I ^ Veumm НвИКа KM W HamtPdiikenBote f Upcsra Klageoturt, Fostfacb 116 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaAalce) / Odjavo naročbe tega liBta za pribodn|l meseo sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,08 za milimeter stolpec V _—- '' ^tev, 99. Krainburg, 16. decembra 1942 2. Moeni soTjetski napadi odbiti tiumc^ude... I Uspešen sunek v stepi Kalmlkov - Boljševiki so zgubili 1568 oklopnjakov - Sovražne postojanke v Tuneziji uničene Oberkommando đer Wehrmacht je dne 814. decembra objavilo: Vkavkaškihplaninah smo zavrnili več sovražnikovih napadov. V drugih delih južnega frontnega odseka še trajajo deloma zelo ogorčeni boji z močnim nasprotnikom. Lastne sile oklopnjakov, ki so prodirale iz prostora jugozapadno od S t a-lingrada, so razbile močnega sovražni-ifca, čegar nasprotni napadi so spodleteli z Bgubo nad 20 njegovih oklopnjakov. Pri nekem sunku, ki smo ga izvedli v zadnjih dneh v stepi Kalmikov za hrbet sovražnika, smo pripeljali številne ujetnike in občutno motili sovražnikove nove pošilj-ike. Italijanske čete so se znova in ob krvavih sovražnikovih zgubah ubranile krajevnih napadov boljševikov na fronti ob Donu. Sestrelili smo 25 sovjetskih letal, zgubili pa štiri lastna. Boji v odseku Kalinin - Ilmensko jezero še trajajo. Prodorni in rešilni po-Bkusi Sovjetov, da bi rešili obkoljene sovražnikove čete so bili zavrnjeni. Zopet je bilo uničenih 31 oklopnjakov. Od 25. novembra je sovražnik pri svojih brezuspešnih napadih zgubil samo na področju ene armade 1568 oklopnjakov. Pri podjetjih nemških udarnih čet ob У o 1 h o v u in južno od jezera Ladoga amo razdejali številne sovražnikove bojne postojanke. Bojna letala so v pretekli noči bombardirala mesto in pristanišče Murmansk. V Kirenajki.ješe nadalje živahno Izvidniško in topniško delovanje. Nemška bojna letala so izvršila močne napade proti obratu v pristanišču Benghasi. V Tuneziji so nemški bombniki uničili več sovražnih oklopnjakov. Ozemlje pristanišča Bone flo nemška in italijanska letala ponovno težko bombardirala. Nastale so eksplozije in požari. V zračnih bojih smo v severni Afriki sestrelili 12 sovražnih letal. Ladijsko protiletalsko topništvo nemške vojne niornarice je v službi pri konvoju sestrelilo tri sovražna letala, V noči na 13. december so nemški brzl Žolni napadli sovražne konvoje na britanski vzhodni obali, in kljub zelo močni zaščiti po rušilcih torpedirali šest trgovskih ladij. Trije pamiki s skupno 9000 brt. so se popili takoj, neka petrolejska ladja s 3000 brt je bila zgorela z visokim sikajočim plame- Protiletalsko topništvo na potu v položaje K vozom za moštvo. Takoj spravijo top v položaj. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Herbert, A ti., M.) nom. Tudi ostali parniki so se bržkone po-greznili. Iz razvijajoče se ponočne bitke z rušilci JO se vsi čolni vrnili nepoškodovani v svoja oporišča. Pomorsko topništvo, predstražni čolni in lovska letala ao nad Rokavskim prelivom in ob norveški obali sestrelili štiri britanska letala. Churdiill se mora porainall z Darlanom Poraz angleške severnoafriške politike - Darlan grozi Eisenhoverju Bem, 15. decembra. Tajna seja angleškega Spodnjega doma o »zadevi Darlana« je vedla, kot izhaja iz novih pojasnjevalnih komentarjev »Timesa«, do popuščanja angleške politike napram ameriškim zahtevam po prednosti. Najprej se morajo pogoditi z Darlanom, tako pravi merodajni angleški časopis. Ta presenetljiva resignacija napram izdajalskemu admirlu, za katero se je skrila angleška odpornost proti ameriškim za-vojevalnim in gospodovalnim načrtom v Severni Afriki, se mora označiti kot poraz angleškega imperija. Kajti samo po sebi razumljivo ne bo ta poraz pomenil, da popolnoma opušča Anglija svojo protiameriško politiko v afriškem vprašanju. Spremenile se bodo najbrže samo zunanje oblike boja, „500.000 wnladiA Jlemcev postwelitiV a— Znani ameriški časopis -»World Reviews prinaša članek z naslovom »Ze-dinjene države Evrope«. V njem se od' kriva najbolj neumna povojna slik:^, kar smo jih od te strani dosedaj doživeli. Dobesedno se glasi: -»Je okorela in grozovita zadeva. Po vsem videzu pomeni naša zmaga ubojstvo 500.000 mladih Nemcev, bodisi po sumaričnem vojnem sodišču ali brez take ceremonije. Tudi če bi se celo hotelo izogniti temu, da bi jih dejansko ubili in če bi celo vrsto prisilnih delavskih divizij mednarodno zaposlili za celo življenje, ne pomenja to ničesar drugega kot živo smrt. To bomo pa tudi izvršili.* Ko je nekoč storil fiđmceier Clemen-ceau, strašen Jzrek, da je 20 milijonov Nemcev preveč na zemlji, smo mislili, da smo doživeli višek sovraštva. Toda Cle-menceauja ao daleč zasenčili. Sanje o zaželenem sadističnem morjenju v masah niso nove. Najprej je bil žid Kaufmann, ki je zahteval'sterilizacijo vseh nemških mož in žena, nato bivši ameriški trgov-ski ataše v Berlinu, ki je hotel nemška mesta izprazniti in mladino izgnati, nato Roosevelt sam s svojo željo, da se ne zadovoljil 8 takim povojnim »vetom kot leta 1920, v katerem bi se zopet lahko posejalo in zrastlo seme hitlerizma. V Angliji so vedno stremeli za tem, da temi resnično kulturnimi stremljenji in obljubami šli v istem koraku, če sedaj »Daily Herald« hoče izumiti strašno razstrelivo, ki bo iztrebilo te nemške hudiče, ali »National-Review«, ki vidi edino upanje za svet v odstranitvi nemškega naroda, te »roparske, brezvestne in necivilizirane rase«, ali če zahteva Reuter, da se mora vse nemške otroke spraviti v inozemstvo, da se jih tam raz-narodi. Vsi ti glasovi so vendar le podrejeni enemu, židovskemu, katere je naznanil že leta 1938. predsednik mednarodne protižidovske lige Bernard Leča-che: Židovska stvar je, da se Nemčijo razčetrti; židovska stvar je vojna brez milosti. Sterilizirati, streljati, razčetvoriti, poznamo že celo lestvico židovskih orgij sovraštva. Spoznali smo pa že tudi, da se ti nemočni ekscesi jeze pojavljajo vedno takrat, če nasprotnik ne more prikrivati lastnemu narodu na vseh straneh se mno-žečih težav. Nemški narod pa si bo do-bro zapomnil glasove sovraštva, ki se ^lišijo iz sovražnega tabora. da se dobavitelji orožja in živil preveč ne razburijo. Dočim de Gaulle vedno bolj odkrito nastopa proti Darlanu, se poskušajo pogajati Amerikanci z gaullisti, ne da bi se kakor koli vezali. To smer kaže že sprejem gaulli-stične delegacije pri Cordell Hullu. Sedaj zvemo za napore ameriških vojaških krogov za pridobitev gaullističnega »visokega komisarja« južnega Pacifika, ki razpolaga v ozemlju Nove Kaledonije z nekaj mornariškimi in vojaškimi enotami, ki bi jih radi Amerikanci uporabili v svojem boju proti Japonski. Zdi se, da hoče Darlan izključiti možnost morebitne odtegnitve Rooseveltove naklonjenosti s posebnim poudarkom svoje važnosti. Cela poplava razgovorov francoskih izdajalcev v Alžiru je pokazala že v zadnjih dnevih neko nervoznost. Sedaj je baje Darlan ameriškemu poveljniku generalu Eisenhoverju sporočil, da je prisiljen, če ne bodo prenehali napadi nanj, »bolj kot doslej misliti na svoje interese in. one svojih privržencev«. Te grožnje bi bile lahko videti smešne, če ne bi opominjale k previdnosti težkoče, ^ ki jih napravlja ameriškim četam prebivalstvo iz različnih krogov v Maroku in Alžiru. V zadnjem času so bile hude sabotaže. Naperjene so bile posebno proti železnicam in proti ameriškim obrambnim napravam. Zato bodo baje zaprte vse osebe, ki so osumljene protiameriškega zadržanja. Nove japonske bojne ladje Tokio, 15. decembra. Veliko število no-v^i japonskih bojnih ladij so v zadnjem času že postavili v službo in jih aktivno uporabili v prvih črtah. To je sporočil napovedovalec mornarice v Tokiu, pomorski kapitan Hiraide, v nekem radijskem govoru, v katerem je dal pregled o poteku in uspehih prvega vojnega leta. Dovršili so zaporedoma ter stavili v službo nosilce letal in se pri njih izgradnji oziral na najnovejše skušnje iz te vojne. Vrhu tega gradijo nove križarke in rušilce, da japonsko vojno mwnarioo jSe bolj povečajo. Okrog ugibanja v Londonu Vprašanje, »Kje je Rommel in kaj prav za prav namerava v Libiji?« je še nadalje snov razgovorov v vojaških krogih angleškega glavnega mesta. Poročila švedskih dopisnikov v Londona dajo spoznati, da tam nihče prav ne ve, kaj se godi v Kirenajki. Londonski zastopnik lista »Svenska Dagblad« izraža svoje vtise o sedanjem razpoloženju v Londonu z ugotovitvijo, da bo Rommelova taktika v svojih posledicah pomenila, da je dan, ko naj bi bili angleško-ameriški bojni cilji v Severni Afriki uresničeni in čete osovine popolnoma pregnane ali uničene, premaknjen v neprijetno daljavo. Enako se godi našini nasprotnikom v Tu-nisu. Ameriški podpolkovnik Hyman, ki se kot poveljnik neke ameriške oklopnjaške divizije že tri tedne v Afriki bojuje, je iztrez-njen po hudih oklopnjaških zgubah ameri-ško-angleških čet v ozemlju Tobourbe, izjavil: »Prehitro smo prodirali in smo se predaleč razprostrli. Sedaj moramo iti nazaj na močnejšo črto in počakati pojačanj. Potrebujemo več oklopnjakov, topništva in letalske podpore, predno lahko začnemo z ofenzivo.« Z ozirom na te ameriške klice na pomoč za pojačanje, je posebno neprijetna vest radiooddajne postaje Maroko, katerb potrjuje, da je nedaleč od tuniške meje v Alžiru nahajajoča luka Bone hudo trpela po zračnih napadih osovine. dospe ROO" Iz USA poročajo o za Roose-SevellOVe velta posebno mučnem od- ip krnmHala britju. Njegova soproga Ele-le nraniljaia gg je mudUa pred letom dni v Los Angelesu, kjer je skupno z new-yorškim nadžupanom La Guardio nadzorovala pripravljenost ameriške zapadne obale proti zračnim napadom. Dva dni po udarcu pri Pearl Harbourju je razkrila županu Los Angelesa svoje srce v svoji skrbi in prestrašenosti radi tega nepričakovanega udarca ameriški mornarici. »Japonci kontrolirajo Pacifik«, je rekla, kot je sedaj sporočil župan Fletcher Bow-ron na nekem zborovanju »odvetniškega kluba«. Gospo Rooseveltova je poročala o vseh posameznostih ameriških zgub z utemeljitvijo: »Nekaj onih, ki nosijo odgovornost za civilno prebivalstvo, naj zve resnico! Rekla mu je: »Zgubili smo šest bojnih ladij.« Bowron je pripomnil, da mu je opisovala gospa Roosevelt dogodek pri Pearl Haubourju resnično nekoliko hujše, kot je to sporočil nedavno mornariški de-partement. Strah pred močnim nasprotnikom je go-spej Rooseveltovi razvezal jezik. Saj so bili vendar celo uradni krogi prepričani, kot je nadalje sporočil Bowron, da bi takrat 8000 japonskih vojakov zadostovalo, da bi zasedli vso Kalifornijo. V svoji brbljavosti je Eleanora Roosevelt povedala resnico, ki jo je predsednik prikrival celo leto — saj vemo: na vse zadnje zato, da premoti Juž-noamerikance in jih priklene na vojni voz Židov Wall-Streeta — in je tudi še potem samo delno priznal. Tudi indiskrecije Eleanore Rooseveltove tvorijo pomenljiv prispevek o ocenjevanju verodostojnosti uradnih severnoameriških vojnih poročil. Preko 63.000 momarlev se le potopilo Stockholm, 15. decembra, rtiv^šir^eiii ameriški časopis »Times« odkrito priznava, da Amerika in Anglija bitke za Atlantik Se davno nista dobili. Nemci so namreč zgradili več podmornic, kot pa so jih mogli potopiti. Dosedaj je bilo potopljenih že 3801 ladij. 63154 mornarjev raznih narodnosti je pri tem prišlo ob življenje ali pa so bili javljeai za pogrešane. Stran 2. — Stev. 99. KARAWANKEN BOTE Sreda. 16. decembra 1&&. Sile trojnega pfikta so neraxdruzljiTa usodna skupnost Eno We bo|a in zmage Radijska poročila шапЈШ ministrov narodom držav trojnega pakta ob obletnici boja proti USA Berlin, 15. decembra. V petek zvečer so ob obletnici skupnega boja držav trojnega pakta proti USA govorili Reichs-aulSenminister pl. Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano in japonski zunanji minister Tani v slovesni radijski prireditvi narodom zavezniških nacij. ReichsauBenminister pl. Ribbentrop je med drugim izvajal: »Eno leto skupnega boja sil trojnega pakta in njihovih zaveznikov je danes za nami. Junaške čete našega japonskega zaveznika so prizadejale Amerikancem in Angležem na kopnem, na morju in v zraku odločilne udarce in jih za vedno pregnale iz vzhodne Azije. V nato sledečih bojih z amerikanskimi pomorskimi in zračnimi bojnimi silami je japonska mornarica prizadejala Amerikancem Se nadalje velikanske zgube, tako da je njihova ofenzivna moč v teh vodovjih za dolgo časa ohromela. V Evropi so Nemčija in Italija ter njihovi zavezniki v hudih in zmagovitih bojih Sovjete vrgli še dalje nazaj, zaščitili kontinent pred vsakim napadom in zavzeli nove močne pozicije za nadaljnje vojskovanje. Na morju so sile osi prizadejale angleški in ameriški plovbi na vseh morjih ogromne zgube, tako, da postaja prevozni položaj za sovražnika vedno katastrofalnejši. Temu nasproti so uspehi naših sovražnikov več kot skromni: Bombni napadi na civilno prebivalstvo, taktični začasni uspeh v Afriki in varno izkrcanje v afrikanskih kolonijah Francije, ki je zaradi verolom-nosti svojih častnikov postala brez orožja. Na nobenem bojišču torej naši sovražniki niso izvojevali uspeha, ki bi tudi kakor koli ogrožal zmage sil trojnega pakta. Za vojaki sil trojnega pakta in njihovih zaveznikov pa stoje strnjeno narodi. Tudi oni vedo, da gre pri tem gigangtskem boju za biti ali ne biti nas vseh. Ravno ta zavest usodne povezanosti teh treh narodov bi njihovih zaveznikov jim daje voljo in moč, da zastavijo vse, jim daje pa tudi sigurnost, da bo zmagala njihova pravična stvar. Navdan od te bojevitosti in neomajne volje do zmage pozdravlja danes nemški narod zavezniške narode Japonske, Italije In priključenih jim držav.« Kraljevski italijanski zunanji minister Grof Ciano je med drugim izvajal: »V svojem znamenitem govoru pred zakonodajnimi odbori komore, fašistov in kor-poracij je Duce dne 2. decembra izrekel besede, ki nam dajo poseben povod, da se znova spomnimo japonskega vstopa v vojno na dan 1. obletnice. Kako je vendar rekel Duce? ,Vstop Japonske v vojno sil trojnega pakta je brezpogojno jamstvo za zmago, ker Japonske ni moči zadeti in ni moči poradti. Vse angleške pozicije na daljnjem Vzhodu so se zrušile liki gradba na pesku.' Zapoved časa je le ena: boj — skupen boj z našimi zavezniki, boj za žive, boj za bodočnost, pa tudi za mrtve. Boriti se moramo, da ne bodo zaman žrtve naših mrtvih. Oni mrtvi nam kategorično zapovedujejo boj do zmage. Mi ubogamo!« Cesarski japonski zunanji minister Tani je med drugim izvajal: »Ko so pred dvema letoma Nemčija, Japonska in Italija sklenili zavezo za izgraditev novega svetovneg^a reda v veliki vzhodni Aziji in Evropi, so su nadejale, da bodo s tem na svoji strani zelo prispevale k izoblikovanju svetovnega mira. Upale so, da bodo cel6 vodeči možje Anglije in Amerike pravilno ocenili razvoj novega časa in s tem opustili svoje načrte po svetovnem gospostvu. Te države bi bile lahko z nami skupno sodelovale na razvoju miru na svetu, pravičnega svetovnega miru, v katerem bi narodi spoštovali in razumeli prvotne naloge vsakega naroda. Njihova aroganca, ki ji ni rešitve, in njihovo nedostajanje pameti sta pa pometala v morje vse naše upe in naposled povzročila sedanjo svetovno krizo. Trdno sem prepričan, da ni več daleč čas, ko bodo vsi narodi v Aziji in v Evropi pod našim močnim varstvom oproščeni pritiska Anglije in Amerike, skupno in srečno živeli. Moramo si pa znova na ta zgodovinski dan prilastiti besedo in duh dogovora treh sil in skleniti, da v popolnem medsebojnem zaupanju hrabro in s prepričanjem zmagovito (k>bojujemo to vojno in s tem dosežemo naš skupni cilj. Ifsi sowfelshi napadi so se izjaloiili Številni oklopnjakl In letala nničeni - Britanski rušllec pri Oranu potopljen Oberkommafldo der Wehrmacht je dne 13. decembra objavilo: Neka divizija nemških lovcev je na ozemlju pri Tuapse ju zavrnila v ogorčenih bojih od moža do moža sovjetske napade, ki so trajali ves dan. Na ozemlju ob T e r e-k u je sovražnik napadel z močnimi silami, ki so jih podpirali oklopnjaki. Doslej je bilo odstrel jenih 14 oklopnjakov. Krajevni napadi Sovjetov na ozemlju med Volgo in Donom so se izjalovili ob obrambi nemških in italijanskih čet. Ogrske udarne čete so na vzhodnem bregu Dona uničile sovražnikove bojne naprave. Pripeljali so ujetnike in plen. Nemške, romunske, italijanske in ogrske zračne bojne sile so bile poslane na težišča bojev, da podpirajo vojsko. V zračnih bojih in po trotile-talskem topništvu je bilo sestreljenih 37 so- Kanada potrjuje Dvahral \el potopitev kol noiih ladij Rooseveltova lažnivost dokazana - Grenko spoznanje za „pomorske sile" Stockholm, 15. decembra. Po nekem Reu-terjevem poročilu iz Montreala je izjavil kanadski oboroževalni minister Howe v soboto: »Od začetka vojne predstavljajo zgube trgovskega brodovja nasprotnik osovine dvakrat toliko tonaže, kot so znašale nove egradnje.« Howe s tem ponovno potrjuje znano dejstvo, da potope nemške podmornice več ladij, kot zamorejo Anglija in USA skupno z njihovimi vazalnimi državami na novo zgraditi. Tudi nevtralne strani napravljajo sedaj skrajno žalostne ugotovitve za plutokratič-ne pomorske sile. Mornariški koledar, ki je ravnokar izšel in ki se naravno z ozirom na vojskujoče opira deloma samo na domneve, deloma pa sestavlja uradne napovedbe zgub z lastnimi informacijami, je zgovoren dokaz za lažnivost Rooseveltovega poročanja. Navaja namreč kot uradno priznane zgube USA samo dve bojni ladji, tri nosilce letal, štiri križarke itd., ker je izšel pred Rooseveltovim naknadnim priznanjem o zgubah pri Pearl Harbourju. Pisci koledarja so bili zadosti previdni, da ao nadaljnje zgube naznačili z vprašanji za domnevo še obstoječih ladij. Angleži so pa vseeno javili, da so zgubili štiri bojne ladje, 25 križark, 90 rušilcev in 40 podmornic. V koledarju se izraža domneva, da je bilo postavljeno v službo prevejšnje število nemških podmornic. Cel6 na Švedskem izhajajoči časopis, ki ima ozke zveze z angleškimi mornariškimi krogi, se čuti z ozirom na dejanski razvoj vojne primoranega, dp izreče v nekem razmotrivanje o strategičnih vidikih po treh letih vojne nekaj za plutokratične pomorske sile zelo grenkih spoznanj: »Minili so časi, ko se je dobilo neomejeno pomorsko gospodstvo ж blokiranjem sovražnih ladij v lukah. Z nastopom orožij modeme pomorske vojne, vključno letalstvo, je nastopil faktor stalne negotovosti, celo za premočno mornarico. Ni imel za posledico samo negativnega uspeha, da so materialne zgube na morju postale večje. Premočne mornarice so bile prisiljene z ozirom na riziko zgub tudi k zadržanju, ki omogoča številčno manjši mornarici, da ob-varje takozvano operacijsko svobodo, se torej po potrebi pojavi na morju in izvede akcije, kot so vsakokrat potrebne. Povišano delovanje letalstva in podmornic na daljavo je vedlo do tega, da je postal prevoz večjih skupin čet preko morja posebno težak.« Ce morajo že v krogih, ki imajo tako dobro zvezo z angleškim vojnim vodstvom, podajati tako neprijetna priznanja, si lahko predstavljamo, kako bodo Angleži še v pomorski vojni, posebno v Sredozemskem morju Se razočarani. vražnih letal. Mi pogrešamo sedem lastnih letal. Južno od R s h e v a je sovražnik ponovno poskušal predreti. Vsi napadi so se zrušili. Odstrelili ali uničili smo zopet 35 oklopnjakov. Tudi na frontnih odsekih pri Toropecii in ob Ilmenskem jezeru je sovražnik zaman napadal. Na fronti v Kirenajki so se izjalovili močni britanski napadi ob takojšnjih silnih protisunkih nemških oklopnjaških čet. Bojna letala so učinkovito napadala pristanišče Tobruk, sovražnikove motorizirane kolone in neko letališče. Zavrnili smo sovražnikove poskuse, pridobiti si zopet v zadnjih dneh izgubljeno ozemlje v Tuneziji, ugonobili smo neko bojno skupino in uplenili ali uničili 13 oklopnjakov. Pristanišče Вбпе je bilo ponoči ponovno bombardirano, pri čemur je bila zažgana neka trgovska ladja z 8000 brt. Nemška podmornica je z dvema torpednima zadetkoma potopila pri Oranu nekega angleškega rušilca. Pod zaščito oblakov so sovražni bombniki in odredi lovcev podnevi napadli nekaj krajev v zahodni Franciji. Prebivalstvo je imelo zgube. Sovražnik je zgubil sedem letal, med temi dva štirimotorna bombnika. Prevozna ladla „President Coolldge" potopljena s 4000 možmi na krovu na južnem Pazifiku Stockholm, 15. decembra. Reuter poroča iz Washingtona: »Mornariško ministrstvo objavlja, da je bil bivši potniški parnik »President Coolidge« na južnem Pacifiku potopljen. Na krovu se je nahajalo približno 4000 mož.« Potniški pamik »President Coolidge« je imel 21.936 brt. Ladja je nastopila službo leta 1931. Njena matična luka je bil San Francisco. Po nekem nadaljnjem poročilu je bila ladja potopljena prejšnji teden. Zatrjuje se, da so utonili samo štirje možje. Pamik »President Coolidge« je deseta ameriška prevozna ladja, ki je bila v tej vojni zgubljena. London sprašuje po „defekln" v Afriki „Ceramic" en del bojp v Tanlsn - Razvoj po Tobourbl Rim, 15. decembra. Kot posledica poraza zaveznikov pri Tobourbl se opažajo v angleški javnosti jasni znaki neugodja o poteku vojaških operacij v Tuneziji. Prvotni strateški koncept Eisenhoverja in An-dersona z nameravanim hitrim pohodom proti Bizerti in Timisu so morali po porazu pri Tobourbi odložiti. Izkazal ae je kot neizvedljiv, V 8 tem začeti novi fazi vojaškega razvoja v vzhodnem Tunisu zavzemajo po italijanskih ugotovitvah nove pošiljke za zagotovitev nameravanega an-gleško-ameridkega pohoda zoper Bizerto najvažnejše meato. liotltv« OQVih pošUjk | potapljanjem ladij se razvijajo temu primemo sedaj neposredno in Izredno škodljivo za zavezniške načrte v Severni Afriki. Pod tem vidikom je po rimskem mnenju uvrstiti potopitev prevoznega pamika za čete »Ceramica« s 3000 možmi za porazom pri Tobourbi. Začenja se opazovati neprijetnosti afriške pustolovščine za zaveznike. Kako Angleži občutijo to dejstvo, dokazuje izjava v »Daily Expressu«, da mora biti očividno defekt v zavezniškem vojaškem stroju v Se-T«mi Afriki. II ygCJVlO ČASA ^ЧШгег je dne 10. decembra sprejel svojem glavne mstanu voditelja nacionalsoclallstifinega pokreta (NSB )na Nizozemskem, Musserta, in se z njim dalje časa zaupno razgovarjai. Ftihrer je sprejel poveljnika Španske divizije generalnega poročnika Munoza Grande in mu podelil Elchenlaub z um Ritterkreuz dee Elsemen Krauzes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa). O prillld obletnice dneva, ko so Nemčija, Italija in Japonska pred enim letom zveste smislu trojnega pakta, oznanile svoj sklep, da se bodo skupno do končne zmage vojskovale v vojni, ki so jo jim vsilile Zedinjene države In Anglija, je Flihrer poslal brzojavke Tennoju, Kralju ter Cesarju Viktorju Emanuelu kakor tudi cesarskemu japonskemu ministrskemu predsedniku in Duceju. Cesarski Japonski orožni ataSe, generalma-jor Komatsu, in podadmlral Yokol sta dne 11. decembra o priliki obletnice vojne napovedi Nemčije Zedlnjenim državam izročila nemškemu vrhovnemu poveljstvu oborožene sile in vrhovnim poveljstvom delov oborožene sile čestitke cesarske japonske oborožene sile. O priliki obletnice dneva, ko so pred enim letom Nemčija, Italija In Japonska vstopile v skupen boj proti Zedinjenim državam in proti Angliji, so poslali FUhrerju brzojavke kralj in cesar Viktor Emanuel, Termo ter Duce in japonski minstrski predsednik Tojo. V tem ko na vzhodni fronti nemška oborožena sila v trdih in zmagovitih bojih varuje Evropo pred razjedajočim strupom boljSevi-~. škega barbarizma, je v Lembergu v marljivem delu nastala tvorba, ki naj ščiti Evropo tudi pred nevarnostmi, ki prete zdravju iz Vzhodai. Gre za velik zavod za raziskovanje pegastega legarja, ki so mu vzdell ime »Emil pl. Beh-ring«, in ki ga je v sredo v slovesnem državnem činu otvoril generalgouvemer Reichsmi-nister dr. Frank. Naraščajoče število Nemcev v Klevu je dalo povod, da so se ustanovile razne skupnosti, predvsem na področju športa, katerim se bo sedaj pridružil še pevski zbor. Učitelj glasbe na nemškem učiteljišču v Kievu je dobil nalog, da zbere v pevskem zboru vse ondotne nemške rojake in one iz Reicha, ki imajo veselje do petja. Kakor poroča angentura Štefani Iz Tunisa, smatrajo mosleml vojake osi za rešitelje. V celi deželi je popolen mir. V nekem pozivu je Bej iz Tunisa pred kratkim izjavil, da sme prebivalstvo z zaupanjem čakati bodočnosti. Od Italijanov, ki prebivajo v Tunisu se je še pred svojim vpoklicom prijavilo nad 4000 prostovoljcev, od njih se je prillčno aOOO stavilo na razpolago za važna dela v nekem pristanišču v Tuneziji. V noči na 12. december so nad švicarskim ozemljem odvrgla, kakor Javlja švicarska brzojavna agentura, Der EckeK j(^iLs), ki ee Je veem dopadel. — Mladinsko Bltuplino H6fle!n so povabili v Llenz. Udeležilo ee bo 16 deklet pod vodstvom Jugendgruppen-fiihrerin Veronika Krisehner. Vse se veseli, da bodo videle Qau Kamten. SeeJand (Prireditev »veselega večera«.) BDM In z njo mladinska skupina sta pred kratkim priredili v okrašeni dvorani Kilmtnerhofa >vesel večer« z zelo bogatim eporedom, ki je bil dobro obiskan. Vee točke programa so e« predvajale dobro, In občinstvo Poslani Man der ^ationaiKozialisli-sfhen VoltiSHoiillahri IV\V je bilo a tem zadovoljno, ravno tako s šaljivim delom, lepimi plesi, petjem in glasbenimi komadi; zlaetl zadnja dva je voditeljica sporeda v spremstvu glasovirja in harmonike zelo dobro izvajala. PoUand bel Leak. (Novi člani KVB in delo žen.) Pred nekaj dnevi je bilo v POl-landu zopet sprejetih v KVB 150 članov, ki eo s tem dobili prekllcljlvo državljanstvo. Novi državljani eo eveCano obljubili, da bodo kakor doslej tudi za naprej vsekdar etall za FUhrerja in Reich. — NS-Frauenschaft je, ker je kmeC-ko prebivalstvo zelo rado darovalo, odvedla 130 kg posuiSenega sadja za dobrodelne namene. Naj bo tem potom izrečena vsem darovalcem zopet zahvala. Počastitev zaslužnih vzgojltellev V preteklem tednu je Landrat dr. S k a 1 -kav priaotnoeti Kreieechulrata WUstnerja izročil na slovesen način srebrni znak za zvesto službovanje štirim vodjam ljudakih Sol za 125-letno vzorno delovanje v njihovem poklicu. V svojem nagovoru odllkovancem Rudolfu Mofllacherju v Kralnburgu, Francu Schechar-ku v Naklasu, Josefu Schenherru v Flodlngu; Aloisu Zheme iz St Veita an der Sawe je Landrat poudarjal visok pomen vzgojiteljskega poklica, ki zahteva zlasti na Gorenjskem Izredno dejavnost In povečan čut odgovornosti. IVove naloge illmsbega nrada Kana V krajih s klnsklmi gledališči bodo ponavljali dobre filme Kakor znano, )e glavna naloga Gaufllmetelle (filmskega urada v Oauu) NSDAP, da prinese v kraje kjer nI kina, nemške filme, da na ta način seznani kmečko prebivalstvo ■ tem kulturnim blagom. V Kamtnu je danes filmu dostopna poslednja gorska vos, najskrltejSa dolina. 8 tem pa Se nikakor niso Izčrpane naloge Gautilmstelle. Poleg obširne oskrbe vojakov — v tem letu je Gaufilmstelle Kamten predvajala filme okoli 130.000 vojakom — In izvedbe filmskih predstav za HJ prikazuje Gaufilmstelle tudi v krajih, kjer se nahajajo kini, dobre, državno politično dragocene filme. Da se normalnih kinoprodstav s tem ne moti, po-nove po določenem času izvrstne filme. Izrecno moramo opozoriti na to, da se s tem delovanjem Gaufilmstelle v krajih e kino-gledališči ne zmanjSajo roki za kraje v Gauu, kjer ni kina. Zvočne klnoaparature, ki jih ima Gaufilmstelle ostanejo v krajih, kjer nI kina. Oaufilmetelle deluje v krajih, kjer so kina, ob dnevih, ko ni kinopredetave, zvečer in v krajih, kjer so dnevne filmske predstave, pa ob nedeljah ob 10. uri dopoldne. »Okoli kipa svobode« V okviru te akcije se bo sedaj predvajal film »Okoli kipa svobode«, katerega so sestavili iz uplenjenih ameriških tedenskih poročil. Ta film je gotovo eden Izmed najboljših slikovnih dokazov o »pojmih svobode« sedanjih židovsko-plutokratskih vodij USA. Ne moremo ga odpraviti z običajnim in cenenim izgovorom »naclpropagande«, ker so vendar napravili ta film Amerikancl sami v svoji deželi »brezmejnih možnosti«. Navedimo samo nekoliko izvlečkov 12 tega tedenskega pregleda: boksarski boji na najbolj surov na£in, celo med možmi In ženami, uničevanje živil na eni strani, na drugI strani pa stavka In nemiri radi brezposelnosti, najnesramnejSl plesi Itd. Onstran Karawank • Pisma iz liorošlie Gorenjslie - Staro nemšl(o mesto Eralnburg • # Onstran skalnate stene Karawank se razprostira najjužnejše ozemlje VelikonemSikega Relcha v gorski In gozdni pokrajini Gorenjske. Bila je to malo possnana, toda izredno zanimiva dežela. Ko smo se zvečer peljali skozi predor Karawank — devet minut je potreboval vlak, da se je zmuznil »kozi ogromno težo gorskega masiva — in dospeli čez nekaj časa v Kralnburg, Smo mjsllll, da prihajamo v zasanjano pravljico staronemSkega mesta. Strme ulice, baročne hiše, bojeviti stolpi In mogočni zidovi Izoblikujejo dopadljlvo mestno sliko. Splača se, poročati enkrat Iz tega najjužnejšega kotička države. Krainburg Ima tisočletno nemško zgodovino. Za časa Otona Velikega je bila tukaj, kjer se zlivata Sawe v Kanker, ustanovljen sedež ob- Aus dim Hrelse Stein St. Mar:i.' bel IJttal. (Večer starfiev.) Proilo uedeijo z/ečer ee je vršil в pestrim sporedom večer za starše, ki ga je priredila mladina HJ. in BDM v dvorani KVB., ki je bila natlačeno polna mladih in starih, kateri so z vidnim zanimanjem sledili prelestnlm točkam. Po uvodnem pozdravu vodje HJ. 2ollsekretUr-ju Pg. S e n g e r, ki se je v toplih besedah spomnil staršev In opominjal mladino, da sledi po istih poteh in stopnjah In da se v okviru novih Idej vclikonemSItega Reicha izkažejo, da bodo postali vredni člani velike družine. Spored je obsegal pravljične igre »Zajčji pastir« In »Sneguljčlca« ter gimnastiko, vse to po BDM., HJ. pa so pokazali razne telovadne točke. Tudi baleta nI manjkalo In se je posebno izkazala mlada gdč. Eva Rohm, ki je žela za svoj uspeli ples ogromen aplavz. S pozdravom E4ihrerju je bil ta vsestransko uspeli In lepi večer zaključen. Wodltz. (Nova eeita.) Dolgo let se je samo govorilo o bližnjici Woditz—Winklem—■ Kr&lnburg. Leto# se je pa ta želja izpolnila. Na Izpodbudo uvidevnih mož se je to po večini napravilo z ljudskim delom. Le še kratek del je treba nasuti z gramozom, čez z:mo se bo debelo kamenje uleglo in spomladi ugladllo. Pot v Krainburg bo za kolo kakor tudi za voz prikrajšana za celih 5 km. Prav lepa hvala vodstvu za njegov trud. Domschole, (Nezgoda.) Pred nekaj dnevi Je Imel ključavnlčarrzkl pomočnik Johann Warschek opravka pri nekem stroju v ključavničarstvu svojega očeta. Prt tem se je po-služil tudi sekire. Ko je pripravljal podlogo za stroj, se je sekira odbila in ga je na desnem palcu tako težko ranila, da so mu ga morali odrezati. Warschek je ostal v domaČi oskrbi. Jauchen. (Iz vaSke kronike.) čeprav je Jauchon revna Ortsgruppe, se je vendar prebivalstvo pokazalo, kakor vedno, zelo radodarno In je pri darovanju kmetov nabralo prav znatem znesek 820 RM. — Pred nekaj dnevi se je vršil prvi apel za otroško skupino. Krels-klndergruppenfiihrerln Emml Baumgartner je postavila gdčno. Sophie Gschwind za voditeljico otroške Skupine. — Pred nedavnim se je župan Vinzenz Riedi s svojimi sotrudnlkl končno preselil v novo občinsko hišo. Sedaj razpolaga občina s čednimi, novodobno opremljenimi prostori. — Pred kratkim je govoril Pg. Ruprechter v gasilskem domu na prav doibro obiskanem zborovanju kmetom o nalogi kmečkega prebivalstva v vojni. Uttai. (Hltlerjugend je priredila večer za star Se.) Nedavno je povabila mladina iz Llttala prebivalstvo na večer za starše. Predvajanja HJ, BDM In DJ so bila tako ljubka in humoristična, da so oblskovalicl prisrčno ploskali. Pg. S fi, n g e r In njegova pridna sodelavka gdč. Maria Bruckbbok sta se večer za večerom zelo trudila, da se je ta večerna prireditev za starf e svečano IzvrSila. mejnih grofov krajine Oberkraln, Krainburg. Neizprosen je tok zgodovine, tisočletje je dovršilo to, kar je dežela vedno kazala — da je nemška krajina. Sivi zimski dan nam odvija mično pokrajinsko sliko. Sredi skozi mesto gre slikovita skalna globel, čudež narave, čez katero se v vrtoglavi visokosti vzpenja most. V globočlnl se pene smaragdnozelenl valovi reke. Za zelenim okroglim predgorjem se kopičijo gorski velikani Julijskih Alp, Karavanke in Steiner Alpen. Hrlbolazcu znana Imena, kakor Triglav, ki ga je opeval nemški pesnik Rudolf Baumbach, ali Grintouc v Steiner Alpen se pojavljajo v spominu. V gorenjskih dolinah živi marljivo ljudstvo, ki mirno opravlja svoje posle. Najti je tudi nekaj posebnosti. V Kroppu se je ustanovila zadruga umetnih kovačev, katerih dela so občudovanja vredna. V Landratamtu, prvi stavbi uprave, ki je bila zgrajena v Kralnburgu po vrnitvi v Reich, visi skozi nadstropja železen lestenec. Lepo oblikovano črno železo se okusno bije z belimi svetilkami. Mojstrsko delo umetnega kovažtva v Kroppu! Druga rokodelska umetnost, ki pokazuje velik razmah, je klekljanje, čigar staro Izročilo se goji naprej v posebnih šolah za klekljanje. Vsakdanje življenje v Kralnburgu je bilo te dni gotovo prekinjeno po prvi gorenjski kmetijski razstavi. Tisoči kmetovalcev so obiskali to obširno razstavo že prve dni in se predvsem zelo zanimali za stroje. Kmetijskih strojev prej skor&j niso poznali. Sedaj se pa močno pospešuje njih uporaba. Uspeh tudi ni izostal, kajti kmetijsko pridelovanje se je povzpelo do čudovite višine. Z ljubeznivimi pogledi preizkušajo markantnl kmečki obrazi stroje za košnjo, orodja za večstransko uporabo in molzenje. Tako je prišlo novo In urejeno življenje na Gorenjsko. Po delu pa pride zabava In odpo-čltek. V izložbah vabijo lepaki k večernim prireditvam KdF z umetniki Iz Wlena In močmi celega Reicha. šport se je poživil. V Kralnburgu gradijo športni stadion. Povsod so se združila nogometna društva, ki so odigrala že tekme z moštvi Iz mesta kftmtnerskega Alt-gaua. V najkrajšem času se Je Gorenjska popolnoma pridružila v nemški krogotok in v delu, v katerem se caveda svoje odgovornosti, prispeva svoj delež h končni zmagi. To je prepričevalen dojem obiska v najjužnejšem delu Reicha. Erich Dolezal . KrQis Radmanntdorf ABUng. (TovariSkolnbožl6noslaT-i Je Relchskrlegerbunda.) Pred kratkim se je vršila v hotelu Novak prva tovarlSka večerna prireditev Relchskrlegerbunda z bo-žlSnlm slavjem. Došll Številni tovariši, prijatelji In dobrotniki skoraj niso mogli dobiti val prostora v dvorani. Pozdravil Jih je Kamerad-schaftsfUhrer Schiller, ki je tudi vzorno priredil in vodil prireditev. Ob enem je Relchs-kriegerfUhrer kratko nagovoril tovariše ta goste ter je v svojem govoru prikazal in obrazložil namen slavja in delovanje RKB. Posebno so z veseljem sprejeli njegove besede, da naj bi sedaj novaCeni mladi Gorenjci častno nosili vojaSko suknjo, kot so to storili njihovi očetje. Zelo je tudi ugajalo sporočilo, da bodo podpirali družino od bandltov umorjenega tovariša Rosmanna iz St. Katharine. Za zabavo Je Igral godalni orkester ter Je znani glasbenik L o r e n z žel obilno pritrjevanje za svoje Igranje na klavirju. Končno se Je vršil Se srečolov zavitih steklenic ,o katerih vsebini Izdražiteljl niso bill ravno pceebno navduSenl, kar pa je izzvalo pri vseh vedlko veselja. Izkupiček eo oddali za KWHW ter Je večji del prispeval gospod generalni ravnatelj N o o t rfgiorfiii porofecpgicc Zmaga A01inger]ev proti Innsbruftn v namiznem tenisu 5:8 V veliki dvorani »Hlfie nemSkega športa« na Jesenicah je bil v nedeljo popoldne pred številno publiko odigran dvoboj v namiznem tenisu med Sportgem. Aflllng in Poetsportverel-nom Iz Innsbrucka. Goste so zastopali Emst In Erich Hocheneg-ger In Feldmelster Saletzky, AUling pa Lack-ner, Knifltz in Strumbl. Po lepih In napetih borbah so domači slavili lepo zmago. Posebno je omeniti samo veliko znanje Ericha Hochen-eggerja, ki je gotovo najboljši Igrač v Reichu in tudi v ABlingu ni oddal nftbene točke. Posamezni rezultati so sledeči: Lackner : Saletzky 1:2 (21:19, 13:21, 18:21) ; Hochenegger П. 2:0 (21:11, 21:11) Hochenegger I. 0:2 (10:21, 12:21) : Saletzky 2:0 (21:8, 21:5) Hochenegger II. 2:0 (21:11, 21:18) : Hochenegger I. 0:2 (13:21, 14:21) _______ . Saletzky 2:0 (21:4, 21:18) Lackner : Hochenegger П. 2:0 (21:15, 2il:10) — Končno stanje 5:3. S to zmago so ABlingerjl ponovno dokazali, da so eno najmočnejših moštev v Reichu. Strumbl Knifltz ! Strumbl Knifltz Lackner Knifltz Raziskovanje v službi prehrane v okviru znanstvenih predavanj raziskovalnega urada, strokovni oddelek poljedelstvo in splošna biologija v Reichsforschungsamtu, je govoril predsednik Relchsverbanda der land-wlrtechaftUchen Untersuchungsfimter und Ver-suchaanetalten prof. dr. Schmidt v BerlinU O ravno sedaj v vojni vaSni snovi ohramtve' rodovitnosti zemlje ta novodobnem obdelovanju zemlje. Pri tem Je poudaril neprecenljiv pomen umetnih gnojih In njihove pravilne uporabe. Po preiskovalnih uradih In preiskovalnih zavodih je bil eden največjih korakov v agrl-kultuml kemiji, kajti 37 takih zavodov je preiskalo že nekaj milijonov njiv. Mnogo važnih spoznanj za vedo o gnojenju z umetnimi gnojili Je bilo doseženih pri teh poskusih. KakSno povečanje je možno a pridatkom mineralnih gnojil hlevskemu gnoju, se razvidi iz tega, da so se od leta 1850. do 1938. pridelki povlAall za okoli 90 na 150 odstotkov. Z odgovarjajočim povečanjem stanja živine se je povečal pridelek od 446.000 ton leta 1800, na okoli 4 milijarde ton mesa in masti leta 1937. In življenje piše besedilo... Življenje In usod* Gertrude Mare Schmellng Corona Schreter je Izrazita lepotica, ju-nonske postave, le njena zunanjost prevzema vse; Gertrud Schmeling nima teh zunanjih mikov, njena postava je majhna, tudi nI nobena kraaotlca, toda njena očarljivost je neodoljiva In priklene njeno okolje. Kmalu nastaneta dve stranki; ena se po-Btavlja za Schr6terjevo, in čenča čimveč neugodnega o Schmelingovi; druga stranka prisega na možnosti Schmelingove in obira SchrOterjevo. Polagoma so morali vsi poznavalci glasbe priznati, da ргекаба petje Gertrude Schmelingove ono SchrSterjeve tako glede polnosti in zvočnosti kakor tudi glede tehnike. In ker se tukaj niso več mogli predati svoji opravljivosti, so se pa lotili zasebnega življenja. Pripovedovali so iz zgodbice o nagnjenjih njenega značaja, poročali zahrbtno o njeni lakomnost! in njenem pohlepu po denarju in si prilepetavall na uho skrivnosti iz spalne sobe. Zlasti Gertrud Schmeling je bila tu prizadeta, ker je Sohrfiterjeva veljala za nepristopno in hladno kot marmor. Seveda od vseh teh čenč ni bilo nič resničnega, kajti Gertrud pozna le eno stremljenje in eno strast: umetnost. In cel6 njeni največji nevodčljivci in najhujši nasprotniki morajo priznati, da ima glas, ki rnu ni enakega. Kadar poje, minejo Človeka jiavist, čenče in wyraAvo, takrat triwm- flra umetnost petja, glae očara posluSalce, gromovito ploskanje pohvali umetnico. Vsako leto priredi Hiller oratorij, leta 1766. »Acide al BIvio«, leta 1767. »Romolo ed Emilia« in leta 1768. >L'Asito d'Ancore«. V teh velikih delih je tekmovanje obeh pevk prav izrazito in nepozabno. Vsak, ki je bil tako srečen, da je slišal pevki v teh skladbah, se stalno na to spominja. Vedno bolj se sedaj klepetulje pečajo z Gertrudo Schmelingovo, ki ji zlasti očitajo, da skopari. Pri tem ji pa skoro nič ne ostane od njenih plač, kajti oče ji pusti le majhen priboljšek, v denarju. Njeno opravo priskrbi sam, glavni del njenih dohodkov pa porabi za sebe. ^ Nekega dne Ji poiljejo vabilo, naj kot umetnica nastopi na neki družabni prireditvi. Ponujeni honorar je obilen, In oče jo pregovori, naj ponudbo sprejme. Ona obljubi in poje Graunovo arijo. Zopet očara njen glas vse. Oblegajo jo в proinjami, naj še kaj zapoje. Tu se spomni svojih otroških let in zapoje Htodeljev Largo. Vse je ta glas prevzel. Zdi se, da je zbudila tudi strasti, kajti ko se poslovi in se hoče odpeljati domov, me pririne do nje nek gospod in moleduje, naj sprejme njegovo vabilo. Odkloni, toda vsiljivec se e tem ne zadovolji, ampak ji ponudi neizmerno visok znesek, če sprejme njegovo vabilo In poje samo njemu. To vedenje se ji gabi In osomo mu pokaže hrbet. Toda zaradi tega prizora se ji je pristudilo bivanje v Leipzigu. јЦ Bilo je leta 1771. Odločila se je bila, da P# X ItelijOt in d*# хмм* Ш1, Itta и vrši njen poslovilni koncert. Poje štiri arije od Schwanebergerja, Traette, Sardinija in Piccinija. Toda iz tega potovanja v Italijo ni bilo nič. Na poslovilnem večeru jo je slišal general Tauentzien in entuziatično pripovedoval Friedrichu II. o tej veliki umetnici. Koncertni mojster Benda dobi od Velikega kralja nalog, da pozove Gertrud v Potsdam, da mu bo pela na njegovem gradu. En dan pred nameravanim potovanjem v Italijo se javi Benda pri Gertrudi in jo pozove, naj pride v Potsdam, da bo tam pela Friedrichu Velikemu. Srce Ji Je burno utripalo, ko je ubogajoč ta častni poziv nekaj dni pozneje stala v kraljevi predsobi. Ko je na poziv vstopila, je sedel kralj na zofi, zraven njega general Tauentzien, ob vznožju so bili trije hrti. Na Bendovo znamenje hrabro premaga svojo zmedenost in zapoje. Ko je Wlo končane poskusno petje, ki se je kralju menda dopadlo, Jo vpraša, če lahko poje kaj brez priprave, kar ona potrdi. Kralj da prinesti težko arijo »Mi Parenti: 11 figlio indagno« iz Graunove opere »Britanicus«. Gertrud ve, da je to zanjo najtežja pre-skušnja, ve pa tudi, da jo bo prestala. Minil Jo Je njen strah pred nastopom; prime za note in zapoje arijo tako spretno in hitro, da Ji Benda pozneje zakliče: »VI ste pač čarovnica!« Kralj Je zadovoljen. Angažira Jo z letno plačo 3000 tolarjev, In tako postane ona prva nemška pevka italijanske opere v pruskem glavnem mestu. Vprvič nastopi v Massejevi »Artemidi«. Velik je njen uspeh, in nek kritik piše v »Berliaer Literatur, nnđ Theat@Rwltwi&*j »Ce je kdo slišal njeno prvo arijo v tej operi, pa mu ni slastno veselje Sirilo prs, da je Nemec, o tem bi pač lahko dvomili, če zasluži, da je Nemec.« * Gertrud je na višku svoje slave. Toda ni ji dano, da bi se tega veselila, kajti usoda ji ne privošči nobenega miru. Njena nesrečna zvezda ji privede na življenjsko pot violoncelista M aro, in od takrat se prične njeno trpljenje. III. ženitev in pobeg Le malo časa Je trajalo, in že je postala ljubljenka vseh in stala na višku svoje slave. Le nekateri poznavalci glasbe niso povsem zadovoljni z Gertrudinim premirnim nastopom v strastnih vlogah. Ko Je zvedela za to, Je vzkliknila; »Ali naj pojem z rokami in nogami? Jaz sem pevka. Česar ne premorem z glasom, tega tudi sicer nočem!« Njen glas prlspodabljajo odličnim kre-monskim goslim; v fortissimu prodre najmočnejši zbor s trobentami in trombami vred in se skozi vse stopnje znižuje do pia-nissima, ki se zdi le kot dih duhov, a se ga vendar Se razločno sliši na največjo daljavo. V mesecu februarju 1771. leta spozna violoncelista Johanna Mar o. Predstavijo Ji ga na neki čajanki. Je to mož, ki fascinira: ko stoji pred njo, se potopijo njegove oči globoko v njene. Dojame jo čustvo, ki ga še nikoli ni poznala, toliko da ne omedli. Hoče se obrniti proč, toda kakor prevzeta obvisi na očeh tega moža; ne more se odtrgati In čuti: ta mož bo {(ostal ojeoa veoda, prihodnji#'# ^reda, 18. decembra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 7. — Stev. 99. Dodalno preko Шг1 mSIiione delavcev obleteniii Kal le Storila zbirka tkanin - Veliki nspeli nemškega naroda v časopisu »Der Vierjahrsplan« (Btirlletka) Be Izjavlja državni poverjenik za zbiranje sta-r^a blaga, Thomson, o »gospodarstvu в starim blagom« v Evropi. Evropski narodi mo-lajo v vojni in v bodoči obnovi evropskega Velikega prostornega gospodarstva varčevati s Surovinami in jih kar najboljše izrabiti. V novi iNemčiji se je od leta 1937. stranka aktivno Zavzela za zbiranje starega materiala. Vsega skupaj je bilo že v dveh predvojnih letih zbranih 562.000 ton starega blaga potom različnih akcij. To odgovarja množini, ki jo je leta 1937, Reich v pogledu starega blaga uvozil. V vojni BO bile poleg obilo drugih ukrepov na tem področju leta 1940. razširjene zbirke starega blaga po šolskih otrocih. Znesla je leta 1941 in v prvem polletju 1942 skupno 427.356 ton dragocenega starega materiala, kar pomeni 4.82 kg na vsakega prebivalca. Samo v letu 1941. po šolah zbrani stari material predstavlja okoli 30.000 tovornih vagonov. Vsaka od obeh zbirk tkanin je znesla ono množino tkanin, ki odgovarja vsej predelavnl rnnožini leta 1987. če hočemo uspeh pravilno oceniti, ne smemo prezreti, da je bila zbirka stare obleke in tkanin 194,2 izvedena v tretjem Vojnem letu in ko je veljala tretja državna oblačilna nakaznica. Vzlic temu je pa bila z ozirom na izkazani požrtvovalni smisel nemškega naroda oddana tako vpožtevana množina uporabljivih starih oblek za može in žene, ridnega in počenega hlapca h konjem, \'в)е- nega tudi drugih in poljskih del. Franz Maj ditsdi industrijski mlin, Wir-Dom sdiale. 3557-1 Službe išče služkinja 26 let stara, želi primerne premestitve; gre najraje v Manns-burg ali okolico. Ima prakse 16 let. Vajena je vseh kmetskih del. Nastop službe z novim letom. Ponudbe z opisom dolžnosti na K. B. Krainburg pod „Poštena". 518(3-2 Išče v najem Mirna gospodična išče meblira-no sobo; gre tudi k družini. Ponudbe pod „Mirna" na K. B. Krainburg. 5189-4 Prodam Prodam otroški športni voziček. Krainburg, Am Weiher 4/1. 5221-6 Kupim čebelni vosek ali staro satje vsako količino. Ponudbe na K. B. Krain-brug. 355^-7 Kupim nov ali rabljen elektromotor 4-7 PS, ki je še v dobrem stanju. Kupim pisalni stroj Kupim tudi vsako količino in vsake vrste drv. Ponudbe na Fr. Schuster, Ofen-setzer, St.Martin 84, P. St. Veit-Sawe. 5191-1) Potrebujem nujno, rabljeno damsko kolo v dobrem stanju, proti takojšnjemu plačilu.. Ponudbe na oglasna oddelek K. B., Krainburg, pod „Damsko kolo". 5180—7 Približno 40 kg težkega prašiča za rejo prodam. Naslov K. B. Krainburg. 5205-0 Gramofonske plošče, stare in godalne instru> mente vsake vr* ste kupuje Mu-sikhaus Hergeth, Klagenfurt, Burg: gasse 23. 3531.7 Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare za spise in knjige - Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprediterstr. 32. 3554-6 Pisalni stroj s kovčkom ,Rhein-metall' zamenjam za dobro moško kolo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod štev. 5211-15. Knpim čevljarski čistilni stroj (tudi rabljen) — Aus-lUtzmaschine —, иког tudi posamezne dclc kupim. , Naslov pri K.B. Krainburg. 5216-7 Зоћеж Gles' u. Porzellaintvarenhandlung St, Veit - :fawvc ' Telefon Nr. 734 cmwfficMt eittk 33 Jofrer Trgovina s jteklom in porcelanom Vcit-Satve Ttlelon 754 ee priporoča Wilhelm Poschgai BUCHBiNDEREi UND KARTONAGEN Krainburg Menjam ženitve 19-letna simpatična blondinka želi resnega znanja z luštnim preprostim gospodom do 26 let. Resne ponudbe s sliko ali brez, poslati na K. Bote Kntin-burg pod .Srečna bodočnost*. 5220-21 Mladenič, 23 let star, trgovsko izobražen, želi znanja z dekletom do 20 let, ki bi imela resen namen v ljubezni. Samo resne ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne na K. B. Krainburg pod značko „Resna ljubezen". 5222-21 Mladenič, 28 let star se želi seznaniti z gospo dično ali vdovo brez otrok, ki ima veselje do skupnega doma. Ponudbe, če mogoče s sliko na K. Bote Krainburg pod „Gorenjec". 5228-21 Vsled pomanjkanja zveze s svetom se želi 17-letna jrfeš" gospodična seznaniti z dobrim in pametnim gospodom v starosti 20 do 26 let. Le resne ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne, nasloviti na K. B. Krainburg pod .Akordi sreče". 5149-21 Obrtnik, 46 let star želi resnega znanja radi ženitve z zdravim, mirnim, pridnim in dobrosrčnim dekletom ali vdovo brez otrok od 28 do 40 let starosti. Glavni pogoj je dobrodušnost in blago srce. Le resne ponudbe s sliko pod ,Dobrosrčna' je poslati na K. Bote Klagenfurt. 3571-21 Katera dekle ali vdova (brez otrok) bi hotela dopisovati z vdovcem srednjih let brez otrok v svrho poznejše ženitve. Če mogoče s sliko. Imetje postranska stvar. Dopise na K. B. pod „Srečno novo leto". Izgubljeno Zgubila se je .Beitragskarte' DAF na cesti Podretsdie mlin do Zwischen-wassern. Najditelj naj jo vrne v mlinu na Po J retsche št. 14. 5219 62 V ponedeljek dne 7. decembra sem zgubil na cesti od drogeriie Schinkowetz do Hrastja v večernih urah rdečo denarnico na Verschluli z RM 92.—. Ker sem ubog tovarnii^kik vajenec, prosim poštenega najditelja, da mi denarnico z gotovino vrne proti primerni nagradi na K. B. Krainburg. 6224-22 Razno Vsem harmonikarjem in muzi-kantom se priporoča za popravila in ugla-levanje harmonik Josef Am-brosch, Leho-witsch, Komenda -Stein. 5207-23 motekvfitešoti! j^ldll OylSS 10 ш«ге.Тако| doseže vse.kt se zanimajo za Vaše ponudbe ali prošnie. OglaSaile v Karawanlien Bolel Splača se! Oglase sprejemala do ponedeljka in srede; NS.-Gauverlag Karnfen, KlagenfuH, Bismard^ring 13 in NS.-Gauverlag Karnfen, Zweigverlag Krainburg, Veidesersir. 6 \nttwoch. le. Dezember 1942. KARAWANKEN BOTE Seite 3. — Nr. 9У. S-Boote torpedierten 6 Handelsschiffe Die Achse hat bessere Flugpliitze Sow)ets verloren seit 25. November Im Absdmltt einer Armee 1568 Panzer Der Einsatz der amerikanisđien Jagdmcger-Verstarkungen nođi niđit mogliđi Au8 dem Ftihrerhauptquartier, 14- Dezem- Ber. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt hekannt: Im Hochgebirge dee Kaukasus wurden mehrere feindliche Angriffe abgewiesen. An anderen Teilen des sudlichen Frontabschnitte dauern die zum Teil sehr erbilterten Kampfe mit starkem Gegner an. Eigene Panzerkrafte, die aus dem Raum sudwestlich Stalingrad vorstieBen, zerschlugen den starken Feind, dessen Gegenangriffe unter Verlueten von fiber zwanzig Panzerkampfwagen scheiterten. > Bei einem in den letzten Tagcn in der Kal-muckensteppe gefiShrten VorstoB in den Riik-ken des Feindes wurden zahtreiche Gefanpene eingebracht und der Nachschub empfindlich gestort. Italieniflcbe Truppen webrten er-neut ortlicbe Angriffe der Bolscbewisten an der Don-Front unter bhitigen Verlueten fiir den Feind ab. 25 Sowjetflugzeuge wurden bei vier eigenen Verlusten abge8cho*en. Die Kampfe im Abschnitt Kalinin-Ilmen-see dauern an. Durchbruchs- und Entlastungs-versuclie der Sowjets zur Entsetzung der t^ingeschlossenen feindlichen Truppen wurden abgewiesen und wieder 31 Panzer ver-nicbtet. Seit dem 25. November verlor der Feind bei seinen vergeblicben Angriffen allein im Bereich einer Armee 1568 Panzerkampfwagen. Bei StoBtruppunternehmungen deutscher Truppen am VVolchow und sudlicb des La-dogasees wurden zahlreiche Kampfstande des Feindes zrrstort. Kampfflugzeuge bombardierten in der ver-gangenen Nacht Stadt und Hafen Murmansk In der Cyrenaika weiterhin lebbafte Auf-klarungs- und Artillerietatigkeit. Deutsclfe Kampfflieger fiihrten starke Angriffe gegen den Hafenbctrieb in Benghasi. In Tunesien vernichteten deutsche Schlacht-flieger mehrere feindliche Panzer. Dae Hafen-Kehiet von Bone wurde von deutschen und italienischen Flugzeugen erneut scbwer bom-bardiert. Es entstanden Explosionen iind T*rande. In Luftkiimpfen wurden in Nord-»frika zwnlf feindliche Flugzeuge abgeschos-sen. Bordflak der deutschen Kriegsmarine schoB im Geleitdienst drei feindliche Flug-zeuge ab. In der Nacht zum 13. Dezember griffen Schnellboote feindliche Geleite an der briti-schen Ostkiiste an und torpedierten troti starkster Sicherung durch Zeretorer iecbe Handelsschiffe. Drei Dampfer von zusammen 9000 Brt sanken sofort, ein Tanker von 3000 Brt geriet mit hober Sticbflamme in Brand. Auch die beiden ubrigen Dampfer sind wahrscbeinlich gesunken. Aus dem eich entwickelnden Nachtgefecht mit den Zerst6- Telegramme an den Pllhrer Au* dem FQhrerhauptquartier, 15. Dezember. Au» Ankfi d«r Wiederkenr del T«ge>, an dem DeutsAland, Ittlien und Japan vor einem Jahr Јчш gemeinsamen Kampf gegen die Vereinigten Staaten und England antraten, landten Kttnig (ind Kaiser Viktor Emanuel, der Tenno sowie der Duce und der japanljche Ministerprasidcnt Tojo •n den Fiihrer folgende Telegramme:. K3nig und Kaiser Viktor Emanuel an den Fiihrer: „Anlafilidi des Jahrestages des Eintritt« Japeni 'n den Krieg an der Seite Deutsdilands und Italiens modite ich Ihnen meine helReiten Wiin-sdie fur den gemeinsamen Sieg zukommen lessen." Der Tenno an den Fiihreri „Aus Anlafi des Jahrestages des Absdilusses del C>reimiichtepaktei zum Kampf gegen Amerika ^nd England bis zu unserem vollstandigen Sieg mSdite iđi Euer Exzellcnz meiner lebhaften freude, unser Ziel Sdiritt urn Sdiritt verwirk-I'dit zu iehen, und meinen warmtten WUnschen fiir den Erfolg Ibrer Waffen Ausdruck verleihen Und zugleidi meine teste Entsdilossenheit be-kunden, im Verein mit Ihnen alle Anstrengungen kis zur Erriditung einer neuen OrJnung in der Velt zu madjen." Der Duce an den Fiihreri ),Vor einem Jahr mit dem Eintritt Japans in den Krieg des Dreirrpaktei verband dai ruhm-ffidie japanisdie Volk sein eigenes Kraftaufgebot 4nd verkniipfte sein eigenes SAicksel mit dem ^serer beiden im Kampf fur eine neue gerechte Wcltordnung vereinten V3lker. lA habe die *iederkehr dieses gcichiditlidien Ereigniises nicht ^oriibergehen lasien wollen, ohne Ihnen und ^irem Volk meinen lebhaftesten Gliickwunsdi zu •enden und Ihnen den Ausdruck meiner uner-schutterlidien Gewifiheit in den Enderfolg unserer Waffen zu erneuern." Tojo an den Fiihrer: „Anlseiich des ersten Jahrestagei des Bvindnis-jbschlusscs zwischen Japan, _ Deutsdiland und 't*lien erlaube ich mir, rUckblickend auf die ge-J'eltigen Erfolge unserer Waffen und die fUr die Neuordnung der Welt bereits geleisteten Ar-"titen, Euer Exzellenz meine herziichsten Gliidc- • ^'iinsdie zu ubermitteln. Heute, wo sich in alien '^ditdenkcnden Volkern di« Erkenntm* durdi-*^41, daB eine bessere Ordnung der Welt nur ^rrh den vollstandigen Sieg von drei Volkern ''"feicht werden kann, modite idi erneut der gan-Welt gegenliber zum Ausdruck bringen, daS *">sere drei V61ker den unabanderlidien Willen die Madit besitzen, dieten Sieg gemeiniem ^ erkampfen Ich bitte meine auiriditigsten ^Iniche fUr Euer Exzellenz periBnlidiei Wohl-f'Kthen und das unter Ihrer genialen Fuhrung ■''^'dfnmutis kampfepde deutsche Volk entgegen-'-"ifhmen." 1. ^>'ch Reidisauf'enminister von Ribbentrop «r-von dem italienischen Aulšenminister Gra-Ciano end dem japaniidien Aufieominiiter ^М«|пимм, rem kehrten alle Boots unversehrt in ihre Stiitzpunkte zurtick. Marine-Artillerie, Vorpostenboote und Jagdflieger schossen Cber dem Kanal und an der Kiiste Norwegens vier britische Flug-zeuge ab. „Elnlge" Unrnlien In Teheran Engliidier Beridit Bber den Iran Madrid, 15. Dezembet. Die sdiweren Unnihen in Teheran. In denen sicb die Emp6rung der Iranischen BevSlkerung gegen die englisch-nordamerikanisdien Eindrlnglinge Lnft madite werden von den Briten mlt alien Mitteln zu verkleinem versudit. Immerhln muB eine britische Agenturmeldung aus Teheran eln-gegtehen, daB britische Tnippeli in Bataillonsstarke In Teheran und Umgebung den Sdiutz englischen und nordamerikanisdien Eigentums iibemommen ha-ben, nachdem ea am Mittwocfa zu .ein'sen" Unnihen und PlUnderuDgen gekommen war. Die Untcr-suchung habe ergeben. daB „Unruhestiftc-" von einer Gruppe politischer Feinde de- jetzigen Ministerpra-sidenten angefiihrt worden seien Es sei auch riditig, daB in der letzten Wodie eine „gewisee" Brot-knapphelt In Teheran vorbanden gewesen sei, da sich „Verteiluogsschwierigkeiten' ergeben batten. rd. Stockholm, 15. Dezember. Die englische Offentlichkeit muSte sicb audi am Freitag wieder mit unvollstandigen und unklaren Nadirichten vom nordafrikaniscfaen Kriegsschauplatz abfinden. Ein ge-meinsames Merkmal aller In London votliegenden Informationen ist, wie schwedisdie Meldungen aus der englisdien Hauptstadt erkennen lass^D, jedoch die bedauernde Feststellung dafi jeder Tag, den die erwartete Offensive der 1 und 8. Armee noch linger ausbleibe, den Adisenstreitkraften weitere Vor-teile bringe. In Londoner po'itlschen Krelsen unter-strciAt man Šabei mit einer gewissen Resignation, dafi die deutschen Flieger Cber die einzigen beiden guteo FlugpIStze in ganz Nordtunesien namlidi Sidi Ahmed bei Bizerta und El Aouina bei Tunis, ver-fugen und dafi die inzwisAen e'ngetroffenen eng-lisAen und amerikanisAen JagdfllegerverstSrknngen untatig bleiben miifiten weil si A die mlt fieber-hafter Eile eingeleitete Anlegung von vorgeeAobcnen Flugplatzpunkten in sAwierigem Geiande alfi ein aufierst muhevolles und langwieriges Untemehmen erwiesen habe. Der niichstgelegene Flugplatz der den Allilerten zur Verfiigung stehe, so wird welter behauptet, sel Dezurville bei Bone. Da er etwa 200 km von Bizerta entfernt liege, konnte von ihm aus den Truppen General Andersons bei Djedeida und Tibourba Regiemng Irons zuriickgetreten Elnraarsđi britisđier Truppen - Sdiwere ZusamraenstoBe-StraflenmitLeiđienbesat Dr. V. L. Rom, 15. Dezember. Anjesidits der Hungerunruhen in Teheran hatten britlsdie Truppen die Stadt neuerlich besetzt, Dabei kam es zu schwe-ren zusammcnstoiScn. Zur Beruhigung der Bevolke-rung mufiten brltlsAe Flngzenge eingesetzt werden, die Flugjettel abwarfen, in den^n indische Getreide-senduBgcn nach Iran versprodien werden. Diesen Versprechungen scheint man jedoch wenlg Vertrauen geschenkt zu haben. dcnn Telle der Bevoikerung stiirmten britische Wagen, die mlt Lautsprechern die Agitation unterstiitzten. Wlederholt kam es audi zn SchieCereien zwischen britischen Truppen und iranischen NationaliBten. Die Regiemng Achmed Kawaml. die dem Volks-urteil zufolge durch ihre Nachgieblgkelt eegenuber England an der Not des iranischen Volkcs mltsdiuldlg ist. muBte zuriicktreten. In Teheran finden gegen-wXrtlg Verhandlungen mlt tranltdien Persfnllchkeiten zur Reglerungsumbildung itatt. wobel slch die Eflg-ISnder des 23 Jahre alien Sdiah Mohammed Rlza als Strohmann bedlencn. Samtllrhe StiaCcn die zum Parlamcntsplatz flihren. werden durch britische MG-Posten blocklert. Der Platz selbst Mt durch Truppenkordons geslchert. Im Zentrum der Stadt und in den Volksvlertcln sind britische Heeresstrelfcn mlt leiditen Panzern zur Aufrechterhaltung der Ruhe eingesetzt. Die offentlidien Verkehrsmlttel konncn noch nidit wieder in Betrieb genommen werJcn. Alle Telefon- und Telegrafenverblndungen wurden den Be-satzungsbehSrden reservlert. Nach dreltSgigem Schwelgen liber die Aufstands-bewegung in Teheran hat fetz' der nordamerikanlsche» „Ratgeber" in Teheran. Skerldan. die Spradie wie-dergefunden. Er erklirte dafi baldlge Hllfe In Gestah von 5000 Tonnen Mfhl und Gerste aus britischen Heeresbcstinden nadi Iran transportlert werden wiirden. Abgeseheo da von, daB diese Menge fiir die Ernahrung des durch Requirienmg ausgcplfln-derten iranischen Volkes nidit ausreicht steJt dieses Verspredien nicht Neues dtr, da der britisAe AuBen-miniater Eden echon im Vor|ahre erklSrte, die eng-lieđi-amerlkanlschen Getreideliefemngen fUr Iran seien bereits im Anmarsch. obne dafi jedoch die Bevoikerung bisher etwas davon gesebeii hat« Wie von engllscher Seitf selbst zugegeben w!rđ, haben die Briten beim Einmarsdi in Teheran heftigen Widerstand gefunden. Sie schossen rficJcsidbtslos In die Menschenmenge. Die StraPen der Stadt sollen, wie verlautet, mit Lclcheu bcsfit sein. Bomfienattentate In ganz Indfen rd. Stockholm, 15. Dezember. In Bombay wurde auf einer det HauptverkehrsstraBen ein Bomben-attentat gegen eine Gmppe von Pollžclbeemten ver« fibt. Dabei warden wi« das englisdie Reuter-BUro meldct. ein Polizist getBtet nnd zehn andere eowle eine Zivilperson sdiwer verlefzt. Die Pollzei schofi bel den Zasammenjstofien. die dem Bombenattentat folgten. riidislchtilos in die Menge nnd totete labl-reiche Inder. Im Sil den der Provini Bombay herr»At znrzelt eine ernste Hungersnot. Alle HilfsmaCnahmen, die zum Sdiein von den britischen Behorden in Szene ggfetzt wurden. gcnugten audi nidit im gerinssten, eine Underung der gdiiimmaten Not zn errelchen. Audi in den anderen Indiacben Provinzen nehmen die Unrnhen wieder zu. In Kalkntta explodlerte eine Bombe Im Gebaude der Handelskammer nnd ver-letite twej Pereonen ediwer. In Ahmedagar ex-plodierten mehrere Bomben Im Zentrum der Stadt, daninter in einem Regiemngsgebaude. das sdiwer beadiSdlgt wurde. In Ahmedab«d explodlerte eine Bombe in einer Pollzelstation nnd In Baroda vor einem Poetamt, das sdiwer besdiadigt wurde. Japonischer Luftangriff ouf Chittagong Drei Frađiter mit 12.500 Brt versenkt - Neun brltlsAe Flugzeuge abgesdiossen Berlin, 15. December. Die Inđlsdic Hafenstadt Chittagong am Golf von Bengalen wor em Nach-mltWLg des 10. Dezember Zlel einea japanlsdien Bom-benangrlffs, Ein stirkercr Vcrban^ japanlscher KampfflugKuge, von aahlreidicn Jagern bcgleitet, er-schien gegen 14 Uhr iiber der Stadt nnd griff Im Tlefflug die Hefcnanlagen an, wo grofier Schaden In den Lagerballen entstuid. GroBe Mengen Rels. Jute, Gumml und Tee, die zur Versorgung der britUchen Truppen dicnen solltcn, fielen den Flammen zum Opfer. Am Unterlauf des KamapuIi-FIusses wurden zwel {rofie Olbehalter vernichtet. Die japenlidien Flugzeuge griffen dann Schlffszlde vor der Einmiindung des Karnapuli-Flusses in den Golf von Bengalen an und versenkten drei Fracht-dampfer von zusammen 12.500 Brt; ein vlertes Schlff brannte aus. Bel Luftkiimpfen ttber dem Hafengeliinde wurden neun britische Flugzeuge durch japanisdie Jager ab-gesdiossen. Drei japanieche Flugzeuge kehrten von diefem Angrlff niit zu ihren Stiltapunkten zuriick. Berelte vor elnlgen Tagen war ein britischer Ge-leltzng. der nach Chittagong durchzukommen ver-guchte, durch japanische Kampfflugzeuge angegriffcn und zerechlagcn worden. Rooscvelts indlsđier „MaeArthur" Bangkok, 15, Dezember. Roosevelt hat elnen eigenen persSnllchen Vertreter fiir Indlen ernannt. Er hat dezu William Phillip, den frilheren USA-Bot-schafter In Rom, aufgesncht. „Boiachafier William Phillip wird wfthrschelnlich Roosevelts ,Mac Arthur' In Indlen sein", bemerkte der Spredier des Haupt-quartlers der Indischen UnnbhSnglekeltsllge in Bangkok zu der Krnennung. Churchill hat Indlen an Roosevelt »erplandct und die Amerlkancr iiber-nebmen fortlaufund das britische Empire In Indicn, genau so wie sle et In Australlen und Kanada ge-tan haben. Phillip wird darenf aditen, daB die Be-dingungeo der Hypothek genan befolgt werden and so Rooaevelts Politik, die Aste des britischen Empire an sldi zu relGen, erfilllt wird. Wabr-sdielnildi wird der britische VlzekSnlg bald endi seine Befchle von Phillip erhaiten. Roosevelt hat sdion berlchtei. dafi er flit Frelheit und Uemokratie kiUnpU. iudcjD tr eine aaerikanisdie Besatzungs-атм nadi Indlen saodt«, am den brltlacheo Trap- SM l^flswtohtR In Мв Wadwd Patrloten die nnt die Frelhelt ihree eigenen Lan-des wollen. Inzwischen betrHgt Roosevelt aber seinen brltkdien Verbiindeten und iibemlmmt vlele britische KolAnlen und Dominions. In Indlen gIbt es hente auBer amerl-kanlsdien Bewtzungstrnppen Dutzende von emerl-kanUdien tedinlsdien. Industrlellen nnd anderen Kommissionen. die britische Krlegsinduxtrie wird eiiigst amerikanlslert und soger der Delhl-Rnndfnnk hat den amerkanlsdien StII der Programmgestaltnng angenommen England; Schwierigkelten sind Amerl-kos Gelegenheiten, Dae ist anschelnend die Parole der Roosevelf-Politik. Freles Geleit fiir Mekkapilger Berlin, 15, Dezember. Am Abend dee 17. Dezember findet sidi, wie alljah;lich, die ganze mohammedanlsche Welt zur Begehung des Beiram-Festes zusammen, Der Beiram 1st eine der groSen rellgliSsen Veranstaltungen des Islams, Mekka und Medina, die heiligen StSdte, werden zum Beiram von Pilgem aus alien mohammedanlsdien Landern aufgesucht. Um die relbungelose DnrdifUhning des Beiram-Festee auch im Krlege zu sidiem. haben die Dreler-paktmiichte Uber den Rundfunk eine ErklMrung ib-gegeben. in der sle alien liberseelsdien Pllgern freles Geleite zum Beiram gew&hren. Die Kundgebung der Drelerpaktmiidite, die zuglelch ein neuer Ausdruck der Sympathle fiir die um Ihre Frelhelt kMmpfenden mohammedanlschen V9lker 1st, hat folgenden Wortlaut; „Im HInblldt auf die von elnlgen feindlichen Rundfunkstationen verbreltete Agitation geben die DrelerpaktmSdite alien mohammedanlsdien Lindem bekannt daB sle slch ^rpfllchten, den Verkehr der Schiffe aller Flaggcn auf denen Pllger zu den muael-nianischcn heiligen StSttcn relsen. nidit zu behlndcrn. Die muselmanlschen Liinder sollen die Schiffahrts-gesellechaften veranlassen. den DrelerpaktmUchten die Fahrroute, dae Abfahrtsdatom nnd alle cven-tuellen AnlegehSfen w&hreiwi der Uberfahrt fUr |ede* elnzelne Pllgersdilff mt Kenntole zn bringen. Die Schlffabrtsgesellschaften mlissen slch auBerdem ver-pfliditen. keine Handlungen zu untemehmen. die im Zusammenhang mit der gegenwirtigen mllltarischen oder politi.ichcn Lege etehrn konnten und ihre eigcoc Aktivitat einzig und allein auf den Transport {Or die Him- tmu Riidtrelee dtr Pllger z« be-•dwIsfKfw* kaum ausreidiende UnterstĐtznng aus der Loft ge-wahrt werden. Dieser Zustaod wird in den Augea der Englander offenbar um keinen Dent verbesscrt durch die amerikanischen Ankiindigungen, daB sidi unter den eoeben eingetroffenen USA-Pilotcn audi einlge Jeilnehmer des Angriffs gegen Tokio be-fanden. Bei einer Absdiatzung dee Starkeverhaltnisses der Gegner in Tunesien sei man. wie der Londoner Vertreter des ..Svenska Dagbiad" erklart In der englisdien Hauptstadt zu der AuffasBung gelangt, daB die LuftUberlegenheit der Adist nadi wie vor be-stehe. wabrend die Panzcrstieitkrafte als ungefahr gleidi stark bezeidinet werden. Der sdiwedisdie Korrespondent unterstreidit das groBf Ausmafi der allilerten Panzerverluste und meint die Truppen General Andersons hStten es empfindlidi ta spiircn bekommen. dafi General Mehring ein bekannter Panzerminen-Fadimann sei. Redit nndurdisiditig stellt sidi dem englisdien nnd amerikanisdien Be-sdiauer audi das Bild der westlidien Front in Nord-afrlka dar. Die Kommnniques aus Kairo spredien welter nur von Patroulllen- nnd Artillerietatigkeit. Im Ubrigen wird erklart. daB die -dilediten Wlttc-rungsverbaltnisse audi in diesein Fronta bddinitt ein Plus fiir die Adise darsteilten. Die englisdien Sorgen nm Nordafrlka besdirJn-ken sidi jedodi kelneswegs nnr auf die von deprl-mlerender Unsldierheit ge.'.ragte Gegenwart. In Londoner Militarkreisen wird nadi einer sdiwedi-sdien Darstellung zurzeit sogar sdion ein sehr sdiwerwlegendes Problem der Zukunft diskufiert, nnd zwar bandelt es sldi om die Frage der kiinf-tigen Befehlsfiihrung In Nordafrlka. Sollen die 1. Armee und General Eisenhower oder die 8. Armee nnd General Alexander an der Spitze stehen? Es handelt sidi hlebe! furwahr fur London (besonders mit Riidisidit auf die in England mlt starkstem MiBtranen betraditeten dunklen Abmadiun-gen Eisenhowers mit Darlant um eine Frage heikel-•tet Art und groBer Tragweite. Planloser Angriff anf Kordwestfranhreidi Berlin, 15. Dezember. Der britische Luftangriff auf nordwestfranzosisdies Gebiet am Samstag wurde im Sdintze einer fast gesdilossencn Wolkendedte durdigefuhrt. Allein dIese Tatsadie verurteUte das Untemehmen von vomherein znr Plan!o?lgkeit zu-mal kelnes der felndlidien Flugzeuge sldi tiefer in das didite Flakfeaer wagte. Starkere dentsdie Jagdver-bande bekampften die Formati oner des Feindes. Dabei wnrden zwel vlermotorige Bomben flugzeuge Inner-halb karzer Zeit so sdiwer getroffen, dafi sie im Gebiet der Kiiste brennend abstOrzten. Einige Spitfires, die sldi den anstfirmenden FođcC-Wulf- nnd Messersdimltt-Jagern entgegenstellten, wnrden in Kampfe verwidcelt, bei denen drei Spit-firee abstiirzten. An anderer Stelle wurde eij Flug-zeug vom Muster Mustang abgesdiossen. Die Bombenwiirfe dtr britlsdierr Flugzeuge fordcr-ten nntfr der fran^iSsisdien Zivllbcvelkemng wie-denim hohe Opfer Ungefahr hundrrt Pereonen wur-„, den getotet oder verletzt. Eine groBe Zahl der Bom-ben fiel anf freles Feld. Das Klnderheim des Vor-ortes Sottevllle von Rouen ist durdi eine odiwerste Bombe vollig zerstSrt worden. Alle dcatsdien Jager kehrten von diescn Kampfen zn ihren Stiitzpunktcn znrUdt. Eisenhower braudit tagliA 10 Schiffe Dr. V. L. Rom, IS. Dezember. Zu den Versorgungs-sdiwierigkeiten der amerikanisdien Trnppen in Nord-west-Afrika werden in Rom Zahlen genannt die die auBerordentlidien Anspriidie der in Algerien und ■Marokko stehenden britisdi-amerikanisdien VerbSnde an die Verfsorgungstonnage der Allilerten veransdiau-Ildien, Bel einer vermutlidien NaximaLstSrke von rund 300.000 Mann der britisdi-amerikanisdien Invosionsarmee milBten danadi monatlidi etwa eine halbe Million Tonnen jeder Art von Material, darunter audi vor all em Treibstoff, in den Hafen von Oran. Algier usw. eingellefert werden. Hinzn komme der von den Amerikanern Ubernommene Unterbalt der ditsidenten franzosisdien Truppen, deren Zahl nidit genau bekannt 1st. Um diesen Transport in bewaltigen, miifiten nadi ■ italienischen Beredinungen 10 Schiffe taglidi die' westafrikanischen Hafen anlanfen. Zugleidi muB die Versorgung der britischen Nahost-Armee iiber die Kap-Route aufrechterhalten werden, so dafi AusfSlle der Versorgungefiotte durch Versenkung oder Bescha-dignngen gefahrliche Riidtwirkungen jeder Art zeigen. An Hand dieser Zahlen wird verstandlidi, wenn in London nnd Washington nadi dem anfSnglldien Siegesjubel von einer ..kritisdien Phase" dee Nord-afrika-Unternehmene gesprochen wird. „Kinder eine Euriositat In England" Genf, 16. Dezember. „Wenn die Entwicklung K> weicergeht wie bisher, werden in 80 Jahren in Gro&britannien wentger all 5 Millionen Men-idieo leben", idireibt die englisdie Wochenschrift „Everybody" in einer sehr ernsten Betreditung liber den Geburtenriickgtng in England. „Eng-Undi Grolistiidte werden leeritehen, dai Land wird rasdi verwildem und, wai am ichlimmtten lit, ei wird viel mehr the Leute geben ah iunge. Kinder werden eine Kuriotitiit lein." Dai Blatt bringt eine eingehende Untersuchung Uber die Цгмсћеп der leit etwa 70 Jahren itXnmg sin-kenden Geburtenziffer, die dann gipfelt, daii dai individiMliitiidi« Denken dai Gold hdher ein' idiHtze all dai Leben. An der katastrophalen Uberalterung dei englisdien Volkes, die sich idion heute auch in mangelnder Bcweglidikeic der veriAiedeaen Regierungsamter bemerkbar madie, lei aber neben dem Geburtenriickgang •udi dia hohe Si(uglingmerblichkeit idiuld, Nadi itatiitiidien Beredinungen habe dai Kind reidier Engender eine scchimal grdfiere Chance zm leben all dai Kind armer Leute, die durdi elendc Wohnungsverhaltnisse und mangelnde soziale Furtorge nidit in der Lage seien, dem Kind die notige Pflege angedeihen zu lassen, „Wir haben einen Zcitraum nidit linger als der zwisdien den beiden Kriegen und zwiichen Leben und Tod dm IhiMriudMmg, 1 8; , < . 't~y .... , Po zavzetju Tebourbe Prvi silni boji naših čet v Tuneziji so spravili v nemške roke važno cestno in želeZ' niško križišče Tebourba. — Oklopnjaški grenadirji čistijo vas od razkropljenih ostankov sovražnika. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Werner, Sch., M.) jo vodi Generalleutnant Volkers, in nek se h koncu prepriča pri jezdnih spretnostih o elanu in bojevitosti kozakov. Popoldne imajo vsi tovariško pogostitev in zvečer je Veliki napad pri Rsliein se je zrušil 170 oklopnjakov uničenih - Rušiiec USA pred Oranom potopljen Oberkommando der Wehrmacht je dne 12. decembra objavilo; Nemške, italijanske in romunske čete, ki so jih podpirali odredi zračnega orožja, so v južnem odseku vzhodne fronte zavrnile večkratne napade sovražnika, pri katerih je imel zgube. Pripeljavši nove moči, so Sovjeti včeraj južno od Rsheva prešli v nov veliki napad proti nemški fronti. Z uporabo nenavadno močne pehote in oklopnjakov so poskušali predreti nemško fronto. Vsi napadi so se zrušili z najtežjimi sovražnikovimi zgubami. Vojska in zračno orožje sta uničila 170 sovražnih oklopnjakov, od teh 127 samo na odseku ene pehotne divizije. Nadaljnjih 36 oklopnjakov je sovražnik zgubil jugovzhodno od Toropeca, kjer lastni napadi ugodno napredujejo. Obkoljene sovražne divizije so bile vzlic rešilnim poskusom stisnjene na ozek prostor. Južno od II-menskega jezera so se zrušili ponovni sovražnikovi napadi. V Kirenajki smo zavrnili napad sovražnih oklopnjakov. Pri nekem napadu britanskih lovskih letalcev je nemška lovska in protiletalska obramba sestrelila osem letal. V Tuneziji nadaljujejo nemško-ita-lijaneke čete svoje napade. V naskoku je bilo zavzeto mostišče južno od odseka Med-jerda, ki ga je nasprotnik žilavo jaranil. Posadka mostišča je bila popolnoma ugonob-Ijena. Sovražnikove luke za nove pošiljke v Algerije so bile podnevi in ponoči bombardirane. Nemška podmornica je pred Oranom potopila nekega amerikanskega rušilca. Pristaniški zaščitni čolni in pomorsko protiletalsko topništvo so na norveški In flandrski obali sestrelili tri britanska le- tala, protiletalsko topništvo zračnega orožja pa v pretekli noči nad francoskim ozemljem neko štirimotomo letalo. Ponoči je odred bojnih letal napadel važno pristanišče in ladjedelnico Sunderland. Nastali so razsežni požari. Dve nemški letali se pogrešata. Pri pomorski bitki v noči na 12. december so lahko nemške pomorske bojne sile potopile v Rokavskem prelivu nekega britanskega rušilca in zažgale en brzi čoln. Pri bojih jugozahodno od Kalinina se je posebno odlikovala 78. pehotna divizija, ki topniški oddelek za naskok. Nemška poročila boljša... Anglija radi Tunisa razočarana Ženeva, 15. decembra. »Naše bojne sile, ki prodirajo proti Bizerti in Timisu so bile vržene nazaj. Zaradi tega vedno bolj muči javnost razočaranje,« ugotavlja »Daily Mail« v svojem uvodniku in pristavlja: »Kakršen je sedaj položaj v Tunisu, ni prav nič čudno, da postaja angleška javnost polagoma vznemirjena. Dosedaj ji še niso dali jasne slike o tamošnjih vojaških dogodkih, kajti one informacije, ki so iz Tunisa prišle v London, da so nejasne, zameglene in zapeljive.« Temu popolnoma nezadostnem poučen ju Anglije in njenih zaveznikov pa stoji nemško v ostrem nasprotju, Jtajti Nemci da razširjajo »izvrstna poročila« o svojem vojskovanju v Tunisu, ki da dajejo točnejšo sliko kot vse ono, kar je bilo doslej od angleško-ameriške strani povedano in pisano o bojih v Tunisu. del njih že na potu po negotovem ozemlju Kozaki y sivi suknji Te dni so zopet prisegi! FUhrerJu pripadniki ncltpga l