovno doživetje z direktnim vpliva- njem na človekove psihovizuelne de- terminante. M. PREMSAK SLOVENSKE KONJICE: OBNOVLJEN KULTURNI DOM Obnovitvena dela, s katerimi so pri- čeli spomladi preteklega leta v kultur- nem domu v Slovenskih Konjicah se zaključujejo. Pričakovali so sicer, da bo kulturni dom obnovljen še prej, a ob obnavljanju starega so se pokazale številne potrebe po dodatnih delih. Ta- ko bo tudi vrednost obnove presegla 30 milijonov dinarjev. Toliko sredstev so lahko zagotovili le skupno z delov- nim.i organizacijami in sredstvi iz sa- moprispevka občanov. Ravno zaradi pomanjkanja sredstev so se tudi odlo- čili za obnovo doma in ne za novograd- njo. Otvoritev obnovljenega kulturne- ga doma bo v petek ob 16. uri. NAŠA BESEDA 82 Dva dni, v torek in v sredo, je v Slovenskem ljudskem gledališču v Ce- lju potekala prireditev Naša beseda 82. 18. skupin, predvsem iz srednjih šol, je dokaz, da se je kulturno gibanje mladih razraslo. Skoda je le, da med nastopajočimi letos ni bilo skupin iz osnovnih šol. Več o tem v prihodnji številki. MP SREČANJE LUTKARJEV SLOVENIJE Ravne na Koroškem bodo od 17. do 20. marca zaživele v znamenju lutkov- nih predstav, ki bodo zapolnile za- ključno prireditev XII. srečanja slo- venskih lutkarjev. Občinstvu se bosta predstavili tudi dve skupini iz Celja. V četrtek dopoldne bo nastopila lutkov- na skupina iz Pionirskega doma Cvet- ke Jerinove Celje z igrico Prihaja de- dek Mraz. Lutkarji iz PSC Celje pa bodo v soboto uprizorili igrico O dveh ježkih. MP SLOVENIJALES LIK »SAVINJA« CELJE o. sol. o., Mariborska 116, Celje Komisija za delovna razmerja TOZD za energetiko in vzdrževanje in TOZD Pohištvo Celje Objavlja oglas prostih del in nalog 1. Opravljanje tesarskih del 2. Brizganje in polivanje elementov 3. Rezkanje pohištvenih elementov Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravlja- nje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1.: - poklicna lesna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Pod 2.: - končana osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj v lesni industriji Pod 3.: - poklicna mizarska šola - eno leto delovnih izkušenj v lesni industriji Kandidati naj svoje pismene prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev, ki so določeni s tem oglasom, poš- ljejo v petnajstih dneh po objavi oglasa na naslov: DO LIK »Savinja« Celje, Mariborska 116, oziroma se lah- ko osebno zglasijo v kadrovski službi delovne organi- zacije. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 10 - 11. marec ŽALSKI DELEGATI VEČ ZEMLJE BO TREBA Lani pridobili le 4,5 hektarov novih zemljišč v torek so se še zadnjič sestali »stari« delegati na zasedanjih zborov žalske občinske skupščine. Ni nak- ljučje, če so največ besed, še zlasti na skupni seji vseh treh zborov, namenili izva- janju resolucije o neposre- dnih nalogah pri razvoju agroživilstva v lanskem le- tu ter nalogah v tem letu. Bistveni razlog, da lani ni bilo hitrejših premikov na področju kmetijstva je v tem, da niso bili sprejeti ustrezni družbeni dogovori, ki naj bi podrobneje oprede- lili posamezne odnose v ce- lotnem agrokompleksu. Omenjali so predvsem dogo- vor o skupnih nalogah, med- sebojnih obveznostih in od- govornosti za uresničevanje planskih nalog in razvoja kmetijstva, živilstva in ribiš- tva v Sloveniji, dogovor o razvoju živinoreje v Sloveni- ji ter dogovor o organizaciji in delovanju kmetijske po- speševalne službe ter o zago- tovitvi materialnih osnov za njeno delovanje. Precej besed so namenili vprašanju pridobivanja zem- ljišč. Po resoluciji naj bi let- no pridobili v žalski občini sto hektarov novih zemljišč, lani pa so jih le štiri in pol. Vzroke je treba iskati v pre- nizkih cenah, veliki inflaciji in neizvajanju kmetijskih za- konov. Minimalni promet z zemljo, pa poteka v glavnem v zasebnem sektorju. Dea- grarizacije tako rekoč ni, ker prehaja zemlja ostarelih kmetov v last nekmetov ali polkmetov, kar je zelo eno- stavno, saj je status kmeta preširoko pogojen. Tudi goz- dnih površin v ravninskem delu še niso pričeli krčiti. Vse to napoveduje kaj sla- be možnosti za nadaljnji raz- voj družbenega sektorja kmetijstva. Ta namreč teme- lji na povečanju zemljišč. Ta- ko je vprašljivo povečanje hmeljarske proizvodnje za 250 hektarov, vprašanje je, kako bo s proizvodnjo osnovne krme za živino za pitališče pitancev, ki naj bi bilo na Vranskem ter za 200 krav v Zalogu. Vseh teh pro- blemov seveda ne bo mogo- če rešiti, če ne bodo kmalu sledile spremembe v kmetij- ski zakonodaji, ki jih bo tre- ba dosledno izvajati. V agro- ■ karti bodo morali izdelati programe krčitve gozdnih tal ter zagotoviti sredstva za nakup zemljišč. JANEZ VEDENIK MOZIRSKE AVTOBUSNE ČAKALNICE v Mozirju sta dve avtobusni postajališči, obe pa sta slabo urejeni. Gre za postajališči Celinšek in Turist. Mozirska krajevna skupnost na obeh ni načrtovala ureditev čakalnic. Vzrok za to je, ker sta postajališči na zemljišču, ki je druž- bena last. Poleg tega pa je minilo že kar nekaj let, odkar v Mozirju govorijo o spremembi tranzitnega in lokalnega pro- meta v kraju in o graditvi nove avtobusne postaje. Zaradi tega tudi niso uredili provizorijev. Avtobusno čakalnico so nameravali zgraditi tudi v Ljubiji. Niso je, pa čeprav so lokacijo zanjo že določili. Vzrok za to je v tem, ker je občin- ska komisija za varnost prometa predlagala, naj bi bile vse avtobusne čakalnice v občini enake in v stilu, ki ne bi kvaril okolja. Osnutek takšne čakalnice so izdelali v Smreki. Žal pa nekaterim ni bil všeč. V Smreki niso naredili potem nobenega osnutka več. Skrajni čas pa bi že bil, da bi v mozirski občini vendarle osvojili enoten program graditve avtobusnih čakalnic. JANEZ VEDENIK, POPRAVEK v članku KAM NAPREJ, 9. št. Novega tednika, 4. marec. Vpisna mesta na Šolskem centru Boris Kidrič v Celju. Popravek se glasi v besedilu pri cestno pro- metni usmeritvi. V srednji program kovinarstva in strojništva (vzdrževalec vozil in strojev) se bo lahko vpisalo 90 učencev in ne 60. Na usmeritvi osebne storitve je za srednji program frizerja razpisanih 60 mest in ne 120. Srednjega programa za avtoličarje pa ni na tej šoli. PREJELI SMO ODGOVOR GOSTINSKEGA PODJETJA CELJE Spoštovano uredništvo! Pošiljamo vam odgovor na članek ob- javljen v Novem tedniku 18. februarja 1982 in prosimo, da objavite naš odgo- vor. Tako zaslužen, kot bomo opisali, nam gotovo smrdi. Vse lepo in prav, da tudi maturanti (povprečni), proslavljajo No- vo leto po svoje. Res ste vi - povprečni maturanti, kot se omenjate v članku, obiskali našo delovno enoto »LJUD- SKA RESTAVRACIJA«. Staro ime »ŽUMER« se je uporabljalo pred 40. leti. Čudno, da niste prebrali pravega imena. Pa saj vam tega ne za- merimo. Zapisali ste, da vas je bilo pre- cej. Vendar preveč za dve mizi, ki ste si ju sami sestavili. Od drugih miz ste po- brali stole in tako opustošili ostali pro- stor. Naša delavka - natakarica vas je opozorila, da ne dovolimo, da se mize svojevoljno združujejo. Naša enota spre- jema vsa prednaročila za večje skupine. Tudi, če pride v lokal družba kot ste vi, dovolimo, da se uredi, oziroma poveča omizje. Vendar ne pod pogojem, da ima vsak drugi »povprečni maturant« v svoji tor- bi pijačo, kupljeno v trgovini. To ste namreč pozabili napisati v vašem članku. Bodite samokritični in junaško zapiši- te tudi nekaj o vašem obnašanju v jav- nih lokalih! Kakšne ostanejo mize in prti, ko zapu- ščate lokal'' Koliko kozarcev je razbitih pod miza- mi, koliko uničenega inventarja (mize, stoli, zavese)? Vprašajte se, če bi vi v takšnem loka- lu, ob takšnem obnašanju mladih lahko v miru pojedli kosilo ali kakšen drug obrok? Res je, da v teh zadnjih vrsticah že nekoliko posplošujemo obnašanje mladih. Vsi pač niste enaki! Se mar doseže višek veselja res le z uživanjem alkohola? Toliko možnosti je, da dijaki proslavi- jo Novo leto veselo, recimo s kulturnim programom in podobno. Menimo, da bi vodstvo šole verjetno dalo na voljo učil- niče za takšne priložnosti. Štipendije - vas dijakov pa so očitno še prevelike, saj jih lahko trosite predvsem za alkohol in cigarete. Tudi vi se boste morali pričeti stabili- zacijsko obnašati, pa čeprav tudi le tako kot mi, ki si ne delimo del vedno po opisu in nalogah, temveč kot kaže po- treba. Naš kolektiv je prisiljen, da izbira go- ste, saj v članku sami ugotavljate, da je gostilna revnega izgleda. Verjetno le te- ga (notranjost lokala) ne bomo uspeli spremeniti, dokler nas bodo obiskovali takšni gosti kot ste vi, oziroma se ne boste prevzgojili. Sicer pa, ko ste, na vrat na nos, odha- jali iz gostilne, suhih ust niste imeli. Verjetno pa ste prebrali opozorilo, da vinjenim gostom ne točimo alkoholnih pijač! Prosimo, da naš režim, oziroma hišni red tudi v prihodnje upoštevate in da se tudi vi stabilizacijsko obnašate. Gostin- ski delavci se moramo krepko odrekati svojemu osebnemu dohodku, da lahko obnavljamo naše gostinske obrate. Ob vsem tem pa se tudi mi lahko spra- šujemo, kakšni boste vi - bodoči peda- goški delavci in kako boste vzgajah mlajše generacije? Kolektiv DE LJUDSKA RESTAVRACIJA SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 50 »i. Besede sv. Petra so tolmačene nepravilno. (Po isti logiki bi se ne smel nihče med zadnjo vojno upreti okupa- torju.) Beseda apostola Petra so taktični napotki tedanjim kristjanom, kako bodo najlažje prestali preganjanja, istoča- sno so pa odsev tedanjega stanja premisleka odnosov med državo in Cerkvijo, še vsega pod vplivom starozaveznega izročila. Tudi ne gre spregledati Petrovih kritičnih pri- pomb prav tam: Bog je prek Kristusa podredil kristjane neposredno sebi in jim s tem dal tisto svobodo, ki vsako drugo oblast in podrejenost le-tej gleda kot omejeno in jo celo mora dajati pod vprašaj, kjer ta ljudem krati svobodo. 2. Slovenskim katoličanom naj bi bila prijetna dolžnost podvreči se samoupravni socialistični družbi. To kratko in malo ne drži. Kako bi že teoretično moglo biti res, da bi bila prijetna dolžnost podvreči se nekemu sistemu za tiste ljudi, s katerimi ta sistem ravna dosledno kot z drugorazrednimi občani. Sicer pa naj povedo, kaj mislijo o tem, vsi tisti verni Slovenci, ki so že po vojni samo zato, ker so verni, povsod zapostavljeni. 3. V la-atki izjavi je vrsta dvoumnosti: Patriotizem na- laga človeku ljubezen do domovine, ne pa do režima. Kako more biti kristjanova ljubezen do režima iskrena, če je ta nedemola-atičen? Nobenega poguma ni treba za ljubezen do obstoječega režima, prav nasprotno, poguma je treba za kritičnost do njega. Družba jugoslovanskih narodov naj bi bila najboljša in najsrečnejša domovina: celo v primeru, da jemljemo to družbo zunaj komunističnega okvira, kar pa danes dejansko ni, so nmenja, ali je ta družba res najboljša rešitev, zelo deljena. V dejanskem komunističnem okviru pa za nobenega demokrata ni in ne more biti taka. 4. Ko bi gospod nadškof dal to izjavo v svojem imenu, bi nihče nič ne rekel, v imenu slovenskih katoličanov pa takšne izjave ne bi smel dati. Njegove besede so konkretna politična izjava, za takšne izjave pa ni noben škof na svetu od nikogar - ne od Vatikana ne od članov svoje Cerkve - poverjen, da bi jih smel dajati v njihovem imenu.*: Kako je mogel gospod nadškof dati tako izjavo? se spra- šuje ob koncu pisma N. N. »Naša luč* se kajpak sprašuje skupaj z njim, ne spirašuje pa se, ali je mogoče primerjati okupatorje v Sloveniji med vojno z družbenim redom danes - zakaj taka primerjava ji povsem ustreza, pa čeprav porinjena v usta neznanemu avtorju pisma uredništvu in čeprav jasno politično pogo- jena, objavljena pa v časopisu, ki naj bi se ukvarja/ zgolj z verskimi vprašanji. In taka je kajpak tudi trditev, da so verni Slovenci že vse po vojni zapostavljeni (in to povsod!) samo zato, ker pač verujejo. Nesmisel te trditve se ne zdi vredno pobijati z argumenti, ostaja pa zgolj prostor za pripombo, da je to pismo nemara eden boljših primerov, kako »Naša luč« pod zavetjem vere in verskih čustev pošilja med svoje bralce izrazito politične nauke in stališča. Tudi zelo verjetno ni naključje, da naj bi avtor tega pisma iz Zvezne republike Nemčije, torej najbrž eden izmed ljudi, ki so na začasnem delu v tujini S tem namreč »Naš luč« poskuša nakazati svoje vezi z zdomci, pokazati, da je njihov tribun in da živi z njimi in med njimi. Naposled je dovoljeno in primerno reči, da tak napad na ljubljanskega nadškofa najbrž ni zoprn tudi komu v Slove- niji in celo komu, ki zna bolje od laika razlagati, kaj je sv. Peter rekel in kaj ne. Tako se iz ozadja pokaže še ena vez, a ne edina, kajti na straneh »Naše luči« lahko najdete tudi imena duhovnikov, ki delujejo v slovenski politični emigraciji. To pismo uredništvu ni ostalo objavljeno samo v glasili Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Z majhno zamudo so i' objavili tudi nekateri emigrantski časopisi in dodali svo, komentar. Posebno ga je bil vesel »Tabor«, glasilo Združenja sJo venskih protikomunistov iz Buenos Airesa, ki je v svoje!^ pripisu dodal, da je »gospodu nadškofu dobro znano, d' sedanji režim, ki je prišel na oblast samo z nasiljem - pa št to samo zaradi direktne sovjetske vojaške pomoči - izpolnjuje sodobnih elementarnih zahtev »(o svobodi de^ mokraciji itd. - opomba avtorja)«... in da upravičenop^' čakujejo, da gospod nadškof v svojstvu vrhovnega sloven- skega nadpastirja javno ne izraža svojega brezpogojnega odobravanja režima... Krog se je šklenU. Vsak je dobil svoje in je priložnost dodobra izrabil. Ta prizadevanja rojevajo le pičle sadove, vendar bi bH'^ naivno zamahniti z roko in jih pozabiti ali odmisliti za^^l kakor resnice ni mogoče izbrisati s sveta, so jo nekate^' vendarle pripravljeni sprejeti tudi izkrivljeno. In to zna, recimo, »Naša luč« kar spretno početi, zavito\ vero in izrabljajoč verska čustva ljudi zunaj in znot^^ jugoslovanskih meja. Ta revija vztrajno išče nove brai<^ med našimi delavci, zaposlenimi v tujini, med katerimi!^ kar je običajno in popolnoma razurnljivo, tudi del vett^' kov. Zlasti tem so pripravljeni prodati marsikatero zgod^ ali »dober nauk«, ki mimogrede rečeno, verjetno tudi zagledala prve luči sveta ravno zunaj naše domovine. MOŽJE V ČRNEM Kolikšen je delež duhovščine v vrstah slovenske P^^'. tične emigracije po svetu, v Argentini pa še posebej ^ natančno izredno težko povedati, da pa je velik in pome^: ben, ne more biti nobenega dvoma. Najbrž bo držalo, d^J^ prav duhovščina v vrstah emigracije najbolj udaren ^ tistih sU, ki sovražno delujejo proti nam. Predvsem je to izredno celovita skupina, ki deluje sko^, povsod - čeprav nekod bolj, drugod manj učinkovito-j^j.^ so naši ekonomsld izseljenci politična emigracija aijj, lavci na začasnem delu v tujini. Nikjer še nisem sr^,, kakega središča politične emigracije, v katerem ne bi vsaj enega duhovnika. j Med seboj so povezani, če je mogoče tako reči, po o^.^ paralelnih črtah: politično in versko, in tako tudi deM^' žt. 10 marec 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN UKINITEV LEKARNE Celjski občani smo z veli- Ico nejevoljo izvedeli, da na- meravajo ukiniti lekarno na Tomšičevem trgu. Lekarna obstoja že od leta 1876, ko jo je ustanovil magister Oton gvaci. Lekarna ima dolgolet- no tradicijo in je na zelo ugo- dni lokaciji v središču Celja. V njo se zatekajo občani že mnogo let po zdravila in na- svete, ki jih daje kolektiv le- karne prijazno in ustrežljivo. Ljudje smo navajeni na de- lavce lekarne, ti pa na upo- rabnike zdravil in iskalce na- svetov. V jedru Celja je bilo v pre- dvojni Jugoslaviji troje le- karn, v sedanji poslovalnici Kompasa, na koncu Tomši- čevega trga in lekarna mag. Fedorja Gradišnika, kjer je sedaj centralna lekarna. Ta- krat je imelo Celje okoli 7000 prebivalcev, sedaj pa nas je že čez 35.000 v mestu in okoli ,63.000 v občini. Lekarne so sedaj štiri, dve v središču mesta, ena na Hudinji in ena na Otoku. Največ obiska imata lekarni v mestu sa- mem, kamor prihajajo tudi okoličani in sta ob toliko večjem številu prebivalcev nujno potrebni. Zakaj sedaj ukiniti lakerno na Tomšičevem trgu, ko je ta potrebna in koristi prebival- cem? S to ukinitvijo se bo povečal naval na lekarno v Stanetovi ulici, kjer prostori, kljub nedavni preureditvi in povečanju, niso dovolj veli- ki. Tako bomo ob vrstah v ambulantah dobili še vrste pred lekarnami. Zakaj pov- zročati skrb in nejevoljo lju- dem, ki imajo že brez tega dovolj skrbi in jeze? Zakaj niso o predvideni ukinitvi vprašali občanov? dr. ERVIN MEJAK, Celje UREDNIŠTVO Vprašanje je tu in poziva- mo Celjske lekarne, da nanj čimprej in celovito odgovo- rijo. Za mnoge Celjane bo hiter odgovor aktualen. VEČ SPOŠTOVANJA DO KRUHA v zadnji številki tednika lani sem prebrala pismo »Predobro nam gre«, tov. M. P. iz Malih Braslovč. Piše, da mu je zastal korak, ko je opazil na ulici tretjino male zemlje. To se na naših ulicah Večkrat opazi. Pobral je ko- šček in ga vrgel v košaro za smeti. Rada bi povedala, da ni ravnal spoštljivo do kruha. Bolje bi bilo, če se ne bi skla- njal zato, da je kruh vrgel v smeti. Ce bi ostanek zemlje ostal na tleh, bi ga našli golo- bi in ga pojedli. Ker pa je že žemljico pobral, naj bi jo po- ložil na polico pri izložbe- nem oknu,, ali nesel na zele- nico. Spominjam se pesmice iz šolskih klopi: »če kruhek kje na tleh leži, nikar ne ^to- pi dete nanj, lahko živalca ga dobi, ki se Bogu zahvali zanj. Tega se še danes držim. Strinjam se z uredništvom, da bi otrokom doma, v vrtcih in šolah več govorili o spo- štovanju do kruha. Naši star- ši so nas učili, če nam je kruh padel na tla, smo ga morah pobrati, iz spoštovanja polju- biti, potem pa ga dati za živa- li. Vsi vemo, da ni bilo vedno kruha v izobilju. Mnogi so ga še danes lačni, tudi pri nas in ne le v svetu. Zato ga ne me- čimo v smeti. Ker že pišem, bi se rada zahvalila še dr. Ervinu Meja- ku, da tako lepo skrbi za na- še lepo mesto. Vidi napake in pomanjkljivosti. Veliko so jih že odpravili, upam, da bo- do tudi »štiri celjska ču- desa«. J. S., Pečovmk, Celje UREDNIŠTVO: Strinjamo se s predlogom naše bralke glede kruha. Ob tem pa le še drobna misel, ki jo je večkrat slišati, le izvesti, kot kaže, težko. V svetu že imajo marsikje po- sebne kontejnerje oziroma koše in zbiralnike za kruh, ki ga zavržemo, zbira pose- bej, ločeno od ostalih od- padkov. Na ta način pa se- veda zberejo velike količine tega živila, ki ga lahko ko- ristno uporabijo za krmlje- nje živali in podobno. Bi bi- lo zelo težko, ali celo nemo- goče, kaj podobnega storiti tudi pri nas? Kontejnerje za odpadni papir smo že znali uvesti in kot kaže, so se ob- nesli. Pa kruh? Ce le pomi- slimo na običajno sliko pre- polnih kontejnerjev v več- jih stanovanjskih naseljih, v katerih se da najti tudi več kilogramov kruha vsak teden, bi zamisel kazalo po- snemati. In še nekaj, s Samouprav- ne stanovanjske skupnosti v Celju so nas obvestili, da odgovor za zapis dr. Mejaka o štirih celjskih čudesih pri- pravljajo in ga bodo v krat- kem posredovali^ v rubriki Pisma pa čakajo na vrsto še štirje zapisi dr. Mejaka, ki spet opozarjajo na vrsto po- manjkljivosti. Objavili jih bomo v kratkem. »NA VPRAŠANJA NE BOMO VEČ ODGOVARJAU« Ker Novi tednik v rubriki Pisma večkrat objavlja kri- tične prispevke na temo vzdrževanja stanovanjskih objektov, čutimo dolžnost, da pojasnimo način planira- nja in izvajanja vzdrževalnih del v občini Celje. Samoupravna stanovanj- ska skupnost vzdržuje stano- vanjske objekte, ki so ji bili preneseni v upravljanje in gospodarjenje (to pa, npr., niso objekti v Zidanškovi 20, Gubčevi 6...). Vse te stano- vanjske objekte bodo na osnovi novega Zakona o sta- novanjskem gospodarstvu ter izvedenega prenosa prev- zele v upravljanje in gospo- darjenje novo ustanovljene skupnosti stanovalcev. Strinjamo se s posamezni- mi prispevki na temo vzdrže- vanja stanovanjskih objek- tov, ki se ne izvaja načrtno. To je znano že dalj časa in prav zaradi tega si prizadeva- mo uveljaviti ekonomske stanarine. Program vzdrževanja in "najnujnejših popravil stano- vanjskih objektov se izvaja po sprejetem prioritetnem planu, ki predvideva zago- tavljanje osnovnih življenj- skih pogojev (vodooskrba, ogrevanje), zavezujoča po- pravila pri zagotavljanju var- nosti (dvigala, kotlarne) in nujna intervencijska popra- vila okvar, ki bi sicer povzro- čila večjo gospodarsko škodo. 2e za izpolnitev tega pro- grama stalno primanjkuje sredstev in mora zato Sa- moupravna stanovanjska skupnost vsako leto pridobi- ti dodatna sredstva v obliki kreditov. Pri tem niti ne omenjamo potreb po popra- vilih streh, žlebov, stropov, kanalizacije, elektroinstala- cij in fasad. Cene gradbenih storitev so v preteklih letih naraščale hitreje od stanarin, torej je sredstev za vzdrževanje in popravila še manj kot pred nekaj leti. Zato se moramo zavedati naših možnosti in podpreti prizadevanja za dvig stanarih na primerno raven. Le tako bomo lahko zagotovili normalno vzdrže- vanje in preprečili propada- nje stanovanjskega fonda. Kritiki v Novem tedniku navadno osvetlijo probleme le z ene strani, velikokrat pa krivdo, zaradi neobveščeno- sti, naprtijo Samoupravni stanovanjski skupnosti, pa četudi objekti niso v njenem upravljanju, ali če zaradi omenjenih danosti napak v kratkem času ni mogoče od- praviti. Tako izzovejo le po- lemiko, ki pa k boljšem vzdr- ževanju ne prispeva nič. Za- to v bodoče ne bomo odgo- varjali na posamezne kritike. Vzdrževanje stanovanjskih objektov poteka po spreje- tem programu in je zgolj slu- čaj, da so bile nekatere sana- cije izvedene po objavi v sredstvih javnega obvešča- nja. Trenutno potekajo po KS in skupnostih stanovalcev razprave o predlogu plana vzdrževanja in prenove sta- novanjskih objektov. Vsi, ki jim je znan videz Celja oziro- ma imajo pripombe na vzdr- ževanje, se lahko v svoji KS in v skupnostih stanovalcev vključijo v razprave in sode- lujejo pri oblikovanju konč- nega plana, ki ga bo sprejela skupščina Samoupravne sta- novanjske skupnosti občine Celje. IVAN PFEIFER Vodja delovne skupnosti SSS UREDNIŠTVO Hvala za pojasnila našim bralcem, četudi se z nekate- rimi navedbami ne strinja- mo v celoti. Predvsem sodi- mo, da je dobro, če bralci, občani, opažajo pomanjklji- vosti in o njih sporočajo. Kajti prav je, da nas propa- danje stanovanjskega fonda hudo bode v oči in moti. Ne- nazadnje je tudi ta pot ena od možnosti, da občani soo- blikujejo plan vzdrževalnih del že v fazi, ko ta plan šele nastaja. Sodimo, da bi mo- rali biti v strokovnih služ- bah Samoupravne stano- vanjske skupnosti takšnih opažanj in aktivnega odno- sa do stanovanjskega fonda kvečemu veseli. Prav zara- di tega in pa zato, ker vaša služba vendar opravlja svo- je delo javno, se ne moremo strinjati z odločitvijo, da na tovrstna opažanja slabosti ne boste odgovarjali. Nena- zadnje je to protiustavno. Vsem tistim, ki se za te pro- bleme še posebej zanimajo, pa seveda, enako kot vi, pri- poročamo, da aktivno sode- lujejo v razpravah o planu vzdrževalnih del in ga tako sooblikujejo v krajevnih skupnostih. ZAKAJ JAVNO IZPOSTAVLJATI MOJE IME? Podpisani Jože Mastnak protestiram proti uporabi mojega imena v rubriki Pi- sma bralcev v Novem tedni- ku. Prvič ga je omenila Rozi- ka Mihelčič na sestanku kra- jevne skupnosti Blagovna, ko mene sploh ni bilo zra- ven, potem pa me še omenja predsednik KK SZDL Bla- govna Jože Znidar. Poudar- jam tudi to, da nisem v nobe- nem sorodu z Roziko Mihel- čič, če se srečava na cesti, se le pozdraviva. Na sestanku sem vprašal za denar, ki je namenjen izgradnji telefon- skega omrežja in mislim, da ima to vsak pravico. Ni pa prav, da potem v odgovoru skušajo prizadeti izpostav- ljenega občana dobesedno izničiti. Menim tudi, da je umik mojega imena z liste evidentiranih nepravilen in bi o tem morala dati svoje mnenje občinska volilna ko- misija. Sem kmet in se na pisarijo ne spoznam, vem pa, kako je treba obdelovati zemljo. Ko je bil pred mesecem dni v šentjurski občini predsednik komunistov France Popit se je čudil, zakaj je med kmeti tako malo komunistov. Mi- slim, da moj primer dovolj jasno pove, zakaj jih ni! Ce kje kaj rečeš, je vse narobe, pa smo raje doma in delamo na zemlji, da bi bilo več hrane. JOŽE MASTNAK DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do nasled- njega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 7. ure do nasled- njega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote, 13. marca do 12. ure je dežurna lekarna Center v Sta- netovi ulici, nato prične z dežur- stvom Nova lekarna na Tomšiče- vem trgu. TRGOVINE V tednu od 8. do 13. marca je dežurna samopostrežba SOČA v Stanetovi ulici vsak dan do 20. ure. V tednu od 15. do 20. marca pa bo dežurna samopostrežba CENTER V Cankarjevi ulici. - na tehničnem oddelku bogato izbiro športne opreme in rekvizitov - na tekstilnem oddelku ugodno tovarniško zniža- nje cen metražnega blaga - ugoden nakup mo- ških, ženskih jopic, bluz in puloverjev, perila, srajc in pidžam - po tovarniško znižanih cenah do 40% - pestra je tudi izbira otroških puloverjev. Za nakup se priporoča Emonina Blagovnica v Zrečah. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE V Muzeju revolucije je odprta stalna razstavna zbirka vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure. V Muzeju revolucije je odprta razstava slikarskih del članov društva likovnih umetnikov iz Celja, Toma Plevnika. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. do 13. marca. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sre- dah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, za obiskovalce pa je zaprt ob ponedeljskih. Ogledate si lahko stalno arheolo- ško zbirko, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kul- turno zgodovinske spomenike. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA V okviru proslav ob sloven- skem kulturnem prazniku prire- ja knjižnica Edvarda Kardelja razstavo Osvobodilni boj v slo- venskem leposlovju v avlah I. in II. nadstropja. Razstava bo odpr- ta v času, ko knjižnica posluje za bralce do 20. marca. RAZVOJNI CENTER V avli Razvojnega centra je od- prta razstava slikarja amaterja Zdravka Dolinska, ki se bo obi- skovalcem predstavil s svojimi olji. Razstava bo odprta od 12. marca. LIKOVNI SALON CELJE V likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih del aka- demskega slikarja Pera Santiča iz Dubrovnika. Razstava bo od- prta do 17. novembra. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 13. marca ob 19.30 in v nedeljo ob 17. in 19.30 uri ameriški pustolovski film Človek pajek proti zmajem, v ne- deljo ob 10. uri pa so za ljubitelje risanega filma pripravili matine- jo. Predvajali bodo ameriški risa- ni film Zajček Dolgoušek. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA v Razstavnem salonu v Roga- ški Slatini je odprta razstava li- kovnih del članov Društva likov- nih amaterjev iz Celja. Razstava je povezana s kulturnim prazni- kom, odprta pa bo do 25. marca. KINO ŠMARJE v kinodvorani v Šmarju bodo danes predvajali za četrtkov filmski abonma in izven ameri- ški glasbeni film Pevec jazza. Ju- tri v petek bo kinopredstava ob 16. uri. Predvajali bodo ameriški risani film Pepelka, ob 19. uri pa bo na sporedu francoska kome- dija Nismo angeli, one pa tudi ne. v soboto in nedeljo pa bodo pre- dvajali ameriški akcijski film Diamantni rez. KULTURNI DOM ŠMARJE v kulturnem domu v Šmarju je odprta razstava z naslovom Žen- ske v sliki slovenskih umetni- kov. v čitalnici knjižnice kulturne- ga doma pa bo v torek, 16. marca ob 15.30 ura pravljic za predšol- ske otroke. FILMSKO GLEDALIŠČE CELJE v filmskem gledališču v Celju bodo predvajali danes, 11. marca nemško grozljivko r Nosferatu - fantom noči v režiji Wernerja Herzoga. SAVINOV RAZSTAVNI SALON ŽALEC v Savinovem razstavnem salo- nu v 2alcu je odprta razstava akademske slikarke Jane Vizjak. Na prvi samostojni razstavi se predstavlja z olji in risbami, raz- stava pa bo odprta do 13. marca. KULTURNI DOM MOZIRJE v likovni galeriji Kulturnega doma v Mozirju je od sobote da- lje odprta razstava tapiserij Bebe Krašovic v organizaciji Zveze kulturnih organizacij in Kultur- ne skupnosti občine Mozirje. Razstava ob odprta vsak dan od 9. do 16. ure do 20. marca. OSNOVNA ŠOLA SKOMARJE v soboto, 13. marca bo ob 15. 30 uri v osnovni šoli na Skomarju proslava ob dnevu žena. V kul- turnem programu sodeluje mla- dinska dramska sekcija z igro Prevarani soprog v režiji Borisa Potočnika, v program pa se bodo vključili tudi otroci s potujočega vrtca in učenci osnovne šole. Po končani proslavi bo družabno srečanje žena. RAZSTAVNI PROSTOR KOMUNALA CELJE v razstavnem prostoru Komu- nala Celje bo 15. marca ob 9.30 uri otvoritev razstave likovnih del Nika Ignjatiča, v istem pro- storu pa bo 22. marca otvoritev razstave slikarskih del Srečka Skoberneta. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 11. marca ob 17.: Mo- liere: 2LAHTNI MESCAN. 2. šolski abonma. Petek, 12. marca ob 19.30: Wen- dy Kesselman: SESTRI. Gosto- vanje v Mariboru. Sobota, 13. marca ob 10.: Mo- liere: 2LAHTNI MESCAN. 3. šolski abonma. Ob 14.30: Moliere: 2LAHTN1 MESCAN. 4. šolski abonma. Ponedeljek; 15. marca ob 19.: Moliere: DON JUAN ALI KA- MNITI GOST - Abonma 2alec in izven. Gostuje Primorsko dram- sko gledališče iz Nove Gorice v okviru medsebojne izmenjave abonmajskih predstav. Ob 17.30: Moliere: 2LAHTNI MESCAN. Gostovanje v Novi Gorici. Torek, 16. marca ob 13.: Molie- re: DON JUAN ALI KAMNITI GOST. II. mladinski abonma. Ob 19.30: Moliere: DON JUAN ALI KAMNITI GOST Abonma torek in izven. Gostuje PDG iz Nove Gorice v okviru medseboj- ne izmenjave abonmajskih pred- stav. Ob 11. in 17.: Moliere: 2LAHT- NI MEŠČAN. Gostovanje v Novi Gorici. Sreda, 17. marca ob 17.: Molie- re: DON JUAN ALI KAMNITI GOST. Abonma sreda in izven. Gostuje PDG iz Nove Gorice. Ob 11. in 20.: Moliere: 2LAHT- NI MESCAN. Gostovanje v Novi Gorici. Četrtek, 18. marca ob 11.: Mo- liere: DON JUAN ALI KAMNI- TI GOST - IV. mladinski abon- ma in izven. Gostuje PDG iz No- ve Gorice. Ob 11. in 20.: Moliere: 2LAHT- NI MESCAN. Gostovanje v Novi Gorici. NARODNI DOM v sredo, 17. marca bo ob 19.30 uri v dvorani Narodnega doma VII. abonmajski koncert, na ka- terem bo nastopil kvartet Pro- kofjev iz Sovjetske zveze DOLŽNIKI, DOLŽNIKI... v rubriki Pisma smo letos zastavili več zelo zanimivih vprašanj naj- različnejšim javnim službam in organizaci- jam. Svoje odgovore na zastavljena vprašanja še vedno dolgujejo mnogi. Izletnik dolguje odgovo- ra na vprašanji o voznih redih in njihovi objavi ter na vprašanje o novi avtobusni progi v Creš- njice (21.2., št. 3 in 26.2., št. 8). Inšpekcijske služ- be celjske občinske skupščine dolgujejo od- ' govor na vprašanja pre- bivalcev naselja Pesnica (4.2., št. 5). Celjska mest- na straža je obljubila po- jasnilo o težavah pri od- krivanju krivcev, ki pu- ščajo v naravi svoje od- služene avtomobile in druge stvari (18.2. št.7). Velik dolg ima KS Roga- ška Slatina, ki mora od- govoriti na vprašanja krajanov Nimnega (18.2. št. 7). Zelo star dolg ima komite za urbanizem pri celjski občinski skupšči- ni, ki mora odgovoriti na vprašanja o Okoliškem pokopališču v Celju. Vse dolžnike pozivamo, da na vprašanja čimprej od- govorijo. Hvala. KOMENTAR ZAKAJ JE SFRČAL S ] FUNKCIJE?! Nekoč, v prejšnjih časih so vzklikali: Kralj je mrtev, živel kralj! Takrat še ni bilo volitev in od kralja, do I krajevnega grofa so bili dedni funkcionarji. Živimo v demokratični ureditvi in smo z dolgotraj-1 nimi predvolivnimi postopki volitve v bistvu že opra- vili z evidentiranjem, na kandidacijskih konferencah kandidirali, tako da zdaj ostane še zadnji, rekli bi, svečani akt - volitve. Delegati odhajajo, živeli delegati! Med temi, ki priha- jajo, so mnogi, za katere vemo, da bodo prevzeli odgo- vorne dolžnosti. Mnogi bodo sicer nadaljevali mandat, vendar ne bodo imeli več dosedanjih svojih prejšnjih dolžnosti. Titova pobuda o hitrejši, demokratičnejši menjavi voljenih funkcionarjev na vseh ravneh, se uresničuje... To je zdaj tisto in ne vzrok za ugibanje, češ, kaj neki ga je ta in ta polomil, da je s frčal s funkcije? In pri jedru smo. Toliko smo se navadili na dolgo- trajno funkcioniranje funkcionarjev, da se nam tu in - tam zdi zamenjava kot nekakšen »volitveni puč«, če- prav že ves čas govorimo, da tokrat menjava kadrov ne sme biti »vrtiljak«. Večina funkcionarjev, ki zdajle odhajajo in bodo v naslednjih mesecih odšli, je dobrih, ki bi jih večina rade volje znova izvolila na dosedanje dolžnosti. Mar- sikje so to tudi poskušali in so morale politične organi- zacije vztrajati pri zamenjavi. Cela paleta možnosti tiči v teh novih pogojih: Da smo sicer z že izvoljenim celo zelo zadovoljni, toda morda oviramo koga, ki bi bil še boljši. In ker je navada železna srajca, se volivec in izvoljeni prepustita toku navade. Volivec misli, tega poznamo, ni slab in naj ostane; izvoljeni pa, tako kot delam, je menda ljudem prav; postane rutiner, dokler mu oblast toliko ne zleze pod kožo, da mu funkcija ni- več častno breme, marveč smisel in cilj. Tako pride do deformacij, do otrplih struktur, vse tja do mnogih možnosti izkoriščanja svojega položaja v manj častne namene. O vsem tem je seveda na kratko težko kaj povedati, sicer pa je bilo o zadevi mnogo povedanega in napisa- nega, zlasti pa mnogo bolje in bolj utemeljeno. Hitrejša menjava kadrov je v prvi vrsti podružbljanje politike do najširših plasti delovnega ljudstva, je pa tudi pre- ventiva, da bi bilo manj možnosti za deformacije, kajti človek je tisti, ki se mu porodi in dozori najboljša ideja, človek pa spet, ki to idejo lahko hudo zveriži. Po današnjih in nedeljiskih volitvah bomo imeli nove delegacije, med njimi bo nekaj dosedanjih, kar je zastran kontinuitete zelo dobro. V nadaljnjem po- stopku bodo izvoljena vodstva občinskih skupščin, skupščin SIS in postopoma vsa delegatska telesa vse tja do f&deracije. Prav bo ob tej priložnosti, da vsak dobi svojo oceno. Družbeni razvoj je dialektika. Vsak nadaljuje kjer je nekdo nehal Če bo naslednik imel več uspeha, je to tudi zasluga predhodnika - in narobe seveda. Smo na pomembni točki našega družbenega razvoja in tako sedanje družbeno gibanje tudi razumimo. JUREKRAŠOVEC DELEGATI NISO VEDNO PRIPRAVLJENI Jože Hlačar, po štirih le- - tih predsednikovanja skup- ščini skupnosti socialnega skrbstva v konjiški občini: »Poleg rednega dela, kot so na primer oblike družbenih denarnih pomoči, je naša skupščina opravila veliko in prijetno delo, ki je bilo po- trebno pri zgraditvi prizidka k Lambrehtovemu domu. Z njim smo v občini veliko sto- rili za boljše življenjske ra- zmere ostareUh, pa tudi za- poslenih delavcev v domu. Ob sicer dokaj dobrem delu delegatov pa smo se še ve- dno srečevali tudi z nes- klepčnostjo posameznih sej skupščine. Slaba udeležba se je pojavljala zlasti pri de- legatih iz krajevnih skupno- sti. Delegati tudi niso bili po- sebej pripravljeni na vse se- je, za kar pa smo bili tudi sami krivi zaradi zamujanja pri pošiljanju gradiv.« VELIKO SMELOSTI ŽELIM VSEM Aleksa Gajšek-Krajnc, predsednica skupščine kul- turne skupnosti Celje. »O iz- tekajočem mandatnem ob- dobju lahko rečem, da so bi- le skupščine dokaj obširne, da smo obravnavali mnoga pomembna vprašanja s po- dročja kulture, le da delegati niso bili preveč zgovorni. Prevečkrat smo tudi zasedali na robu sklepčnosti. V no- vem 4-letnem obdobju bi za- želela vsem veliko smelosti, plodnih in polnoštevilnih sej in močnejši glas iz delegat- ske baze. Utrditi se mora spoznanje, da dvig delegato- ve roke ni formalnost, am- pak pomeni sprejem po- membnih odločitev. Naj bo to tudi priložnost, da se vsem, ki so tvorno so- delovali na področju in za področje kulture, zahvalim za njihovo prizadevnost.« PRESLABO UPOŠTEVANA MNENJA DELEGATOV DANI KORES, TOZD Ke- mija Aero Celje - delegat za občinske izobraževalne skupnosti. »Naša delegacija, delegaci- ja 19. volilne enote, kot sku- pina deluje homogeno in re- dno spremlja delo na svojem področju. Pripombe na dnevni red predhodno obravnavamo na konferenci delegacij in jih nato posredu- jemo na skupščino. Pri tem pomagajo tudi strokovni de- lavci našega tozda. Menim pa, da vsi delegati, ki pridejo na skupščino niso dovolj poučeni o obravnavanih pro- blemih in da na skupščino prihajajo premalo pripravlje- ni. Na skupščinah pa prema- lo poglobljeno in premalo konkretno obravnavajo predloge in pripombe dele- gatov, kar pripomore k manjšemu odzivu le teh.« KOT DA DELEGACIJE NISO NAŠE Stane Mele, delegat druž- benopolitičnega zbora Skupščine občine Celje: »Prepričan sem, da so druž- benopolitične organizacije veliko storile za uveljavitev delegatskega sistema, seve- da pa še premalo in ne ena- komerno v vseh okoljih. Ve- lika hiba pa je v tem, da dele- gacije še vedno jemljemo kot nekakšen organ občinske skupščine, ne pa kot organ delovne organizacije. In vse dotlej, ko poslovodni organi ne bodo rabili delegacij za doseganje neke svoje po- slovne politike, vse dotlej delegacije ne bodo zaživele. Seveda pa moramo biti strpni, ko govorimo o dele- gatskem sistemu, saj se mo- ramo zavedati, da je to dol- gotrajen preizkus demokra- tizacije. DELEGA TSKE IZKUŠNJE DRUGEGA MANDA TA MENDA fiH Odločno seje treba boriti proti odločanju m Danes je preizničen dan: v temeljnih organizacijah združenega dela in delov- nih skupnostih volimo de- lovni ljudje člane delegacij v zbore združenega dela občinskih skupščin in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Danes pa je tudi nekak- šen prelomni dan, saj se z volitvami izteka tako ime- novano drugo mandatno obdobje od z Ustavo leta 1973 rojenega delegatske- ga sistema ter se pričenja tretje obdobje, za katerega smo se v razpravah in oce- nah o dosedanjem delova- nju delegatskega sistema čvrsto dogovorili, da mora biti uspešnejše in v vse- binskem smislu plodnejše, kot sta bili obe dosedanji. Seveda pa je marsikaj lažje reči, kot storiti. Tako je tudi z ovirami, ki hromi- jo delegatski sistem. Lah-' ko jih je ji je spoznati, oži-: gosati in se zaprimojduša-; ti, da jih ob koncu manda-; ta ne bo več. Težje pa gre potem, ko je treba v nepo-' sredni delegatski praksi spreminjati stvari na bolje, ko se je treba postavljati po robu močnim in vpliv- nim strukturam ljudi, ki želijo odločati mimo dele- gatskih poti, ko se je treba boriti z ozkimi interesi po- sameznikov ali s plotovi zaprtih organizacij. Težko nam gre tudi od rok, ko se borimo za razumljivejša in strnjena gradiva, za bolj programirano delo skup- ščin, za večjo zavzetost de- legatov in delegacij, ko skušamo preseči mače- hovski odnos strokovnih služb in celo samouprav- nih organov do delegacij, ko moramo presegati pre- majhno zavzetost družbe- nopolitičnih organizacij do delegacij in delegatske- ga sistema sploh. Tu smo šibki, morda tudi premalo vztrajni in odločni, da obr- nemo stvari na bolje. Zato je jasno, da bo moralo tret- je obdobje v delovanju de- legatskega sistema teči predvsem v smeri poglab- ljanja delegatskih odnosov in v odpravljanju znanih in že tolikokrat zapisanih sla- bosti. Prav slabostim - ali bo- lje rečeno - nekaterim med njimi, smo poskušali nekolikanj globje pobezati do korenin tudi v pogovo- ru, ki smo ga pred mese- cem dni pripravili v ure- dništvu Radia Celje. Naša želja pa je bila tudi, da v razgovoru pokažemo pred- vsem na poti, kako težave in slabosti v bodoče ven- darle presegati. Ker je bil pogovor dokaj obširen, smo se odločili, da bomo v Novem tedniku objavih le nekaj najpomembnejših mish naših sogovornikov, še posebej tistih, ki se na- našajo na odnose med izvršnimi organi in dele- gatskimi skupščinami. V pogovoru so sodelovali: Milica Dabanovič, članica delegacije za zbor združe- nega dela konjiške občin- ske skupščine v tozdu Ko- ko v Konusu, Danijel Smodej, vodja ene od kon- ferenc delegacij v Kovino-' tehni Celje, Ivo Zelenšek, j član skupine delegatov, ki; pošilja delegate v zbor j združenega dela republi- \ ške skupščine, Darko Biz-: jak, predsednik Skupšči-I ne občine Šmarje pri Jel-i šah, Rafko Mlakar, pred- sednik Občinskega sveta ZSS 2alec in Jože Veber, predsednik Medobčinske- ga sveta SZDL Celje. NT: Zakaj, menite, je v skupščinah zaznati pre- majhno iniciativnost de- legatov? J. VEBER: Več je vzro- kov, zakaj je temu tako. Enega med njimi moramo iskati v predloženih gradi- vih, ki jih delegati veliko- krat na vrat na nos spreje- majo v skupščinah, name- sto da bi predlagatelj gra- div dal delegatom v raz- pravo najprej osnutek in nato predlog. Drugo, kar bi rad izpostavil, pa je ne- povezanost družbenopoli- tičnih organizacij, samou- pravnih organov in drugih organizmov v krajevni skupnosti ali tozdu, ki de- legacij ne obravnavajo ta- ko, kot da so njihovi zuna- nji ministri, ki bodo intere- se in potrebe delavcev in občanov prenašali in uve- ljavljali po delegatskih ka- nalih v skupščinah. Ta ne- povezanost pa seveda duši iniciativo delegatov! In vse dotlej, ko bo mogoče komunalne ali druge pro- bleme urejati mimo dele- gatskega sistema v dogo- voru dveh, treh ljudi, vse dotlej se delegatske raz- prave ne bodo razmahnile in pobude delegatov razši- rile. Isti problem seveda čutijo tudi delegati repu- bliške skupščine: dokler bodo posamezniki, poslo- vodni organi ali drUgi hi- treje reševali probleme z direktnim komunicira- njem z raznimi ministri ali sekretarji, vse dotlej dele- gacije v zborih republiške skupščine bodo imele svo- je prave vloge in vidnejše- ga vpliva. R. MLAKAR: Ko smo že načeli razpravo o vlogi izvršilnih organov, naj le dodam, da smo v Resoluci- ji 3. kongresa samouprav- Ijalcev Jugoslavije jasno nakazali, kakšna naj bi bi- la ta vloga. Menim pa, da je ravno odnos med izvršilni- mi organi in skupščinami eno bistvenih vprašaj vznemirjajo dele Končno bi se že morj di dogovoriti, kako bc izvršilni organi priprj gradiva za deleg; skupščine. Redko nai izvršilni organi, ki so predlagatelj gradiv, pravijo za delegate riantne predloge. Polf ga gredo gradiva mi krat po hitrem posti na skupščine, delega seveda nepripravljen razpravo, pripomb tor In marsikdo je seved dovoljen, ker pripou Kaj hočem povedat izvršilnih organih sc dje, ki bi morali bolj t vorno gledati na ta vp nja in bi morali z bo odnosom do dela p moči k oblikovanji zumljivejših in prim( ših gradiv. Poleg teg^ morali enkrat za vselej kladiti tok razprav o P meznih gradivih od^ navzdol v bazo. Kajti' bomo ostali neučinlj še naprej. In še sl«^ vprašanje, ki bi ga raii čel: kdo o čemu odi' Sprašujem se, ali n^'* skupščmski zbori res' pravljati prav o vseh^l šanjih? Se nebi dalo S' reducirati, seveda škodo odločanja dela* in občanov? NT: Variantni pr«J da ali ne - to je l"j tema mnogih razpr3\ smo torej prepričal! so variantni predlog, tisti, ki bodo dali dej tom možnost avtono' ga odločanja, ali Pi bolj sprejemljivi gi, o katerih bo teH' Milica Dabanovič Danijel Smodej Darko Bizjak aatskega sistema , razprava v števil- Jlesih? jtLAKAR: Zadeva je J, polemična. Kajti zdi jj da bi bili variantni [ogi v določenih pri- I, le dobrodošli, ven- ij z njimi ne bomo kar \-zpodbudili iniciativ- delegacij. Bolj po- ,bno se mi zdi, da bi gatski sistem razbre- ili vsemogočih raz- in s tem razširili pro- za iniciativnost dele- V. BIZJAK: Nekaj bi še povedal okoli vloge nih svetov, ker so naj- isteje predlagatelji iv za razprave v občin- skupščinah. Mislim, 0 variantni predlogi 1 v prvi fazi, ko se raz- 3 začne, ko so gradiva osnutku. Nesmiselno i bilo, da bi vztrajali variantnih predlogih .že potem, ko pride "Vo kot predlog za 'i^tje pred skupščino, 'i- je predlog -izvrš- I sveta ali drugega finega organa dober, ^sprejemljiv za večino ^ov in dobi soglasno f^fo v skupščini, po- 1^ to v redu. Obsojanja pa je to, da delega- ."|blikujejo številne pri- na gradivo, ki so še ?^ Upoštevanja vredne, pa izvršilni organi ^^ko ceno vztrajajo pri Jem predlogu. To je r^^]^ povezano tudi s i^^l^slijo, češ, če ne bo J pot izvršni svet pred- H moral izvršni svet ij^Piti! To seveda ni res. iJi. smo demokrati, bi ''biti veseli, da do te- Ploh pride. Kajti to končno pomeni, da dele- gati veliko razmišljajo o predlogih in dejansko soo- blikujejo politiko. NT: Kako pa delegati republiške skupščine gle- date na to vprašanje? I. ZELENŠEK: Moje mnenje je, da delegat ne more odločati, če ne pozna vseh možnih variant posa- meznega predloga. V zvezi z izvršnim svetom pa tole: če je upravni organ, bi se moral zavedati, da je po- drejen skupščini, ne pa da je skupščina podrejena njemu. Zato ni sprejemljiv način, da skupščina včasih poklekne pod pritiski izvršnega sveta, ker sicer le-ta zagrozi z ukrepom. No, ob tem se mi zdi izpo- staviti še eno vprašanje, namreč, da se moramo s problematiko, ki jo bomo obravnavali v skupščinah, soočiti v pravem trenutku. NT: V Kovinotehni ima- te dve konferenci delega- cij. Kako se skozi njima stališča kaže enovit inte- res delovne organizacije kot celote? D. SMODEJ: Mi vsa sta- lišča oblikujemo že v te- meljnih delegacijah, us- klajujemo pa jih na konfe- rencah. To pa seveda po- meni, da marsikatero stali- šče temeljne delegacije ni sprejeto ravno zato, da bi konferenca lahko izrazila celovit interes delovne or- ganizacije. Problem, ki ga jaz in drugi delegati naše konference delegacij čuti- mo pri našem delu, pa za- deva samo aktivnost dele- gacij. Namreč, v občinski skupščini so različne dele- gacije različno aktivne. In nemalokrat se zgodi, da je dobra pobuda katere od delegacij zadušena prav zaradi nezainteresiranosti in neaktivnosti drugih de- legacij. Včasih imam ob- čutek, kot da prenekatere delegate zanima le proble- matika, ki jih neposredno zadeva, prav nič pa proble- matika združenega dela občine kot celote. O tem smo tudi oblikovali pri nas jasno stališče in izrazili za- htevo vsem delegacijam, naj se resno lotijo dela in naj s svojo neaktivnostjo ne dušijo aktivnosti in ini- ciativnosti drugih delega- M. DABANOVIC: Da bi se izognili le formalnemu potrjevanju predlaganih sklepov, smo v konjiški občini pred dvema letoma uporabljali zanimivo me- todo dela z delegati. Na- mreč, pred pomembnejši- mi zasedanji skupščin so se predstavniki občine se- stali z vodji delegacij in di- rektno z njimi usklajevali pripombe. Skupaj s temi pripombami je šlo nato gradivo na zasedanje skupščine. Menim, da je bila ta metoda dela dobra in bi jo bilo vredno še na- prej uporabljati. NT: Volitve so tu. V me- secih pred njimi smo po- globljeno ocenjevali pre- teklo delegatsko delo in tehtali, v kolikšni meri smo uveljavili delegatske odnose. Katere temeljne ocene so se oblikovale v teh razpravah? J. VEBER: Da, vehko smo ocenjevali, kdo je kriv, zakaj, da nam dele- gatski sistem ni zaživel, kaj je bilo narobe. Vendar je povsod prevladalo miš- ljenje, da smo v predvolil- nih pripravah, v fazi evi- dentiranja in kandidiranja res izbirali ljudi, ki dejan- sko hočejo delati dobro in učinkovito in ki hočejo uveljaviti delegatski si- stem. Odločno smo se tudi dogovorili, da družbeno- politične organizacije in samoupravni organi niso dolžni sodelovati samo v pripravah na volitve, tem- več jih še večje naloge ča- kajo pri uveljavljanju dele- gatskega sistema. Dalje, dogovorili smo se, da bo- mo poskušali preprečevati razraščanje vzporednih ti- rov odločanja mimo dele- gatskega sistema ter se zavzeli za to, da bi bilo čimveč stališč oblikovanih v delegatski bazi. Kajti le tako bo postala občinska skupščina resnično najviš- je samoupravno in dele- gatsko telo v občini. D. BIZJAK: Kljub temu, da smo bili v pogovoru do- kaj kritični do nekaterih slabosti, s katerimi se še otepa delegatski sistem, pa bi ob koncu pogovora vendarle opozoril še na ne- kaj. Namreč, hudo narobe bi bilo, da bi zaradi teh sla- bosti prezrli vse tisto, kar je delegatski sistem ven- darle prinesel v odnosu do prejšnjega, poslanskega si- stema. Te spremembe so očitne tako v odločitvah ljudi, kot v odnosu ljudi do problemov, v njihovih možnostih, da soodločajo. Zato je prav, da smo kritič- ni do slabosti, ki se pojav- ljajo v delegatskem siste- mu, prav je tudi, da neka- tere stvari dopolnjujemo, spreminjamo, vendar pa moramo ohraniti polno mero optimizma in verjeti, da bomo lahko le preko delegatskega sistema lah- ko uveljavili dejansko de- mokracijo v naši samo- upravni socialistični skup- nosti. DAMJANA STAMEJCIC telenšek rWakar Jože Veber 400 VOLILCEV V ŠEŠČAH Krajevna skupnost Sešče je med najmanjšimi v Žalski občini. Leži na robu doline, edini vir dohodka v njej pa je kmetijstvo. Krajani, ki ne kmetujejo hodijo na delo drugam. Prav zaradi tega se nenehno spopadajo s po- manjkanjem sredstev, ko gre za urejanje cest in drugih po- membnih objektov. Cestnik Zdravko, pred- sednik sveta krajevne skup- nosti, letos zaključuje svoj mandat. Pravi, da je kljub pomanjkanju denarja z opravljenim delom zadovo- ljen. Lani so na primer uredi- li 2,5 km dolgo cesto, ki po- vezuje enajst višinskih kme- tij, del potrebnih sredstev so dobili iz sklada, ki se v ta namen zbira v občini. Veliko so opravili tudi s prostovolj- nim delom. Za javno razsvet- ljavo in kanalizacijo jim je zmanjkalo denarja, zato bo- do to napravili letos. V tem letu bi radi razširili in asfalti- rali cesto proti Mrzlici do Li- koviča, dvorano za kulturno dejavnost in poslovni pro- stor krajevne skupnosti. V nedeljo bodo v Seščah volili na dveh voliščih. Na ta dan so se kot pravijo temelji- to pripravili. Imajo 400 volil- cev, ki se bodo po dobro iz- peljanem evidentiranju in kandidacijskem postopku lahko odločili. DOBRE PRIPRAVE V TRNAVI V krajevni skupnosti Trna- va v žalski občini so bila v teh dneh vsa dela usmerjena na nedeljske volitve. Kako so se pripravljali nanje nam je predsednik KO SZDL Tr- nava Franc Lenko povedal takole: »KS Trnava je ena najmanjših krajevnih skup- nosti v žalski občini, vendar je dela okrog volitev prav to- liko kot drugje. V predkan- didacijskem postopku smo začeli že lani z evidentira- njem kandidatov in posa- meznih funkcij. Na kandidacijski konfe- renci smo dokončno izbrali kandidate za posamezne de- legacije. Ker smo majhna krajevna skupnost imamo štiri združene delegacije in pa delegacijo za zbor krajev- nih skupnosti občinske skupščine. Pripravljeno ima- mo vse, volitve bodo tako kot ponavadi na enem voli- šču v Hmeljskem domu v Tr- navi. Skrb za ureditev voli- šča smo tudi tokrat prepusti- li mladinski organizaciji, ki je doslej to nalogo vedno do- bro opravila.« POENOSTAVLJANJE DELEGATSKEGA GRADIVA Panika Lapornik, tajnik samoupravnih organov v Pivovarni Laško: "Stalna povezava i" sode- lovanje strokovnih služb in delegacij je nujnost, ki je pri nas nismo zanemarjali, če- prav bi na prvo mesto posta- vila zavzetost vodij posamez- nih delegacij, kako le-ti so- delujejo s strokovnimi služ- bami in samoupravnimi or- gani in kako rezultate tega sodelovanja prenašajo na člane - delegate. Za dobro delo delegacij je važno tudi, kako so materiali za seje pri- pravljeni. Dostopnost dele- gatskega gradiva dosežemo s tem, ko, največkrat predloga in preveč strokovno napisa- na gradiva, poenostavimo v povzetkih. Delavski svet mo- ra biti baza za razpravo pred skupščinami interesnih skupnosti gospodarskih de- javnosti, zato delegate vselej vabimo na seje delavskega sveta pa tudi ostalih samou- pravnih organov. Lahko re- čem, da naši delegati, tudi zaradi pomoči strokovnih služb, prihajajo na seje pri- pravljeni.« DELEGAT NE SME BITI OSAMLJEN Ivo Salobir je prevzel funkcijo predsednika zbora združenega dela skupščine občine Šentjur pred dvema letoma, prej pa je opravljal dolžnosti podpredsednika zbora. Svoje delo je nadalje- val po metodah, ki jih je za- črtal dotedanji predsednik Sergej Šešerko. O opravlja- nju te pomembne dolžnosti in o vsebini ter pomenu dela takolo razmišlja: »Izteka se mandatno ob- dobje, ki je bilo polno zani- mivih razprav, in pomemb- nih odločitev za zdajšnji in tudi bodoči razvoj naše druž- beno-politične skupnosti. Soočali smo se z mnogoteri- mi problemi iz vsakdanjega dela in življenja. Prepričan sem, da ves vložen trud ni bil zaman. Lahko z zado- voljstvom trdim, da je bil zbor združenega dela akti- ven. Nikoli se nismo srečali s problemom nesklepčnosti. Povprečna udeležba delega- tov na sejah je bila okrog 80%. Med problemi, ki so nale- teli med delegati na živahno razpr-vo je il domicilen prin- cip zbiranja sredstev za splošne potrebe občanov, ki žive v naših krajevnih skup- nostih, delajo pa v občinah izven nje. To je samo en de- tajl iz našega delegatskega dela. Tudi z gradivi za sejo nismo imeli problemov. Ni bilo slišati pripomb, češ, da so gradiva preobširna, pre- komplicirano napisana, pre- pozno odposlana. Izpostavil bi edinole problem poveza- nosti delegacij s svojo bazo. Večkrat je bilo opaziti, da so prišli delegati na sejo skupščine z neoblikovanimi stališči. Tu je vrzel, ki jo bo potrebno v novem obdobju izpolniti z večjo aktivnostjo delegacij. VELENJE: V KS 82 VOLIŠČ Tudi v velenjski občini je v zdanjih dneh osrednja pozornost posvečena današnjim in nedeljskim volitvam. Oboje želijo pričakati čimbolje pripravljeni in jih tako tudi izvesti. Za zbore v skupščini občine Velenje bodo tokrat izvolili 149 delegacij ali 20 več kot pred štirimi leti. V združenem delu bodo imeli 123 in v krajevnih skupnostih 26 dele- gacij. Za številne skupščine SIS skupaj z mate- rialno proizvodnjo bodo izvolili 571 delega- cij, kar je za 174 delegacij več kot pred štiri- mi leti. Od tega bo v združenem delu 362 in v krajevnih skupnostih 209 delegacij. Skupno bodo torej delovni ljudje in obča- ni za vse potrebe tokrat izvolili kar 720 dele- gacij, kar je za okoli 40 odstotkov več, kot pred štirimi leti. Za člane delegacij za zbore občinske skupščine imajo 1176 kandidatov, medtem ko so jih imeli pred štirimi leti 1130, za skupščine SIS pa 4660 (leta 1978 3749). Delegacije za zbor združenega dela in za skupščine SIS bodo volili v 123 temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oz. de- lovnih skupnostih. V 63 kolektivih imajo manj kot 30 zaposlenih, kjer bodo dolžnost delegacije opravljali vsi zaposleni. V nedeljo, 14. marca, bo v 26 krajevnih skupnostih velenjske občine 82 volišč. T. VRABL DANES IN V NEDELJO VSI NA VOLIŠČA 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 10 - 11. marec 1982 CELJSKO KMETIJSTVO IZ ZADRUŽNEGA POGLEDA PŠENICO JE ZEBLO Rejci piščancev v velikih zagatah v celjski kmetijski zadrugi smo se pozanimali, kako so kaj pripravljeni na sedanje aktualne kmetijske naloge, zlasti tik pred spomladansko setvijo. Nastalo je naslednje jedrnato poročilo o temelj nih problemih. Prezimovanje pšenice je- senske setve: Za pšenico pravijo, da je slabo prezimi- la, kar se še posebej hudo pozna na območju hribovi- tejših predelov celjske obči- ne, na območju Dobrne, Strmca, Frankolovega in še kje. Predvsem so slabo pre- zimili posevki, ki so šli v je- .seni med zadnjimi v zemljo. Tisti, ki so pšenico v jeseni km.alu posejah, se jim je v glavnem dobro obrasla, ka- snejši posevki pa so se na veliko posušili. Jasno je, da bodo pri oceni, kako je pri posameznih kmetih posevek prezimil, tudi morali kmete odvezati od sprejetih pogod- benih obveznosti za pridela- vo tržnih viškov pšenice, ki so jo na območju Kmetijske zadruge Celje posejali v jese- ni na 100 hektarjih za predvi- denih 200 ton. Trenutno oce- njujejo v zadrugi, da bo načrt izpolnjen le na tričetrt. Ni premij za privez telet za celjske kmete: Zaradi akutne klavniške neusklaje- nosti na celjskem območju, je Živinorejska skupnost Slovenije na predlog repu- bliškega komiteja za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano odklonila »žegen« za izdajo premij za privez telet, kot so sicer načelo dogovorjene v naši republiki. To je 1.550 di- narjev po privezanem teletu, h kateremu klavnice dodajo še 450 dinarjev, kar znese skupaj za vsakega privezane- ga teleta čednih 2.000 dinar- jev. To niso majhne vsote, kmetje na Celjskem pa naj- manj krivi, da trenutno ne pridejo do premij. Odgovor- nost je na ljudeh, ki krojijo klavniško in agroživilsko ob- močno (ne)usklajenost. Upajmo, da bo ta problem kmalu rešen v korist nepo- srednega proizvajalca - kme- ta, da ga ne bi »pitali« samo z obljubami in političnimi sta- lišči. Gnojila: V zadrugi pravijo, da jih je v glavnem dovolj, razen dušičnih, ker so tudi dobavljene količine vedno manjše od povpraševanih, pa četudi so se v zadnjem času podražila za okrog 15 odstotkov. Zaščitna sredstva: Situa- cija z njimi je slaba, zak)že- nosti ni, čeprav imajo, k sre- či, še nekaj stare, lanske za- loge. Predvsem jih imajo do- volj za sadjarje, še več pa imajo »obljub Agrotehnike« za zaščitna sredstva v pri- hodnje. Semena: Zagotovljena so le za pogodbeno proizvod- njo, ta pa je na območju Kmetijske zadruge Celje na- slednja: krompir na 60 ha, koruza v zrnju na 410 ha, ko- ruza za silažo na 190 ha in pšenica na 102 ha. Rejci piščancev v hudih zagatah: Zagate so zaradi dragih in nekakovostnih krmil. To so dejstva, s kateri- mi smo se prav te dni sreče- vali v pogovorih z nekateri- mi celjskimi brojlerskimi proizvajalci. V glavnem ima- jo kljub pridnosti izgube. Ta- ko nam je na primer zgleden kooperant - po zagotovilih KZ Celje - Stanko Ograjšek iz Smartna v Rožni dolini po- tožil, da ne ve, kako bo pla- čal račun za več kot šest sta- rih milijonov za krmila, saj so mu piščeta krmila zaradi slabe kakovosti (ne vsebuje- jo vseh potrebnih sestavin!) praktično vsa zazrla, njemu pa sta namesto kakšnega do- hodka ob 9.000 brojlerjih ostali le izguba in slab okus... Obširnejši sestavek o teh problemih bomo pri- pravili v eni od prihodnjih številk NT. MITJA UMNIK PRI VEBROVIH NA BRODNICAH NA RAMENIH GOSPODINJE Kmetija je tržno usmerjena Kmetija Karla in Terezije Veber na Brodnicah že od daleč opozarja nase. Ni je na- mreč mogoče zgrešiti, ko se koplje v soncu visoko nad asfaltno cesto, ki pelje skozi dolino Gračnice v Jurklo- šter. Vebrova sta domačijo na Brodnicah kupila leta 1975. Star hlev in dotrajano hišo, kozolec in kaščo. Oba s kme- tij doma in vajena trdega kmečkega dela, sta se že na- slednje leto odločila za grad- njo novega hleva. Pri tem ji- ma je s krediti pomagala Kmetijska zadruga Laško, saj sta njena dolgoletna koo- peranta, Karel pa je tudi de- lavec zadruge in vrši po obči- ni Laško molzno kontrolo in selekcije plemenske žiwine. Danes stoji v sodobno opremljenem hlevu 70 glav pitancev, bikov, od 200 do 600 kilogramov teže, v gornji etaži pa gojita 8000 jarkic. In- tenzivno pitanje mlade gove- di je osnovna usmeritev Ve- brove kmetije, dodatna de- javnost pa je vzreja piščan- cev. Teh dejavnosti sta se lo- tila zavzeto in strokovno. Za- vedata se, da je treba veliko proizvesti, da zmoreta odpla- čevati anuitete posojil in ne- kaj tudi vračati družbi, ki ji- ma je omogočila uresničitev ciljev, ki jih nimata malo. Poleg visoke in kvalitetne proizvodnje se nameravata v prihodnosti ukvarjati še s kmečkim turizmom. Zraven stare hiše gradita novo, takš- no, ki bo ustrezala vsem za- htevam kmečkega turizma. Oddajati nameravata 12 sob in urediti vse ostale prostore tako, da bodo gostje, ki išče- jo kmečko idiliko, kar naj- bolj zadovoljni. Zato bosta obnovila tudi vegast kozolec in staro kaščo. Le kako vse to zmoreta? se človek vpraša, ko vidi vso to obilico kmečkih opravil in še novogradnjo povrhu. Potem pa iz hiše pokuka še petero radovednih otroških glavic! Pet deklic, le ena že hodi v šolo, najmlajša pa ima komaj 18 mesecev. Gospodinja Te- rezija je ves dopoldan in veli- kokrat tudi popoldan sama doma. Vse sama naredi, z do- bro voljo, ljubeznijo do zem- lje, živine in do otrok. Pravi, da bi ne mogla živeti druga- če. Vebrova si okoli nasled- stva kmetije ne delata skrbi. Bo pač dekle zgrabilo za va- jeti takrat, ko bo potrebno. Saj jinTa bosta vendar lepo postlala, delo z vso potrebno mehanizacijo ni več težavno, pa tudi družba vse pravilneje vrednoti kmetovo delo, ra- zmišljata. Na šestih hektarih obdelo- valne zemlje Vebrova pride- lata dovolj krme za vseh 70 bikov. Hranita v štirih silo- sih, ki bi ne bili polni, če ne bi travo kar pet krat v letu pokosila. To pa je mogoče edinole ob ustreznem pog- nojevanju in dognojevanju. Takšnih kmetij kot je Ve- brova bo vse več, kajti vse več je v laški občini kmetov, ki podobno razmišljajo kot Terezija in Karel Veber: »Ce kmetija ni tržno usmerjena, ne more uspevati. In če ti družba omogoči, da jo lahko tako usmeriš, ji je treba tudi nekaj vračati«. MARJELA AGREŽ POTUJEMO PRIHODNJI PETEK Prihodnji petek (19. marca) bo naša ženska stotnija odpotovala na morje. Skozi Portorož in ob obali se bomo usta- vili v Rovinju, naslednji dan nadaljevali do Pulja ter se skozi notranjost Istre in ogledom Motovuna vrnili nazaj, kjer smo startali. V uredništvo še vedno prihajajo pi- sma. Zdaj imajo bolj »grozljivo« vsebi- no, češ, saj ste izžrebali same mestne gospe... Upamo, da tako hudo le ne bo in da bo naš izlet uspel, kot vseh devet let. Za izlet smo dobili največ prijav iz celjske občine 372. Prednjačili so kraji z zaselki Šmartno v Rožni dolini, Štore (same kmetije, da še prostora za železar- no ni več!), Skofja vas, Strmec, Dobrna, Vojnik... Sledi šentjurska občina z 296 prijavami, najpogosteje pa so se javljali iz Slivnice, Loke pri Žusmu, Dramelj, Dobja, Planine in centra Šentjurja. Na tretjem mestu je Žalec (203), sledijo pa Šmarje 98, Laško 92, Konjice in Mozirje po 46 ter Velenje 40. Pet pisem je prišlo iz krajev izven celjskega območja, dve celo z Dolenjske. Med prijavljenimi je bilo tudi nekaj takšnih, ki imajo »kmeti- je« sredi najožjega celjskega mestnega središča... Kakorkoli že, naša stotnija je izbrana in bomo odpotovali skupaj z ansam- blom Vikija Ašiča, humoristom Celj- skim Poldekom ter harmonikarjema Vi- lijem Šumrom in Herijem Kuzmo. Srečno! T. VRABL UPORABIMO DENAR KORISTNO! Kljub pomanjkanju svinj- skega mesa v konjiški občini niso pripravljeni prispevati visokih sredstev, ki jih za- hteva Celjska mesna indu- strija kot kompenzacijo. Za- to bodo v občini raje sami vzredili več prašičev. Za nor- malno preskrbo s svinjskim mesom bi potrebovali 6880 komadov živih svinj, letno pa jih sedaj vzredijo 5625. Poskušali bodo vzpodbuditi kmetovalce, da bi vsak vzre- dil po tri prašiče za prodajo kot tržni višek, kompenzari- jo pa bodo zagotovili njim. Kako bodo to dosegli, bo proučila kmetijska pospeše- valna služba, sredstva pa bodo. Konjiško gospodarstvo je namreč eno redkih, ki je v celoti podpisalo samouprav- ni sporazum o ustanovitvi skupnosti za preskrbo na celjskem območju. Ker pa skupnost še vedno nima pro- grama, bodo Konjičani raje namenili sredstva tja, kjer program je. To pa so melio- racije v občini in tudi razvoj svinjereje. MBP Z RANJENCI OD POHORJA DO PODVOLOVLJEKA Piše: ANTON IKOVIC IZ POROČILA GORENJSKIH DOMOBRANCEV (ALZDG) »5. 1. 45 Zjutraj ob 1.15 je šlo okrog 40 ljudi na patrolo po povelju komandanta ba- taljona. Ob 9.30 so dosegu koto 1150, ob 10.12 koto 1192. ob 11. uri so 200 m vzhodno od kote 1293 našli sanitetni bunker. Bila je to vojna partizanska bolnica (prip. A. I. Po izjavi Franca Podstudenška-Roka je bila to postojanka odseka bolni- ce v kateri so bili podporoč- nik Brejc, poročnik Pirš Lu- ka, 4 kurirji in dve tovarišici, ki pa so se pravočasno uma- knili. Po njegovi izjavi ta po- stojanka ni bila izdana, pač pa so se tovariši, ki so se na- hajali v njej, sami dekonspi- rirali, ko so čepih drva, nav- zlic temu, da so se nahajale skoraj stalno v bližini patrole domobrancev. Sovražnik je zažgal oba objekta. Glej po- ročilo 27. II. 1945 AIZDG). Nadalje v poročilu G. d. piše; njem smo našli sledeče stvari: precej sanitetnega materiala, živila, perilo, pi- salne potrebščine, pisalni stroj znamke Uranija male vrste. Veliko je bilo tudi ak- tov. Najvažnejše smo spravi- li, bunker smo pa zažgah. Ob 15. uri smo dosegli koto 1366, ob 16. uri koto 1435, ob 17.30 je prišla četa do Rosca. Vrnili so se ob 19. h. Na višini 1293 so zapazili sledove 10 m.ož verjetno so bih iz bunkerja, ki smo ga zažgali. Pri Roscu je preno- čevalo okrog 50 partizanov. kmet ni nič vedel od kje so prišli in kam so šli. Popoldan se nam je prijavil partizan Košenina Franc, roj. 11. 12. 1921 v Gomilskem štev. 30, po pokUcu brivec, bil je mo- bihziran 8. 11. 1944 ter bil v komandi mesta Ljubno. Najbrž ga bodo kar obdržali, ker je videti, da bi bil dober borec in tudi pošten. Ve za več strojnic, ki so jih partiza- ni pustili na begu. Zvečer sta se poslopju kjer spimo, spet približala dva partizana. Ver- jetno, da se približujejo hi- šam, ker nimajo več jesti in niti ne vedo, da smo tukaj. 6. 1. 45. Zjutraj so šli iskat stroj- nico, za katero je vedel Koše- nina, dobih so jo približno tričetrt ure od mesta, kjer spimo. Bila je skrita pod ska- lo v listju. Poleg tega so do- bili še 11 magacinov in okrog 500 kom. municije. Nekaj ljudi je šlo v Luče, kjer so oddali akte, ki smo jih dobili zadnje dneve po bunkerjih. Kakor so nam prišli pravit ljudje so v današnji noči v naši bližini partizani kradli. Tako so pri enem kmetu ukradli dve kravi. Najbrž so to tisti, za katerimi se mi po- dimo že par dni. Prijavljamo sledeče nove domobrance, katere smo ujeli ali pa so se sami prijavili: Vrhnik Jože roj. 2. 3. 1914 Loka pri Smart- nem, del. v smodnišnici v Kamniku, mobl. 21. 12. 1944. Poljanšek Jože, rojen 6. 1. 1924 v Novi Štifti, kmečki sin, Luče 20, mobiliziran 15. 8. 1944, bil prijet na domu 23. 12. 1944. Košenina Franc, Cmak Franc roj. 18.1. 1916. v Polzeli, po poklicu mizar v Polzeli 70, mobl. 1. 9. 44. bil ujet 14. 12. 1944.« NAPAD NA BOLNIŠNICO »NOVA ŠTIFTA« NAD PETKOVO DOMAČIJO Bolnišnico niso napadli Nemci kot piše v knjigi Zi- danškova brigada str. 579-581, ampak gorenjski domobrjui^ci. CiUram njiho- vo poročilo: »7. 1. 1945. Ob 5., uri poslali patrolo 48 mož v smeri proti Sv. Antonu. Ob 7.20 smo naleteli na zaščitni- co Pohorske (Zidanškove brigade). Udarili smo nanje, vendar nismo nič zadeli. Vsi so takoj zbežali. Eden je pu- stil nahrbtnik, v katerem smo našli 3 magacine za ru- sko brzostrelko. Čudno, da ta ni padel, ker smo našU v nahrbtniku več krogel od br- zostrelke, katere so tu ostale. Verjetno je bil ranjen, ker se ga je vsaj ena krogla prijela. Eden se nam je po borbi sam prijavil. Od njega smo zvede- li katera brigada je bila. Priš- la je od Planice. Sli pa so proti Črnivcu. Smer kamor se je brigada pomikala smo takoj javih policiji. Patrola jih je nato sledila in ob 11. uri smo naleteli namesto na bri- gado na vojaško bolnico 4. operativne cone. Udarili smo na stražarje, nakar se je vse razbežalo. Ob tej priliki smo ubili dva partizana, 9 smo jih ujeli. Partizani so nas nato še enkrat napadli. Bolnica je imela 4 barake. V eni smo dobili 12 težkih ranjencev, katere smo pustili v baraki. Bačnik, intendant bataljona v Koroškem odredu. Bil je že v Jugoslaviji izgnan iz drža- ve radi komunizma. Bil je nato v Belgiji in nato v Rusiji (ustreljen na begu iz bolniš- nice. Prip. A. L). Dobili smo dve strojnici. Ena je bila bel- gijska, druga pa francoska. Poleg tega smo dobili tudi 8 pušk. Nekaj jih je bilo angle- ških druge pa so bile mau- serce. V bolnici smo dobili zelo veliko zdravniškega ma- teriala, tako npr. kompletno orodje zobozdravnika, zdra- vila in podobno. Vrnili smo se proti večeru. Cez dan se je prijavilo 6 partizanskih pri- bežnikov, 4 so bili iz bolnice, katero smo danes odkrili- Eden je prišel s poljsko mau- ser puško. Neka patrola močna 7 mož je našla muni- cijsko skladišče. V njem so našh 24.420 kom. itahjanske municije, 11.070 angleške in zelo veliko minerskega ma- teriala). To skladišče je bilo tik ob cesti, ki pelje v Podvo- lovljek v Prekovi parni - uti, v bližini hiše Marije in Ber- narda Mohčnik. Vse kaže, da je bilo izdano. Eksploziv so zažgali na travniku, drugi material pa odpeljah. Prip- Marija Moličnik 11.12.1978)- Franc Jelar »Gaj^, rojen 18. 2. 1912 v Letušu. Borec VDV. V bolnišnico »Solčava', ki je bila v Lučki Beli je bil sprejet 2. 11. 1944 in premeščen 27. 11. 1944 v bolnišnico »Nova Štifta«. Talec na Rasulah, Ljubno, 1945. Franc Jerman »Filip«, rojen 14. 10. 1909 v Senožetih 31, Doljsko. Borec 1. čete 1. bataljona Ka- mniško-zasavskega odreda. V bolnišnico »Nova Štifta« je bil sprejet 12.12.1944. Talec na Flu- dru, januar 1945 ^ 11. marec 1982 NOVI TEDNIK - stran 15 KONJICE IN TURIZEM E SO MOŽNOSTI nepovezana in slcromna ponudba ge tako lepa narava, še ta- znameniti kulturni spo- ' ilci sami ne privabijo kaj Lti turistov. V konjiški ob- ■j^i je že tako. Res, Unior je ,3 Rogli, pa tudi v Zrečah ^pravil odločilni korak v [iristif^ni ponudbi, toda v •pčini še vedno ostaja nepre- gledna vrsta neizkoriščenih ' ožnosti. Pa če omenimo sa- Zičko kartuzijo. Y Izletnikovi poslovni ,^oti v Slovenskih Konjicah jgla tudi Andrej Kubot, re- jrent za turizem. Kar se tiče irganizacije izletov in letne- ,3 oddiha se njegovo delo ne azlikuje kaj dosti od dela Irugih delavcev v turizmu. ,V občini pa o celoviti, pove- dni turistični ponudbi ne noremo govoriti. Se najbolj 1010 povezani z zreškim jniorjem, ki je tudi največ itoril za razvoj turizma v ob- lini. Tu so tudi prve v turi- zem usmerjene kmetije na 'ohorju in nekatere priredi- ye, kakršne so na primer ;,oške poletne prireditve. Kaj drugega pa gostom na našem območju že skoraj ne moremo ponuditi. Izjema so seveda športni objekti. Mož- nosti za šport in rekreacijo je veliko, poleg tega pa lahko nudimo le obilo prijetnih sprehodov v naravi. Skoda, saj je možnosti, na katere po- zabljamo, veliko.« Da bi predstavili vsaj tisto, kar v občini je, bodo, tokrat zares, pripravili občinski tu- ristični prospekt. Občinska turistična zveza bo tako sto- rila korak naprej, Marija Je- sih, nova predsednica Turi- stične zveze, ki je tudi vodja Izletnikove poslovne enote, pa je prepričana, da ne bo ostalo le pri tem. Gotovo pa to ni odvisno le od turistič- nih delavcev, ampak od ce- lotne usmeritve na nekem območju. V konjiški občini pa je razvoj turizma zaenkrat še pastorek. Spreminjanje miselnosti ljudi je pač dolgo- trajen proces. MILENA B. POKLIC V GORNJEM GRADU NISO ZADOVOLJNI S POŠTO v Gornjem gradu ljudje niso zadovoljni z odpiralnim časom njihove pošte. Ob sobotah dopoldne namreč ni odprta, tako da ne dobijo niti časopisov, ne morejo pa dvigovati tudi denarja. Preberimo, kaj so nam povedali krajani. i CILKA TERŠEK: De lam v trafiki v Gornjem gradu. Ob sobotah sploh ne morem nakazati de- narja. V trafiko ne dobi- mo tudi dnevnega časo- pisja, po katerem je veli- ko povpraševanje. Na problem so opozarjali tu- di delegati naše krajevne skupnosti v zboru občin- ske skupščine.« MARIJA SLATINŠEK: '>Tudi mene jezi, ker po- šta ni odprta ob sobotah. Ne vem, kakšne so ute- meljitve, da so potrebe kraja premajhne, da bi bi- la odprta ob sobotah do- poldne. Poleti je v našem kraju tudi veliko turistov, ki ostanejo brez časopi- sov, denarja pa prav tako ne morejo dvigniti.« OLGA STIGLIC: Lju dje, ki prihajajo v našo gostilno so o tem proble- mu že večkrat govorili in vem, da jih jezi. Težava je tudi v tem, ker je ob sobo- tah zaprta tudi banka. Ta- ko pošta kot banka pa sta odprti ob sredah popol- dne. Takrat pa ljudje prav gotovo nimajo toliko po- treb.« CIRIL POTOČNIK: »Z našo pošto je res križ. So- botne novice v časopisih lahko preberemo ob po- nedeljkih. Kot vem, pa imajo podobne probleme tudi v nekaterih drugih krajih v mozirski občini. Pripombe bo treba posre- dovati velenjski PTT. Mi- slim, da bi morali prislu- hniti težavam krajanov.« JANEZ VEDENIK ŽALEC: PRIDELA TI VEČ MEDU Prejšnji teden so se na redni letni skupščini sestali člani Zve- ze čebelarskih družin občine Ža- lec, ki združuje deset družin z okoli 350 čebelarji. Poročilo o delu sta podala predsednik skupščine ZCD obči- ne Žalec Anton Rozman in pred- sednik izvršnega odbora Miro Korošec. Obsežna poročila na drobno govore o delu, ki so ga v preteklem obdobju opravili in s problematiko, ki jo bodo morali reševati. Najbolj ponosni so na družinski dom čebelarske druži- ne Šempeter v Martjakih pri Šempetru. Kot so poudarili, ima za to veliko zaslug pokojni pred- sednik Cd Šempeter Pavel Ro- zman in sklenili so, da ga bodo po njem tudi imenovali. V lanskem letu je bilo na po- dročju žalske čebelarske zveze vrsta predavanj, ugotavljajo pa, da so se jih udeleževali le nekate- ri, medtem, ko drugi ne čutijo potrebe po dodatnem izobraže- vanju, s tem pa povzročajo sebi in družbi precejšnjo škodo. Če- belarji si želijo, da bi ta kmetijska panova dosegla tolikšno razsež- nost, kot jo je imela nekdaj. Zato, kjer je le mogoče ustanavljajo po šolah čobelarske krožke, da bi žg^ pri najmlajših vzbudili ljubezen do te marljive žuželke. Do sedaj deluje osem čebelarskih krožkov in sicer v Petrovčah, Galciji, Po- nikvi, na Polzeli in drugod. Med probleme s katerimi se srečujejo čebelarji je tudi pomanjkanje pa- še, lani ni bilo dovo'j sladkorja za čebele. Prav ni bilo, da bi Čebe- larska zveza, Hmezad Žalec in Gozdno gospodarstvo Celje našli skupni jezik in predvsem rešili problem paše. Na skupščini so govorili tudi o načrtih za letošnje leto. Se bodo skrbeli za izobraževanje čebelar- jev, predvsem glede kužnih bo- lezni čebel, radi bi tudi povečali članstvo in pritegnili nevčlanje- ne čebelarje, zagotovili bi radi za- dostne količine sladkorja za do- hranjevanje čebel in še mnogo drugih nalog jih čaka. T. TAVČAR LETOS VEČ SREDSTEV ZA POSOJILA OBČANOM V tem, ko smo v prejšnji številki in na tem mestu zapisali, kako je bilo s posojili občanom, ki jih je odobrila Ljubljanska banka Splošna banka Ce- lje v lanskem letu, velja današnji zapis predvsem nekaterim dejstvom okoli odobravanja posojil občanom v tem letu. Ljubljanska banka Splošna banka Celje bo zbrana sredstva občanov usmerjala v posojila občanom v skla- du s sprejetimi planskimi usmeritvami za naložbe v gospodarstvo. Tako bo ta delež od zbranih sredstev občanom znašal za posojila občanom 31,1 od- stotke ter 68,9 odstotka za naložbe v gospodarstvo. Razumljivo je, da bo Ljubljanska banka Splošna banka Celje dajala ob- čanom predvsem take vrste posojil, ki bodo spodbujala varčevanje, ki bodo stabilno delovala na tržišče in ki bodo v skladu s splošnimi težnjami po var- čevanju. Še nadalje bo celjska temelj- na banka Ljubljanske banke pospeše- vala kreditiranje gospodarskih dejav- nosti občanov in to preko raznih pra- vilnikov o posojilih občanom ter po- sojil na pod