t*T	i
r7)Pon
NO. 50
Ameriška Domovina
mmm

AMCRICAN IN SPIRIT JFOR€I@N IN LANGUAGE ONLY
ArlWi■; mg/%1%1— HOIWF

Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet. San Francisco,	MOR WW^M^WQOA Den
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver SS^li^ FlSphoenU, *ij. Pueblo. EockSpring,
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 3, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Švedske gospodarsko stanje se pos!a!s!«je
švedska je v letih po drugi svetovni vojni služila zahodnemu svetu za zgled uspeha, sedaj izgleda je tega konec.
_ STOCKHOLM, Šved. — šved-je, tako ponosni na svoje pretekle uspehe, so začeli spoznavati, da je doba blagostanja, ki So jo uživali do pred par leti, minila in da se morajo sprijaz-hiti z dolgo dobo zastoja in celo nazadovanja. Švedsko gospodarstvo je namreč začelo izgub Ijati svoje nekdanje mesto do-haa in na svetovnem trgu.
Švedske ladjedelnice, jeklarne in papirnice, hrbtenica švedske-Sa gospodarstva in blagostanja so zašle v težave zaradi prekomerne zmogljivosti na svetovnih trgih in konkurence cenejših izdelkov v razvijajočih se državah Azije in Južne Ameri-ke> s katerimi švedski izdelki zaradi visokih plač delavstva, Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj hajvišjih na svetu, ne morejo tekmovati.
Veliko švedskih, gospodarskih strokovnjakov je prepričanih, da so vse industrijske panoge z ^zjemo papirne in celulozne, doživele nepopravljive izgube v, tekmovanju. Železna ruda na Švedskem je pregloboko v zem-l1’ da bi mogla uspešno tekmo-^at! z lažje dostopno v Avstralci in Južni Ameriki. Na poži-viteV • ladjedelništva ni mogoče mislit^ japonski in korejski jek-arji so obvladali tehniko, v ka-teyi so daslej vodili švedje.
. Najboljši časi za Švedsko so. mimo, ’ je dejal neki visoki zastopnik vlade.
Pakistanski vodnik se ne meni dosti za Posredovanja za Bhutta
ISLAMABAD, Pak. — Gen.
m ul Haq, vojaški vodnik Pa-istana, je na tiskovni konferen-m dejal, da so posredovanja tu-
Bv, Za na smrt obsojenega fmutta večji del formalnega ali cisto osebno prijateljskega zna-
ca]a- Izjavil je, da mora pravica ni svojo pot.
Vlada Pakistana trdi, da je v ezeli red in mir, ko privatni in govorijo o napetosti zaradi sodbe bivšega predsednika iade Pakistana Bhutta. Obso-•en je bil na smrt z obešenjem,
fa Je vložil priziv. Tuje vlade Mrazile zaradi
Novi grobovi
Milka Novak
Včeraj je umrla na svojem domu 64 let stara Milka Novak, vdova po leta 1971 umrlem možu Zdravku, mati Mrs. Branko (Magda) Pfeifer, Zdravka M. Novaka, Mrs. Jim (Mary) Polak in Josepha Novaka, 11-krat stara mati, sestra Marije Visnar (Slovenija). Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti in Dru šiva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. Pogreb bo v sredo, 5. aprila, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato pa na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Frances Petrich
Včeraj zvečer je nenadna umrla na svojem domu v Solunu, Ohio, 91 let stara Frances Petrich, ki je preje živela na 7812 Union Avenue, rojena Dovč v Devici Mariji v Polju v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 66 leti, vdova po pok. možu Johnu, mati Frances Ca-zin, Mary Erlach (Pittsburgh), Rose Tyburski, Angele Musil, Johna in Josepha, 27-krat stara, 31-prastara in 1-krat prapra-stara mati, sestra pokojnih Jennie Repoz, rev. Ludvika Dovča,
J. L Rhodes žefr zdravnike tudi v malih naseljih podeželja W\m
COLUMBUS, O. — Guv. James R. Rhodes je ugotovil, da je 68 naselij v Ohiu, ki so brez zdravnika. Ne gre za naselja z nekaj ducati, ampak s stotinami prebivalcev vseh starosti, ki morajo v slučaju potrebe po zdravnika ali k zdravniku po več milj daleč.
Zdravniki se branijo naseliti v takih manjših krajih, kjer bolnikov morda ne manjka, toda življenje je težavnejše, ker morajo biti na razpolago v slučaju sile ob vsaki uri. Običajno manjka v manjših naseljih tudi možnosti razvedrila, duhovne in kulturne dejavnosti, ki bi naj izpolnjevale življenje izobraženca.
Guv. James A. Rhodes je predložil državni zakonodaji, naj bi zdravnikom, ki bi se bili pripravljeni naseliti v podeželskih naseljih, in tam vršiti poklic družinskega zdravnika, dali iobstojati,’’ je razlagal enkratno javno .podporox$50,000 i^un juSosI°vanskemu čas-za odprtje in opremo- urada, če - Ekarju.
bi se obvezal ostati tam vsaj tri j Starodavno tempeljsko pod-leta. Predlog je bil v državni'roč3ei Angkor Wat Če kot sPome-zakonodaii ugodno sprejet. Na- , n*k kmerske preteklosti ostald.
Pagode»Kwbodii so IZRAEL IN EGIPT STA SE
ZMERAJ DALEČ NARAZEN
Zastopnik k o immističnega režima trdi, da so Kam-bodžanci prenehali verovati in da so budistični duhovniki zapustili templje.
BEOGRAD, SFRJ. _ Novinar Dragoslav Rancic, ki je bil s skupino drugih jugoslovanskih novinarjev nedavno dva tedna v Kambodži, poroča v listu “Politika”, da so v Kambodži spremenili budistične pagode v skednje, kot mu je to povedal minister za vzgojo in propagando Yun Yat.
“Pod staro vlado so kmetje verovali v budizem., ki ga je vladajoči razred rabil kot propagandno sredstvo. Z razvojem revolucionarne zavesti je ljudstvo prenehalo verovati in bonci (budistični duhovniki) so zapustili templje. Vprašanje je postopno
Razgovor izraelskega obrambnega ministra Weizmana s predsednikom Egipta Sadatom pretekli teden ni bistveno spremenil stališč obeh strani. Predsednik Sadat je izjavil, da sploh “ni nobene spremembe” pogajanjih med Izraelom in Egiptom.
čelnik odbora za zdravstvo in upokojence v poslanski zbornici John D. Thompson je dejal, da
Tonija in Marije Vrečar. Bila ie Uhodesov predlog začetek v je članica KSKJ št. 146, ADZ Pravi smeri”-št. 24, Tretjega reda sv. Franči-, ška in Oltarnega društva pri Sv.!
Lovrencu. Pogreb bo iz Fortu-1 novega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v sredo. Čas !
še ni določen.
Pale tinski gverilci se držijo premirja v južnem Libanonu
TRENJA KMSRESA
JUŽNO KOREJO
zaskrbljenost, vlada ZDA.
so
smrtne obsodbe med njimi tudi
Nasedanje konference ° morjih obtičalo Zaradi spora o postopku
ŽENEVA, gv. _ Tu so se rala zastopstva 158 držav na v° zasedanje konference o rph, ki je začela svoje,delo 1. In' Delo zasedanja se je zatak-Rri ob samem začetku, ko nit Lanka ni vkl-iučila Predsed-sinai Zasedanja H. S. Amera-nSe V	delegacijo in so
atere države izjavile, da ne
nohp6 V°dltl zasedan3a, če
nobenem uradnem zastopstvu.
Hua Kuo-feng pojde letos prvič na tuje
BEJRUT, Lib. — Palestinska osvobodilna organizacija ni marala uradno sprejeti premiria_v južnem Libanou, pač pa se ga stvarno drži, poroča poveljstvo WASHINGTON, D.C. — Kon- čet Združenih narodov, ki so za-gresni odbor, ki preiskuje pod- vzele položaje ob reki Litani kupovanje članov Kongresa od med Palestinskimi gverilci in Iz-strani Južne Koreje v preteklih raelci. letih, je zahteval od Južne Koreje, da pošlje v Washington svojega bivšega poslanika pri ZDA, da bo pred kongresnim odborom odgovarjal na vprašanja v zvezi s poskusi podkupovanja.
Južna Koreja se je temu odločno uprla, Kongres pa je odgovoril, da ne bo odobril Južni Koreji predložene pomoči, ki skupno presega 1 bilijon dolarjev. Bela hiša in Pentagon sta bila na trnju, ko je grozilo soočenje, dokler niso prišli do kompromisa. V okviru tega naj
PEKING, LR Kit. — V diplomatskih krogih tu krožijo vesti, da bo predsednik vlade in načelnik Komunistične partije LR Kitajske Hua Kuo-feng šel letos prvič na potovanje v tujino. Napovedujejo, da bo obiskal Zahodno Nemčijo in Francijo, pa verjetno tudi Jugoslavijo in Romunijo.
Obisk prvima dvema naj bi imel smoter povečanja medse-
KAIRO, Egipt. — Predsednik izraelske vlade Menachem Begin je ostal pri svojem stališču v pogledu “domovine za Palestince” in v pogledu umika Izraela z junija 1967 zasedenih a-rabskih področij. Ko vsi drugi smatrajo, da resolucija Združenih narodov 242 obvezuje Izrael k umiku z zasedenega arabskega ozemlja, pravi Begin, da to ni tako, ker da je to ozemlje v rokah Izraela nujno potrebno za izraelsko “v-arnost”, ki jo omenja navedena resolucija. Kljub vztrajanju na teh stališčih, ki so Egiptu, nesprejemljiva, je izraelski obrambni minister Ezer Weizman prišel pretekli četrtek v Kairo in se sestal s predsednikom Sadatom.
Po razgovoru je obvestil o njegovi vsebini predsednika izraelske vlade Begina in se s predsednikom Sadatom ponovno sestal prihodnji dan, predno se je vrnil v Jeruzalem. Tam je odšel takoj na poročanje predsed-iniku Beginu. Po razgpvoru z Be-Predsednik Carter je pod-jginom je Weizman dejal novi-pigal uredbo, ki zahteva j nar jem. ki so ga vprašali, kak je zvezne odredbe v razum-
zaščiteno.
Zvezne odredbe v razumljivem jeziku!
Kairski radio je objavil, da je Sadat poslal o svojih razgovorih z Weizmanom pismo predsedniku Carterju. Weizmanov obisk pri Sadatu ne pomeni nikake obnove pogajanj med Izraelom in Egiptom, izjavljajo v Kairu. Sadat je sprejel Weizmana samo zato, da ne bi mogel Izrael trditi, da je Egipt odklonil nove izraelske predloge. List Al A-hram v Kairu je zapisal, da je Izrael poslal Weizmana v Egipt predvsem zato, da bi omilil krizo v ameriško-izraelskih odnosih.
Preteklo soboto je skupina izraelskih rezervnih oficirjev organizirala v Tie Avivu zborovanje, ki se ga je udeležilo od 25,000 do 40,000 ljudi, ki so zahtevali, da da Izrael prednost iskanju miru pred povečanjem ozemlja Izraela. To je bila prva večja javna demonstracija proti vladi Menachema Begina.
Ijivem jeziku.
WASHINGTON, D.C. — Uredbe so često v jeziku, ki ga je povprečnemu človeku le težko razumeti. Predsednik Carter je izdal pretekli teden posebno u-redbo, ki določa, da morajo biti odredbe in navodila zvezne vlade pisane v jeziku, ki naj bo enostaven in čim bolj jasen ter razumljiv.
“Vsakdo bo imel od tega korist, nihče škode z izjemo onih, ki prodajajo pisalne stroje in trake zanje,” je pripomnil predsednik Carter, ko je podpisal to odredbo, ki določa med drugim itudi, da morajo biti vse nove odredbe podpisane po svojih avtorjih.
“Jaz hočem veliko ponosa za avtorstvo,” je z nasmeškom dejal Carter.
Po predsednikovi odredbi bodo pregledali tudi vse obstoječe odredbe in javna obvestila z ozirom na njihove posledice in
bi bivši korejski poslanik Kim bojne trgovine in drugih gospo-Dong pristal na sestanek s čla-! darskih stikov, obisk zadnjima ni kongresnega odbora in na od- dvema pa poudarek kitajskim govore na stavljena vprašanja v pobudam za večjo neodvisnost Južni Koreji ali v kaki nevtral- držav Vzhodne Evrope od Mo-ni državi.	skve.
položaj razgovorov z Egiptom: . “Jaz nisem bil nikdar pesimist v mojem življenju in nisem sedaj.”
Predsednik Sadat je v razgovoru s skupino ameriških poslovnih ljudi, ki je bila na obi-
Giscard imenoval ponovno R. Barreja
PARIZ, Fr. — Predsednik republike Valery Giscard d’Es-taing je pretekli petek ponovno imenoval Raymonda Barreja za predsednika vladeh
Po uradnem odstopu se mu je Giscard zahvalil za vse, “kar je
sku v Kairu, po svojem drugem storil v 19 mesecih v službi za razgovoru, z Weizmanom v pe- Francijo ", tek dejal: “Do tega trenutka obstoja zelo resna razlika in je prvenstveno na področju reševanja palestinskega vprašanja.”
Egipt zahteva, kot je znano, samoodločbo za Palestince na zahodni obali Jordana, ki je pod izraelsko zasedbo, kar bi moglo voditi do neodvisne države Palestinskih Arabcev. Izrael to odklanja in ponuja Arabcem na zahodnem bregu Jordana samoupravo, ko bi to ozemlje ostalo še dalje pod izraelskim vojaškim nadzorom.
Egiptski predsednik trdi, da ni nobene spremembe. Amerikan-cem je izjavil o odnosih z Izraelci: “Mi še vedno govorimo dva
predsednik izročil uradu za u-pravo in proračun, pa povedal,
Zadnje vesti
LAGOS, Nig. — Predsednik Carter se je včeraj sporazumel s predsednikom Nigerije o sklicanju mirovne konference o Rodeziji, na katero naj bi bile povabljene vse prizadete skupine. Konferenca naj bi sklicala Velika Britanija v maju. Za enkrat še ni znano, če se jo bodo vsi povabljeni hoteli udeležiti. Predsednik ZDA je danes končal svoj tridnevmi uradni obisk v Nigeriji in se na poti domov ustavil še za nekaj ur v Mon-roviji, glavnem mestu Liberije, države v Zahodni Afriki, ki so jd ustanovili v ZDA osvobojeni sužnji v preteklem stoletju.
Iz Clevelanda
I
! in okolice
Povišanje cene elektrike—
The Cleveland Electric Illuminating Co. je obvestila Public Utilities Commission of Ohio, da bo zaprosila za povišanje cen za okoli 12b , to je nekako na raven preteklega februarja in marca, ko so bile cene elektrike povišane zaradi stiske v zvezi s premogovnim štrajkom.
Zbiranje podpisov za Odpust župana—
Recall Committee to Save Cleveland, kot se odbor za odpoklic župana D. J. Kucinicha imenuje, je zašel v spor z okrajnim direktorjem za volitve V. E. Brovvnom. Ta trdi, da so veljavni samo podpisi onih volivcev, ki sc glasovali pri volivah preteklo jesen, med tem ko je odbor na stališču, da morajo biti veljavni podpisi vseh volivnih upravičencev. Brown se sklicuje na besedilo zakona, ki pravi, da je potrebno za odpoklic 20% podpisov “onih, ki so volili pri zadnjih splošnih volitvah”. Odbor odgovarja, da je to tolmačenje napačno, da pomeni besedilo le, da je potrebno 20% števila volivcev zadnjih volitev. Zbiralci podpisov za odpust župana bodo posebno delavni v četrtek, 6. aprila,\ ko bedo posebne volitve za šolsko davčno naklado.
Celeste odprl volivno pisarno—
Državni podguvemer Richard F. Celeste je odprl pretekli teden svojo volivno pisarno v 13> nadstropju stavbe 75 Public Square. R. F. Celeste je demokratski kandidat za državnega guvernerja in se bo jeseni verjetno meril z republikanskim kandidatom sedanjim guv. J. A. Rhodesom.
Važna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo, 5. aprila ob pol dveh popoldne važno sejo v društveni sobi sveto-vidskega avditorija. Volitev delegatinj in namestnic za 29. konvencijo letošnjega avgusta v . Denverju, Colorado. Po seji vesela zabava z igrami in prigrizkom.
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo jutri, v torek, ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene!
K molitvi—
Članstvo Dramatskega društva Lilija je vabljeno jutri, v
Slovenija in ZDA na gospodarskem polju
ZDA so med naj pomembne j- .sredstev v jugoslovansko gospo-
m v državnem
Vremenski prerok
Oblačno z
širni zunanjetrgovinskimi partnerji SR Slovenije. Lansko leto so bile v skupnem slovenskem uvozu na četrtem mestu in sicer za ZR Nemčijo in Sovjetsko cer za ZR Nemčijo, Italijo in Francijo, pri izvozu pa za Italijo, ZR Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Najpomembnejši izvozni proizvodi so bili v tem letu: stoli, pohištvo, usnjena konfekcija in obutev, igrače, hmelj, aluminij v palicah, kovinsko pohištvo.
V SR Slovenijo so iz ZDA u-.	.vazali: opremo za jedrsko elek-
in nalivov /iQVerje	dežia trarno, parne turbine, elektron-
vilja	“ ,3U“- Naj- stroje, bagre, letala, antibl-
«4 C)jemperatara okoli 58 F otike, surove kože in elektron-
ske cevi. Po vrednosti vloženih
darstvo so partnerji iz ZDA na prvem mestu, saj nanje odpade 50% vseh tujih naložb. Te so izpeljane po večini prek filial a-meriških podjetij v Evropi.
Na področju skupnih vlaganj med slovenskimi delovnimi organizacijami in ameriškimi podjetji obstajajo štiri pogodbe:
Sava Kranj ima sklenjeno “joint venture” s Semperitom za tovarno avtomobilskih pnevmatik, kjer je International Finance Corporation udeležena z 1,230,000 dolarjev ter finančnimi krediti.
Železarna z Jesenic sodeluje po “joint veture’ z ARMCO, od katere so dobili tehnologijo za
proizvodnjo specialnih vrst plo- menjave razvijajo tudi tovarne čevine. Z nadaljnjim sodelova-j Alpina, Tomos, Slovin, Hmezad, njem načrtuje železarna tudi gradnjo druge faze hladne valjarne.
Tehno-impex Ljubljana sodeluje s tvrdko Black and Decker pri proizvodnji električnih ročnih orodij in pribora.
Elan iz Begunj uspešno sodeluje že nekaj let z ameriško firmo Monark Sporting Goods.
Med najpomembnejšimi izvozniki v okviru celotnega izvoza SR Slovenije sta Slovenijales in Lesnina. Sledita jima Iskra-Commerce, Metalka, Liko, Kom-
vpliv na gospodarstvo:'Odgovor- različna jezika. Upajmo, da bo-nost za izvajanje odredbe jejmo mogli v bodočnosti z ohranjanjem stikov in s pomočjo predsednika Carterja doseči en
da se bo za to tudi osebno zani-I jezik in pognati v tek delo za HOUSTON. Tex. — Znanstve- l0rek; zvečer ob 7.30 v Grdinov mal.	mir.”	niki so razvili novo sredstvo pogrebni zavod na Lake Shore
proti raku “azetomicin”, ki se Blvd v moiitvi za pokojno Milje na miših pokazalo izredno j^0 Novak, učinkovito. Na ljudeh ga še
niso preskusili.	j članice Oltarnega društva
BEJRUT, Lib. — Predsednik fare Marije Vnebovzete so va-libanonskega parlamenta je bljene jutri, v torek, ob 2.30 po-pozval glavnega tajnika ZDA poldne v Gidincv pogrebni za-Kurta Waldheima, naj bi ^od na Lake Shore Blvd. k mo-ZDA svojo nalogo v južnem htvi z3. umrlo Milko Novak, v Libanonu spremenili cif “nad- sredo Pa k pogrebni maši za ziranja miru” k “čuvanju ni0-miru”. Čete ZN v Libanonu žadušnica
naj bi bile podvojene, od pred- Jutri, v torek, ob 7.15 zjutraj videnih 4,000 na najmanj ko v cerkvi sv. Pavla na Char-8,000 mož, dobile pa bi naj don Road sv- maša za pok. Ano tudi težko orožje in helikop- 3eme cb 53- obletnici njene terže, da bi bile sposobnus- smrd-
pa še HP Kolinska, Droga Portorož in Delamaris.
Možnosti in želje za razširitev sodelovanja med SR Slovenijo in ZDA, posebno kar zadeva “joint venture” oziroma dolgoročno kooperacijo, so še pri Belinki, in sicer v sodelovanju s firmo International Minerals & Chemicals za proizvodnjo alki-dov, pri KIK Pomurka in Beatrix Food Co. za proizvodnjo hrane za potrebe šol ter za projekt proizvodnje izparilnih elementov tovarne Kidričevo s firmo Glin. Zanimivo pa bi bilo
pas, Intetrade, Splošna plovba sodelovanje SRS in ZDA na
Piran in Ljubljanska banka. Sodelovanje na področju blagovne
področju črne metalurgije.
(“Delo”)
seno opravljati svojo nalogo.
TOKIO, Jap. — Dolar je danes tu veljal le 218 jenov, kar pomeni nov velik padec njegove veljave, japonska vlada je pozvala vlado ZDA, naj vendar ukrene kaj odločnega in učinkovitega za utrditev vre-
dnosti dolarja. Novo slabitev tega je povzročila objava primanjkljaja v zunanji trgovini ZDA v letošnjem februarju, ki je dosege! novo rekordno višino — 4.5 bilijonov dolarjev.
J
&
fpLt,-
itnSERIŠK/t DOlflOVIN/l
/«• IVt'e R i c/% ru—h o IVI E

6117 ST. CLAIK AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for One year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 50 Monday, April 3, 1978
MW dežna vihra ni odvzela bleska!
Zalivala koroškim dobrotnikom!
WICKLIFFE, O. — “V spomin na pokojnega pisatelja Karla Mauserja in na spomin na zimo pred 60 leti, katero sem prebil marsikatero hoč na pred-btraži pri Velikovcu, Vam pošiljam mali dar za siromašne koroške dijake.
S koroškimi Slovenci sena že od zdavnaj prijatelj. Ko še nisem bil niti 16 let star (1919), sem bil kot prostovoljec z enim oddelkom koroške legije poslan v Velikovec in pozneje v Črni grad pomagat branit Koroško in slovenstvo pred Nemci.”
Tako mi piše g. Janez Kemperle iz Pickeringa, Ont. V drugem pismu pa nadaljuje:
“Deželna meja med Koroško in Kranjsko je bila zaznamovana z dvema kamnoma, ki sta stala kot dvojčka kraj ceste
NEW YORK, iN.Y. — Dobršen del njujorške slovenske srenje je bil deležen čudovitega blago-Po $10: G. John Petrič, Cleve- 'slova narodnega izročila, ki ga land; g. Janez Kemperle, Ficke-'nam je pripravila
precejšnji
ring, Ont.; družina pok. Vincen- 'davnosti slovenska duša še v ta Povirka, Cleveland (na željo svojih mladih letih, in katerega darovalke za pokoj njegove du-|So' narodni rodovi izročali naše); g. in ga. Jože Anžič, Cie-j prej skupnostnemu življenju ta-veland.	;k0 doma na Slovenskem kakor
$20: G
in ga. Jože Likozar,
Cleveland.
Po $25: J. K., Cleveland; Mrs. Mary Coffelt, West Allis, Wis.
$30:	G. Janez Ovsenek, Cle-
veland.
Prav tako je organizirala na-
tudi na tujem, kamor je odšel del našega rodu.
Ta blagoslov se je razlil na Cvetno nedeljo tudi nad slovensko skupnostjo, ki se je zbrala na to nedeljo v domači cerkvici sv. Cirila na Osmi, da s sloven-
birko v ta namen in me o tem 1 skimi butaricami pozdravi pri-
obvestila ga. Marija Martinčič, Maidston, Ont., Canada.
hod Gospoda, Misel odrešenja. Že precej let je ta nedelja
Po $1: G. Filo Ludvik, g. Grkman Lojze.
Po $2: Ga. Rezka Cošič, ga. Roze Forjan.	/
Po $3: Ga. Jelislava Primorac, g. Lojze Žagar, ga. Milka Bie-gansjki (Štrukelj).
Po $5: G. Jože Makse, g. Leon Ščurk.
$10: G. Frank Kužnik,
Po $12:	G. Silvester Grašič,
ga. Justi Šepetanc.
Po $15: G. in ga. Ferdo Martinčič, g. Grebenc Janez.
Po $20: Ga. Zupanc Anka, ga. Mimi Martinčič.
$50: G. Janez Jakše.
Skupaj 159 kanadskih dolarjev.
Poleg tega še iz Detroita — v
j “zelo v časteh”, zato sem jo poprosil za ajdovo moko, ki sem jo res dobil, toda moral sem zanjo
$1: Ga. Pavla Košir; po $5:	Ga. Angela Elenich,
ga. Kati Zunich;
$10: Ga. Anna M. Miketich; $50: Ga. Minka Radomski. Skupaj 71 ameriških dolarjev. Vsem dobrotnikom, ki so se spomnili naših koroških bratov za Veliko noč, želimo, da jim Bog vse dobrote iskreno povrne! Prav posebna zahvala pa gre ge. Mimi Martinčič, ki je bila ena prvih, ki se ni bala stopiti med dobre ljudi. Gospej, ki je vedno pripravljena pomagati pri slovenskih in krščanskih ustanovah in akcijah v imenu Družbe:
‘dov poklekniti in odžebrati oče- [Hvala za razumevanje!
■ O hišni gospodinji
Te dni sem bral v nekem listu nenavadno, zelo sodobno in poučno storijo. Pomembna je tem bolj, ker je m objavil kak zakoten in reakcionaren pisun, marveč prote-por medicinske šole na univerzi Y ale in glavni zdravnik v
Yale-New Haven bolnici; Dal ji je naslov “Izpoved na- ^ ^ uvuj_a	_
mestnika hišne gospodinje” in svoj sestavek podpisa	|Kranj-Jezersko, med spodnjim
polnim imenom. Zdi se mi tako imenitna,'da jo bom v iz- !jezersiiim }n. Kokro. Oče je bil vlečku (v celoti bi bila predolga) na tem mestu ponovi, g0ZC[nj delavec, že med vojsko ker kakor z lučjo posveti na današnji poudarek leminiz- siromašno živeli, a v času m a in v zmešnjavo vprašanj o osamosvojitvi m enak°-^vojsk.e cei0 stradaii. Meni je po-pravnosti sodobne žene.	_ _	sebno manjkalo kruha in žgan-
Začne z ugotovitvijo, da je pojav feminizma v zad- cev. Kar nič na boljšem niso bi-njih letih zbudil pri ljudeh zanimanje za ženske pravice. je tudi druge družine, zato so se Pri ženah, ki so "se odločile ostati polno zaposlene hišne ^ene nekaterih delavcev dogo-gospodinje, je to zmanjšalo V javnosti njihovo koristnost vorile, da bodo šle na Koroško in zadovoljstvo ter jih porinilo na stopnjo nepopularne- p0 živež. Tudi mene so vzele s ga načina življenja. Začele so govoriti, naj druge ženske seboj. gp sm0 čez Jezerski vrh priznajo, da za zavest koristnosti in srečnega počutja m in počasi prišli do Sv. Stefana in treba zapustiti dnevnih domačih del V družini in V hiši. Grebinja mimo Velikovca. Pri ameriških dolarjih:
Potem učeni profesor prizna, da ga je nedavno do- dobrih slovenskih kmetih smo d'1-	'°—1~ T^-
letela naloga prevzeti gospodinjstvo v času, ko je njego- dobili toliko, da smo po petih va žena morala na not v inozemstvo; naučil se je bolj ne- dneh prišli domov s polnimi na-posredno ceniti dolžnosti, pa tudi zadovoljstvo, kd ga gO- hrbtnrki in kosi kruha razne ve-snodinje doživljajo vsak dan. Najprej se je prepričal, da likosti ter leče, fižola, kaše, za-stvari pri hiši, ki se nam zde same po sebi narejene (pri- bele in moke. Dali so nam iz u-prava jedil, pospravljanje kuhinje, pranje itd.) niso štor- smiljenja, ker smo “sroteji” s jene, če jih ni on izvršil. Prav tako morajo dobri starši Kranjskega, večinoma niso zah-napraviti več kot se zgolj prijazno nasmehniti otroku in )evali nič v zameno. (Takrat so mu pomagati pri domači nalogi. Skrbeti morajo za pre- bili tam še trdni slovenski kmet-voz v šolo, pripraviti malico in mu jo dati, pogledati, ali je. A danes?) ima rokavice in misliti na to, da bo kdo doma, kadar se j Pri neki hiši v Sv. Stefanu mi naimlajši sin vrne iz šole. Njegova dnevna naloga ni bila je gospodinja dala pol velmce zaključena, dokler niso bili vsi trije otroci zvečer v po-ikoruzne moke, ki sem jo imel
stelji.
Od začetka se mu je vse to zdelo kot nepretrgana veriga dolgih, utrudljivih podrobnosti. Vendar je kmalu uvidel, da bi se brez tega družina ne počutila prijetno, saj je bil sedaj on, ki je skrbel za ljubko okolje, kadar so se otroci vrnili iz šole ali kadar je on sam prišel iz urada.
Njegovo gospodinjenje se mu je začelo dozdevati bolj pomembno za obstoj družine kot njegov dohodek za njeno vzdrževanje. Dnevna sreča družine je bila bolj odvisna od učinkovitega dela njegove žene kot od višine njegove plače.
Izredno psihološko globok pa je naslednji stavek:
“Najbolj prenesetljivo je bilo notranje spoznanje, da niti obseg odgovornosti hišne gospodinje, niti pomembnost te odgovornosti niso tako važni kot vsebina notranje zadovoljnosti, ki jo lahko pričakuje.”
Nič ne prikriva profesor resnice, da za gospodinjsko delo ni nobenega hvaležnega priznanja. Ni bilo hvaležnih pacientov, da bi se mu zahvalili za čistočo v kuhinji, ne ploskanja iz predavalne dvorane, ko je srečno poslal svoje otroke v šolo, ne pohvale od poklicnih kolegov za dobro opravljeno pranje. Njegovo povračilo je bilo krat-komalo povsem notranje: vedel je, da je dobro opravil, ker so bili otroci in on sam srečni in je bilo potrebam u-streženo ~f brez vsake zunanje pohvale. Potem pa doda, da ga je skušnja naučila, da zahtevajo življenjsko dolgi uspehi z majhnimi vnanjimi povračili zelo močno osebnost, ki črpa svoje zadovoljstvo iz dosežkov drugih članov družine; namesto iz svojih lastnih.
Konča pa svoje znamenito razmišljanje tako: “Jasno je. da ni bila družba ‘fair’ do žensk, vendar ne samo zaradi razlogov, ki se nanje sklicujejo feministi. Ženskam naj bo dana priložnost, da si same izberejo svojo usodo, toda pri tem je bila naša največja pogreška, da nismo izrazili priznanja tistim ženskam, ki so darovale svoje življenje izključno delu in skrbi za druge — brez besed.”	■
Posnel sem misli zdravfiika-profesorja, da bi našim' slovenskim ženam in materam, ki so darovale in še darujejo svoje življenje delu v domači hiši, skrbi za moža in družino in njihovi sreči, izrekel priznanje, vzpodbudo in čast. In to v času, ko dere ves tok ženskega osvobodilnega in enakopravnostnega gibanja ravno v nasprotno smer.
Krščanska*žena in mati vidi in doživlja notranje zadovoljstvo, tudi resnično srečo v dajanju, v nesebičnem dajanju in žrtvovanju za moža in otroke, ne v iskanju same sebe, svojega uveljavljanja v družini, svoji življenjski okolici in družbi. Veliko večje zadovoljstvo je namreč v dajanju kot v prejemanju!
Darovali so sledeči dobrotniki prav vsled tega, ker je takšna, (v kanadskih dolarjih):	kot je, v halji svetlih narodnih
naš!” (Kdo bi danes kaj takega storil v tem zmaterializiranem svetu?)
Ponavljam: “Slovenski kmetje so bili zelo radodarni, čeprav so tožili, da morajo vse ‘dov dati (ablifrati), ker vse žolniršna pobere’.” To so moji spomini na moje otroštvo do 15. leta.
Tako g. Kemperle, ki svoje dobre Koroške še ni pozabil in ima njene slovenske ljudi še vedno rad. Škoda le, da je tam, kjer je on varoval slovenske meje, skoraj vse potujčeno in so slovenski kmetje in bajtarji o-stali le po manj dostopnih krajih. Gospodu se za zanimivo pismo in dar za revne dijake iskreno zahvaljujemo!
Prav tako sem prejel dar v spomin na Rika Šuštaršiča, pokojnega sina ge. Katarine Šuštaršič, ki je umrl star komaj’43 let. V Ameriko je prišel 1. 1934 3 starši. Med drugo svetovno roj no je služil v znani Tenth Mountain Division, potem je študiral na raznih univerzah in končno dobil doktorat na univerzi Berkeley v Kaliforniji. Zanimal se je predvsem za slovenske avtorje (Ivana Cankarja), in že resno bolan je še vedno pomagal posebno s prevodi in pri iskanju gradiva Slovenskemu Research Centru of America; pri katerem je delal vse od leta 1960 (Slovensko-ameriški institut Willoughby Hills). On je poznal slovensko problematiko zamejskih Slovencev in njegova mati je to v dejanju dokazala.
Od zadnjega poročila sem dobil sledeče darove za revne koroške dijake, stanujoče v domovih Družbe sv. Mohorja v Ce-
pozdravlja Marjan Jakopič,
29424 Armadale Ave. Wickli-ffe, O. 44092
Tega spoznanja smo bili verjetno vsi ponovno deležni v svojem življenju, saj je tudi v skladu z božjim redom lovcu.
V svetu in S Kristusovim naukom ljubezni do bližnjega. ! $5: Mrs. Betty Wheeler, Daly; ostanite zvesti kot do sedaj.
L. P. City, Calif.	’	1	Močan
iladi har3Mlkari@¥
CLEVELAND, O. — Letošnji koncert bo v nedeljo, 23. aprila. Vstopnice so že naprodaj, dvorana v šolskem avditoriju sv. Vida najeta in tudi spored bo kmalu dokončno izdelan in objavljen.
Vsa naša društva v Clevelandu imajo veliko zvestih prijateljev in na te računajo tudi Mladi harmonikarji, zlasti letos., ko se bodo mnogi udeležili večerje in plesa v korist Slovenske hiše v Parizu in bo torej ponoven obisk v isti dvorani že naslednji dan; pomenil za nekatere skoraj že majhno žrtev. Sicer pa so nekdaj stari ljudje rekli, da na tem svetu nobena žrtev ne ostane nepoplačana in upajmo, da bo tako tudi v nedeljo, 23. a-prila.
Iz ver odds toj nega vira sem zaupno zvedel,, da se letos velika večina naših Mladih harmonikarjev redno udeležuje nedeljskih skupnih vaj in četudi niso deležni tiste pozornosti clevelandskega časopisja in televizije; kot recimo ravno te dni naš bivši policijski šef Hongisto, ki je menda tudi zagodel županu par “poskočnih”, to še ne pomeni, da so zaradi tega kaj užaljeni. Za nje je važno le, da se na koncert dobro pripravijo in zadovoljijo svoje poslušalce.
Ko vas bodo torej ti naši mladi godbeniki v naslednjih dneh “nadlegovali” z vstopnicami, jih j nikar ne razočarajte, ampak jim
in verskih izročil, zares lepa, radostna in cvetna .. . Letos pa nam je bila dvakrat blagoslovljena. V zaskrbljenosti smo se pripravljali nanjo, ko so Babnikov! z veliko skrbjo delali na to, da bomo deležni blagoslova narodnega izročila. In drugi blagoslov nam je prišel po tako čudežni in naključni poti, ko so po blagoslovu in hozani v cerkvi, v dvorano med nas stopili pevci ljubljanskega okteta Gallus in nam s svojo pesmijo prinesli neposredni dih in utrip naše svete slovenske jemlje preteklosti in sedanjosti... in ta dih in ta u-trip naše svete slovenske zemlje preteklosti in sedanjosti... In ta dih in ta utrip bo še dolgo občuten med nami, ker je na to nedeljo v nas vseh spet nekaj premaknil in spet oživel, kar je v marsikomu že ponehavalo in umiralo .. . Gallusova pesem nas je posadila nazaj v naš stari dom, ko je razburkala naše domotožje, da smo pozdravljali slovenske pevce od doma s srcem in čudovito hozano ... Hozana Jeruzalemu, ker kraj našega Gospoda... Hozana Ljubljani, ker je mesto naših o-četov in mater ...
Zares čudovita je bila nedelja slovesnega prihoda Gospoda in našega naroda pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi v New Yor-ku. V njenem duševnem razgi-banju smo se pripravljali na Vstajenjsko nedeljo, ki je v naši mali domači cerkvici že nekaj let svojevrstna in domača, polna lepote za oči, polna lepote za srce in dušo. Da doživljamo takšno vstaj enjsko nedeljo, gre vsa zahvala župniku, očetu Richardu in našim pevcem, ki jih vodi Franjo Kostanjški.
Oče Richard opravi mašno daritev namoč slovesno, ko sedi v prvih klopeh nekaj naših mladih v narodni noši. V podnožju daritvene mize pa je videti košarice, polne pomaranč in pisanic. Te pisanice pa je v zadnjih dveh tednih izdelala župnikova roka in njegova pomočnica Josephine. Morda bi bilo vredno prihodnje leto o tem napraviti poseben zapis, saj je ta naša srenjska velikonočna navada1 kar zgodovinsko pomembna za
Naša pesem
Ti edina šla si z. nami v daljni svet tujine, ko nas vse zapušča, ti ostajaš zvesta, kakor zvon domači iz vasi in mesta nam pozdrav prinašaš rodne domovine.
Ne umri nam pesem, v tuj kraj presajena!
Ne umri na ustih ljubljenih otrok! ne umri, zacveti kakor beli glog, da bo maša kri zavriskala v višine,, našla v njej ves čar predrage domovine.
M. Jakopič
Časnikarski poklic ni ugoden za zdravje
Ugotovitve instituta za splošno medicino na Poljskem.
Poljsko ministrstvo za narod- redki pa so primeri revmatizma no zdravje je pred dvema leto- in delovne nesposobnosti zaradi ma naročilo institutu za splošno te bolezni.
medicino, naj oceni vpliv novi-
Skoraj vsakega tretjega novi-
V izjavi docenta Kopczyskega so novinarji dobili te dni novo
petosti pri delu in stalni vpre-
, ... i	n - T zenosti. Samo 60 odstotkov an-
potrditev, da so se odločili za ,	.....	.	,
,	.	...	. ketirancev je izjavilo, da imajo
zdravstveno neugoden poklic m ,	, . ,	.	;
,	.v,	.	,.	, redno vse tri dnevne obroke, prida razne družbene plasti tega ,	.	. 1V.	,
v, .	.	.:	ivsakem drugem dolžina dnevne upoštevajo dovolj.	.°
! nega oddiha ne presega dveh ui •
Prva ugotovitev: zdravstveno Skoraj vsak tretji novinar ki
stanje novinarjev se nenehno vsaka šesta novinarka vsaj en-
slabša. V tem poklicu je nespeč- krat na teden pije vodko, kar
nost pogostejša kot sicer, ljudje pomeni v poljskih razmerah, da
se čutijo ob koncu dneva popol- se napije.
noma izčrpani, muči jih glavo-j Poljski novinarji delajo pov-bol, pogoste so živčne bolezni, prečno 42 ur tedensko (v SZ 41. prehlad in obolenja dihal, ki si a na Zahodu 30-40 ur)', povprečjih le redki zdravijo v postelji, na življenjska doba je pri novi-to pa ima tudi svoje posledice, nar j ih 53 let, pri novinarkah tri Pri novinarjih je več obolenj leta vec, torej, je skoraj za dve hrbtenice, želodčnih čirov, in- desetletji pod poljskim povpreč-farktov in celo tuberkuloze, zelo jem za moške in ženske.
likokrat ponavljajoči se izraz: pičla udeležba nje...
F
Cirilu na Osmi
našo zgodovino in morda za kakega poznejšega narodoslovca. Ta bo v tej naši srenjski navadi lahko spoznal, kako se je narodno izročilo iz davnine na Slovenskem prenesla na tuje, na Ameriško, da se je z njim razgibalo počutje narodne skupnosti njujorških Slovencev.
Župnik je pripravil okoli 10D pomaranč za otroke in mlajše ter izdelal okoli 300 pisanic, čudovitih v barvah, ornamentih narodnih in verskih simbolih. V njih je toliko domiselnosti in toliko prefinjenega občutja za lepoto in narodno motiviko. Nekaj poišče po knjigah, drugo pa dodaja iz. sebe. In prav zaradi te srenjske velikonočne navade in prav zaradi župnikovega umetniškega prijema oblikovanj a “pisanic sv. Cirila na Osmi” smo menda edinstvena narodna skupnost na tujem, ki je pove*-[zala svoje zdajšnje vstajenj ske j nedelje trdno in močno z življe-
njem narodne slovenske davni- pomoto vzamejo resno in vsi naj ne. In vprav na letošnjo Vsta- Mariji pomagaj res pomagajo> jenjsko nedeljo so njujorški Slo- da bo njihova zabava ^pela, venci to dokazali s svojim obi- ker na tak način bodo pomagali skom cerkvice sv. Cirila in jo tudi sebi v svojem življenju, napolnili. Napolnili, sem zapisal! | Na Vstajenjsko nedeljo pa n*5 Oh, kako se to lepo sliši. Oh, ka- 'je župnik oče Richard prvič u-ko mi je srce radostno, ko mi ni radno povabil na letošnji farni treba zapisati: čedno posedli, ko dail; ki bo y	20_ maja, V
sem na to nedeljo pozabil na to- Ukl-ajinskem domu na Drug1
aveniji, dober streljaj od naŠe in na preste ra- cerkvice sv. Cirila. In na teIlfl
^ dnevu nam bo pel sosedni sl°' Pa to se j e pri slovenskem Sv.'venski oktet Zvon; M sicer ^
mestu njujor- ijublianski GalklS; a je lzredrF Škem dogodilo na vstajenjsko dcber in ltako svojstVen v nedeljo, ko je zunaj nje gospo- pevanju naših siovenSlkih pesi*1’ darila po ozračju silna dežna da smo gotovi za lep_ prijeten vihra. In njej so se naši sloven- in vesel letošnji farhi dan v maki ljudje umikali v domačo cer- Cu
kvico, da prav v njej po ver-J Njujoršiki Slovenci, tudi skem izročilu, ob poglobljenem'teh dveh priiikah pokaŽJmo ^ narodnem, proslave Gospodovo kar smo dokazali na deŽua' vstajenje, ki nam vero in upa- viharno vstajenjsko nedeljo, nje utrjuje in nam tako znova .je naša narodna skupnost v prinaša radost in veselje, ob če- New Yorku lepa stvarnost, f vse tesnosti in tegobe da je živaj ,če mi hočemo, iu
znamo zmagovati nad ovite1” ’ ki se tej skupnosti postavi])1" ^ ob sicer njeni dejanski razN^0 sti.
mer na
ter bolečine pozabljamo, ko nam srce in duša pojeta zmagoslavno Alelujo...
In deževna ter, viharna letošnja vstajenjska- nedelja pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi je bila hkrati tudi zmagoslavna nedelja slovenske srenje in fare na Njujor škem.
O, da bi znali živeti v tem zmagoslavju in da bi znali v tem zmagoslavju vzdržati svoje življenje skupnosti.
. Na drugo soboto v aprilu imamo prvo preizkušnjo, ko nas Jednotino društvo Marija Pomagaj vabi na pomladansko za- _ ...........
bavo v Ridgewood v Kočevsko ! človek nad
Le čustvovanje in klic ter naše narodne svete stvari, imajo skrivnostni kot v naja, dušah, v katerem prižigamo men hvalnice z našo besedo, rcčilem in pesmijo ...
Tone Osovuii5
Pestra igra oibraza
mišicami na obrazu z^0.^
10,000 različic1 ^
dvorano. Dne 8. aprila ob pol ’raznih kombinacij, je poroča ^ devetih zvečer pokažimo, in po- /posvetu o strokovnem in zllg!;-
sebno naj to pokažejo vsi Jedno-tarji, da naša narodna skupnost ni občasni enodnevni pojav, u-trinek od nekod, ampak še trdna življenjska danost, ko se zavedamo'svojega skupnega porekla.
Pred tedni, j e v Glasilu tiskovni škrat hudomušno napravil morda zavestno zmoto, da je v imenu Društva sv. Jožefa vabil na pomladni ples Društva Marije Pomagaj. Zato naj člani in članice tega društva škratovo
stvenem filmu socioidg Pa man iz San Francisca. . e-Pravi, da je zbral po svoji todi 500 možnosti za izteza^ čustev. Izrazne sposobnosti ^ ^ veka so udeleženci posveta P ^ učevali s filmskimi posnet' ^ (‘govorico obraza in telesa ' :\i tudi s prizvokom izgovor] besed.
Podpirajmo
Eožmanovo zavetih v Argentini
narskega poklica na zdravje in nar j a in vsako četrto novinarko povprečno življenjsko dobo. An- doleti nesreča s trajnimi posle-keta je zajela tisoč varšavskih dicami, pri novinarkah so žen-novinarjev, njeni izvajalci so ske bolezni in tudi depresijo podatke primerjali z zdravstve- pogostejše kot sicer, nim stanjem drugih poklicev in j Po ugotovitvah ankete se je v s poljskim povprečjem.	novinarstvu teže kot v katerem
1 koli drugem poklicu izogniti n$'
Nov naiin raziskavanja planeta Marsa
Prej kot čez deset let naj bi velike žoge, ki bi jih marsov ski vetrovi prenašali po površju, z avtomatičnimi instrumenti nadalje raziskovale sosednji planet. Tak je eden izmed načrtov, ki jih je prejela NASA v o« kviru programa za raziskovanje rdečega planeta.
“Marsovski .biljard”, kakor se tah dosegle 70 do 80 odstotkov imenuje predlog za orjaške žoge !hitrosti vetra, torej do 60 km na
z instrumenti, je zamisel francoskega profesorja Jacquesa Blamonta, znanstvenega svetnika v centru za vesoljske raziskave.
Sodeč po podatkih in raznih ugotovitvah, do katerih sta vesoljskim znanstvenikom pripomogli vesoljski sondi “Viking”, ki sta sredi lanskega leta prista-ii na marsovskem površju, raziskovalci po vsej verjetnosti ne bodo več iskali sledov življenja na tem planetu. Instrumenti v sondah so nedvomno pokazali, se zaradi delovanja žarkov razvijajo na Marsu super oksidi, ki onemogočajo razvoj življenja. 'Nove raziskave bodo torej u-smerjene v proučevanje marsovskih tal, v geologijo, v nastanek °gnjenikov in v zgodovino vode, ki je morda izdolbla in izoblikovala reliefe, vidne na posnetkih, ki sta jih poslala Vikinga.
Strokovnjaki lahko le
so mnenja, da
uro, in sicer brez porabe energije zemeljskega izvora.
Seveda bi bilo treba, kar se da ublažiti posledice neizogibnih trčenj ob naravne ovire na površju rdečega planeta, zato bi žoge obdajal zelo odporen material. V tem omotu bi bile prozorne line, skozi katere bi kamere snemale okolico v tistih trenutkih, ko bi se žoge nehale gibati. Hkrati bi se sprožili tudi avtomatični instrumenti, ki bi v mirujočem stanju zbirali natančne podatke.
Žoge, poslane na krožnico o-koli Marsa, ki se s padali počasi spustile k začrtanim ciljem na marsovskem površju. Blamont pravi, da bi s sedanjimi tehnič-nmi pripomočki že lahko dosegli, da se žoge cfo pristanku ne bi “zmotile” za več kot sto kilometrov, kar pomeni, da bi lahko z ustrezno razporeditvijo zajeli velik del površja. Francoski
tru kakih sto kilometrov daleč. Seveda bi bilo idealno, če bi se vsaj ena žoga skotalila v krater marsovskega ognjenika “Nix O-lympica”, visok 27 kilometrov in s premerom okoli 600 kilometrov, da bi njeni avtomatični instrumenti merili tok lave. Zbrane ugotovitve bi kasneje primerjali s podatki iz zemeljskih ognjenikov.
Niti ameriškim niti sovjetskim znanstvenikom se za zdaj nič ne mudi z novimi raziskovalnimi sodbami, ki bi jih poslali na rdeči planet. Četudi bo sprejet ta ali oni načrt, predložen upravi NASA, ga ne bodo
' ’ ' v
dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne.
svetovidskem! IS. — Slovenski dom za ostarele
ob pol
««* le “zelo premičen sistem” ^‘venik računa da bi se vsa-
zbcivrs • tu,	. ika izmed teh zog kotalila v ve-
zoere nujne podatke o nastanku I,	.7
m zgodovini planeta. Ameriški vesoljski raziskovalci so predlagali v ta namen nekakšen marsovski džip podoben sovjetskemu lunohodu, vendar so vsaj začasno opustili ta načrt zaradi visokih stroškov in tudi še nerešenih tehničnih problemov.
Po zamisli profesorja Blamon-bi poslali na Mars žoge, ki bi imele premer 5 do 15 metrov in ki bi se napihnile nad površjem planeta, kjer bi jih prenašali vetrovi. V njih bi bilo kakih 100 kilogramov znanstvenih aparatov, seveda dovolj zanesljivo Pritrjenih, da se ne bi poškodb-
Vali, če bi žoge trkale ob trde o-1 začeli uresničevati prej kot vire. Žoge naj bi v nekaj minu- proračunskem letu 1981.
KOLEDAR
društvenih prireditev
APRIL	|
Slovenska telovadna zveza,
Cleveland priredi Telovadno j akademijo
avditoriju. Začetek osmih zvečer.
9. Misijonska znamkarska ak-cija pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu, od P°1 dvanajstih do dveh popoldne.
Klub slovenskih upokojen-ccv na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu. Začetek z večerjo op 5. popoldne, i Pevski zbor Slovan podai svoj pomladanski koncert v'
0 na Recher A ve.
‘ , ’ Cdbor za pomoč posfa-Ht\'e Slovenskega doma in 'apele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v> dvorani Sv. Vida. Pri-2metek °k pol osmih.
°-- Mladi harmonikarji prire-L0 koncert v avditoriju pri kv- Vidu. Začetek ob 3.30 po-^ poldne.
h -Pevski zbor Planina prire-^•1 koncert ob 40-letnici svo-Jega obstoja v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave. Po koncertu ples in ve-e je. Začetek ob 4. ponoldne.
§ra orkester Eddia Buehner-
maj
Pevski zbor Korotan pri-re i večerjo s plesom v SND ja St. Clair Avenup ob sedmih zvečer. Igra Alpski sekstet.
S1°venska šola fare sv.
slavo Priredl matetinsko pro-14;r Sioveliska šola pri Mariji
vnebovzeti priredi ,v
13.
14.
ima redni letni občni zbor ob 7.30 zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road.
21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku. Začetek ob 2. pop.
21. — Slovenska mladina v Clevelandu se bo spomnila vseh slovenskih protikomunističnih žrtev revolucije in vetrinjske tragedije s spominsko sv. mašo ob 2. popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete v Coilin-woodu.
28. — Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights na Chardon Road ob 11. dopoldne.
28.	— Otvoritev Slovenske pristave.
29.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo.
JUNIJ
17. in 13. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih domobrancev, četnikov in drugih žrtev ko-j munistične revolucije v Slo-
VIST!



Telemannov Pasijon v Ljubljani
venskih vernikov, ki bi jih mo- neralne vode.
ralo biti določeno število.
stičnih delov. Celotna kompozicija je veličasten zapis Jezuso-	.
. !vega trpljenja in na tekat zelo T°mOS b° Na tiho soboto, 11. marca,-je posrečeno napisana glasba, bil v dvorani Slovenske filhar- Zbor in orkester je dirigiral monije v Ljubljani koncert, po- j\/[irico Cuderman, ki je znal vli-svečen cerkveni glasbi postnega j-j obema skupinama potrebno časa. Consortium musicum je homogenost in tudi vodil celot-predvajal Pasijon po Luku skla- no skladbo z globoko interpre-datelja Georga Philipa Tele- tacijsko silo. Kot solisti so na-manna, velikega nemškega moj- stopili SOpranistka Zlata Ognja-stra baročne dobe in Bachovega novič; tenorist Jurij Reja in ba-sodobnika. Pasijon je sestavljen jvan Sancin iz zborovskih, koralnih in soli-
_____________________________Dvorana Slovenske filharmo-
”	””	nije je hila — kot za vse kon-
11. dop. maša, nato kosilo in certe ansambla Consortium mu-ples.	jsicum — nabito polna Ijubite-
JULIJ '	rij e v glasbe in glasbenih strokov-
O motornih žagah
Tovarna Tomos v Kopru in švedsko podjetje Husqvama sta podpisala pogodbo o sodelovanju pri izdelavi motornih žag.
poslej domačemu trgu ponudil 22,000 motornih žag, 7,000 iz pogodbe s švedskim partnerjem.
Doslej je Jugoslavija uvozila vsako leto za potrebe široke porabe 35,000 motornih žag.
Nova tovarna
V Podgradu pri Ilirski Bistrici bo novo tovarniško poslopje omogočilo povečanje proizvodnje za 130%. Nova prido-bitev je prva v vrsti širokopoteznih investicijskih načrtov podgrajske tovarne poliuretanskih mas, največje v Jugoslaviji-
Nove hidrocentrale
Gospodarska zbornica Slove-
1. in 2. — Slovenski dan na njakov. Pohvaliti je treba Ijub-Slovenski pristavi — priredijo Ijanski ansambel posebno zato,
Pevski zbor Korotan, Folk- ker stalno in na zavidljivi umet-lorna skupina Kres in Dra- niški ravni s svojimi koncerti matsko društvo Lilija.	skrbi tako za širjenje slovenske
16. — Misijonska znamkarska cerkvene glasbe (plošče Musiča .nije’ oziroma njen medobčinski akcija priredi piknik na Slo- sacra slovenica) kot za predva- odbor za Posavje, podpira pred-venski pristavi.	j an j e velikih mojstrovin svetov-savsMh elektrarn, po kate-
30.— Slovenska šola fare Marije ne glasbene literature. V tem go- rem bbo mozno do leta 1930 Vnebovzete priredi piknik na tovo presega delo in vlogo sa-Slovenski pristavi.	mih osrednjih glasbenih
23. — Slovensko kulturno dru- nov v Sloveniji.
štvo Triglav, Milwaukee, Wis.	----
priredi misijonski piknik v Tildi Hrvati z Gradiščan-Triglavskem parku z mašo ob sfcega ne gre(j0 v SOsvet 11. dop., kosilom in zabavo. Slovenci na Koroškem so z i
zgraditi vseh 41 hidrocentral na usta- ®avh °d Jesenic na Gorenjskem do Jesenic na Dolenjskem.
, Prve bi bile na vrsti elektrarne na Blanci, v Boštanju in Krškem, nato pa še na Librii, v Brežicah in na Jesenicah.
AVGUST
zadoščenjem sprejeli na znanje,
da so tudi gradiščanski Hrvati . - Slovenska sola pri Sv. Vidu zavrnili udeležbo v manjšinskih
priredi piknik na Slovenski svetih pri avstrijski vladi) kot
pristavi.
20. — Jugoslovansko društvo v
jih predvideva zadnji zakon. To so na tiskovni seji v dunajskem
Daytonu, Ohio, preredi letni klu,bu Concordia potrdili zastop-S? ..	,lm„traC niki treh hrvaških organizacij,
t.j. Kulturnega društva gradiščanskih Hrvatov, Hrvaškega akademskega kluba in Odbora za pravice Hrvatov.
Nasproti temu pa se konferenca . gradiščanskih hrvaških
v	.	, županov in podžupanov na soči-
3. — Društvo SPB Cleveland v
w ahsticm listi zavzema za pravi-
kluba s kosilom on plesom 20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples.
SEPTEMBER
romanje v Frank,
priredi Ohio.
17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni
11.
zavzema co do ponemčevanja Hrvatov. Njih najvidnejši zastopnik je poslanec Fritz Robak. Kako svo-
V letnem času bo v Dalmacijo : vsaka dva dni vozil poseben vlak s po 14 vagoni radenske; mineralne vode.
Kulturni dnevi v Ravnah na Koroškem
S kulturnim večerom, ki so ga imenovali ‘Veš, poet, svoj dolg?’ in s katerim so na Ravnah počastili stoto obletnico rojstva pes-
MALI OGLA
Hiša naprodaj
Osem let stara zidana hiša s priključeno garažo, 3 spalnicami, je naprodaj na Arrowhead. Kličite od 6. do 8. ure zvečer 531-9355.
(50-51)
, Stanovanje oddajo Opremljeno stanovanje za nika Otona Župančiča, so v me- ;$140 na mesec oddajo. Kličite
žiški dolini začeli sedme rančeve kidturne dneve
“Vo-
Nov bencinski servis v Selnici ob Dravi
Delovna organizacija ‘Tstra-Benz” iz Kopra bo 1. maja letos odprla v Selnici ob Dravi nov bencinski servis z bifejem, avtomobilsko pralnico in večjim skladiščem.
Računalniški center v Sevnici
V sevniški Lisci so pred kratkim izročili svojemu namenu računališki center za Posavje. Posebna komisija se je odločila za računalnik IBM sistem 370, model 138, ki ima dovolj zmogljivosti, zagotavlja najsodobnejše načine obdelave podatkov, vključuje pa tudi daljinsko obdelavo.
Trebnje postaja kulturno
Trebnje, mestece stalnih kolonij naivnih slikarjev, postaja vse bolj kulturno. Revija “Samorastniška beseda” bo iz prvih j v Konjske dirke V poskusov prerasla v pravo do- Jerneju na Dolenjskem
Umetno usnje iz Slovenskih Konjic
V konjiškem “Konusu” so konec januarja odprli obnovljen obrat proizvodnje umetnega usnja. Prej je to delo opravljalo 70 delavcev, odslej pa le še 30.
lenjsko kulturno revijo. V letu 1978 bosta izšli dve številki, k sodelovanju pa so povabili najbolj znane dolenjske kulturne delavce.
Velik načrt
Velenjska tovarna gospodinjske opreme Gorenje si je zastavila zahtevno nalogo izdelati v letu 1978 za 6 milijard in 116
je ravnanje vskladiti z njih “so- milijonov dinarjev izdelkov. Z
dvorani pri Sv. Vidu od dopoldne do 2. popoldne.
OKTOBER
1. — Slovensko kulturno dru-
cialističnim” prepričanjem, seveda posebno vprašanje.
je
Slovenska maša v Vidmu
Na pobudo skupine slovenskih štvo Triglav, Milwaukee, Wis. vernikov, ki živijo v furlanskem - priredi Vinsko trgatev v par- giavnem mestu, je- sedaj od 11. ku s kosilom in plesom. (Maše februarja dalje vsako drugo šota dan v Parku ne bo.)	boto v mesecu tudi slovenska
7. Klub newburskih upoko- maga v kapeli semenišča v ulici jencev priredi večerjo s ple- Ellero ob 19 30 Mašuje prof. som v Slovenskem narodnem Marino Hvalica. Na prvi maši domu na E. 80 cesti.	'H. februarja se je zbralo 25 slo-
7. — Pevski zbor “Fantje na venskjb ljudi, ki so molili in pe-vasi” priredi zabavni večer v b v domačem jeziku. Slovenskem narodnem domu ge vedno pa ostaja nerešeno na St. Clairju ob pol osmih vprašanje slovenskih maš v ne-zveČer. Igra Alpski sekstet. katerih drugih večjih krajih, ta-15. — Občni zbor staršev Slo- ko v Ronkib in Tržiču. Tudi tu venske šole pri Sv. Vidu.	morala priti pobuda za slo-
21.	DSPB Tabor Cleveland vensko službo božjo vsaj enkrat priredi svoj jesenski družabni aR dvakrat na mesec iz vrst slo-večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Podružnica SŽZ št. 25 bo
obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida. v
22. — ©hčsii zbor Slovenske
pristave.
organizacijskimi ukrepi, z zamenjavo opreme ter drugim morajo zagotoviti povečanje produktivnosti za 25%. To je o-snovni pogoj, da bi znašal v letu 1978 povprečni dohodek 4500 dinarjev na zaposlenega na mesec.
Prizadevali si bodo za večjo kakovost izdelkov, še več pozornosti nameravajo posvetiti o-blikovanju. N& trg bodo poslali nove, sodobnejše zmrzovalnike. Proizvodnjo kuhinjskih elementov nameravajo povečati za trikrat. Izdelovali bodo tudi več vrst keramičnih ploščic.
Radenska v svet
Letos bodo slovenski železničarji prepeljali po tirih iz Radencev v razne kraje Jugoslavije približno 2,000 vagonov mi-
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi
MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
5.	■— Roditeljski sestanek star-

šev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
11. — Belokranjski klub priredi
vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue, ilgrajo Veseli Slovenci.
DECEMBER
3.	— Slovenska šola pri Sv, Vidu
priredi v farni dvorani MI-1 KIA ZEVANJE.	|
4.	— Pevski zbor Slovan poda
'svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.	\
Kitiča?
mmm
pr
~
ni morala biti
vsaki siovenski hiši
Rtsjstno leto znamenitih Šentjernej skih konjskih dirk je leto 1889. Še pred tem je veljalo, da “okoli Št. Jerneja vzrejajo najlepše konje za kočijo ter jih precej drago prodajajo, a bi jih še dražje, če bi sloveli dolenjski konji za hitre dirjače”.
Kako je bilo nekdaj s šentjer-nejskimi dirjači počeščeni pred vsem svetom”, dr. Angelos Baš.
Nov ženski pevski zbor v Sv. Juriju pri Celju
Pred dnevi so v Sv. Juriju pri Celju ustanovili ženski pevski zbor, ki sedaj združuje 34 pevk, vodita pa ga študentki Glasbene akademije Jelka Iskra in Majda Malovrh.
To je trenutno• edini ženski zbor v tej občini, ki ima sicer še sedem moških in mešanih zborov.
Nova telovadnica v šmartnu pri Litiji
Tu so januarja odprli novo telovadnico. To je že drugi prostor za telesno vzgojo in šport, ki so jih zgradili v litijski občini v zadnjem letu.
Poleg pouka telesne vzgoje, ki je bil na šmarski šoli doslej močno okrnjen bo telovadnica namenjena tudi za rekreacijo in vadbo športnikov.
tel. 431-1231.
(50-53)
HOUSE FOR SALE
House and 5 garages on Hecker Ave. Call 741-1942 from 9 a.m. to 5:30 p.m.
(48-52)
Stanovanje oddajo
Pet lepih čistih sob s kopalnico, parno gorkoto in gorko vodo oddajo odrasli družini brez živali na 6414 St. Clair Ave. Poizve se na 6414 St. Clair Ave. ali na tel. 361-3716.
(49,50)
Iščejo
Žensko, ki bi živela v hiši za družbo in oskrbo starejši ženski. Kličite med tednom od 9. do 5. tel. 721-6624.
(49-53)
Hiša naprodaj
Enodružinska z garažo, velikim vrtom na 71. cesti. Kličite po 2. uri pop. 881-2438.
(49-58)
Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje oddajo v najem. Kličite po 4. uri. 431-0840.
(48-50)
FOR RENT
Small 2 bedroom house with garage, washer, dryer, stove and refrigerator included, in So. Euclid area. $275 per month.
Call after 6 p.m. — 944-4531
(47-50)
Hiša naprodaj
Enostanovanjska hiša s 7 sobami v fari sv. Vida ugodno naprodaj. Odprto za ogled v soboto od 2. do 5. popoldne.
Kličite 951-5025
(43-52)
Roofing & Chimney Repairs FREE ESTIMATES CaR 391-6845 ask for BID or Del
(x)
J & ? insulation
777-1137 or 631-2839
—All work guaranteed— Quality Products used ® Free Estimates «
Only U.L. material used
(49-53)
Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč c d Lake Shore Blvd, so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v ce-) loti podkleini Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UMLA
*99 E. 260 SL	7X1-1070
Odprte od 9. do 9.

mmmm
HšSIfSB®
usmrti
HSŠHSiDfcii
venijk	10. — Glasebena Matica priredi
18. — Slovensko kulturno dru- božični koncert v Slovenskem štvo Triglav priredi prvi pik- narodnem domu na St. Clair šolski nik v Triglavskem parku. Ob Avenue.	i
'SMWMM
mm
im
mmmm
____ _____
Si	SUŠI
Likovna razstava v Šoštanju
V Domu kulture v Šoštanju je bila odprta likovna razstava. Tokrat se je z 20 slikami na svili predstavil slikar tekstilec Nande Lesjak iz Prebolda.
Lesjakova razstava oziroma njegove slike v izredno razgibanem barvnem koloritu so lep prispevek uporabne umetnosti na področju tekstila, s posebnim poudarkom na uveljavljanju sodobnih likovnih izpovedi.
Kmečki oktet
V Veliki Polani, rojstnem kraju znanega prekmurskega pisatelja Miška Kranjca, deluje že pet let kmečki oktet, ki ga prizadevno vodi Jože Gerenčer.
Fantje gojijo predvsem staro prekmursko pesem, uspešnost okteta pa potrjujejo njegovi nastopi tudi zunaj Prekmurja.
Help Wanted
Help Wanted Tailor Tailor-Full time. Must have experience for East Side Men’s Store. Call between 10 and 6. 292-6131
(48-52)
Woman live in companion
to care for elderly woman. Call weekdays 9 to 5.	721-S624.
^	(49-53)
MACHINIST AND TOOLMAKER
and Bridgeport operator. Full and part time, high hourly rate, pleasant working co: editions, steady overtime, paid ^holidays, Blue Cross and vacation. Apply at
ANKAR, INC.
83 Alpha Park, 653 Aljpha Dr.
Highland Hts., O. Ph.
461-4855
(50-51)
PrifatePs Pharma^
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS j St. C’air Ave. ife E. fiR St 361«« IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
Waitress Want e čl Day Work. Proof Rorm, 1657 St. Clair Ave.
Call 566-9950
AMERIŠKA DOMOVINA, APRILS, 1978
Milligan. Razlika med obema je beznivo besedo.
BREZ DOMA
bila le ta, da je gospa Milligan1 Prve dni, ko smo odšli izlležnostjo.”
.misliti nanjo drugače kot s hva-
Hektor Malot
“Saj on ni Remigijev oče!”
vzkliknil Artur.
“Res je, da ni njegov pravi oče, a njegov gospodar je. Oblast ima nad njim, ker so mu ga zaupali njegovi starši. Remigij ga torej mora ubogati.”
“Jaz pa nočem, da bi Remigij odšel.”
“In vendar mora iti s svojim gospodarjem. Upam pa, da ne za dolgo časa. Pisala bom njegovim staršem, in se sporazumela z njimi.”
“Nikar!” sem vzkliknil.
“Zakaj ne?”
“Oh, nikar! Lepo vas prosim!”
“In vendar ni nobenega drugega izhoda, otrok moj.”
“Prosim vas, ne storite tega!”
Če bi gospa Milligan ne bila omenila staršev, bi bržkone pograbil za slovo več kot deset mi-[gan!
bo, kajti človek se prav hitro privadi udobnosti in sreči. Zdaj sem spoznal neprijetnosti, težave in bolečine, za katere nisem vedel, dokler nisem okusil udobnega življenja tistih, ki jim je sreča na tem svetu naklonjena.
Nemalokrat sem na naših dolgih potih zaostajal, da sem mogel neovirano misliti na prijatelja, na gospo Milligan, na ‘Laboda’ in tako v spominih znova doživljati tiste srečne dni. Ah, prelepi dnevi! Ko sem. zvečer ležal v kaki umazani gostilni in sem se spomnil na svojo kabino na ‘Labodu’, so se mi rjuhe na postelji zdele še bolj hrapave.
“Nikdar več se ne bom igral z Arturjem! Nikdar več ne bom slišal milega glasu gospe Milii-
igi bila vedno dama, medtem ko se Cette, nisva z Vitalisom nikoli |» je Vitalis pokazal gosposkega le govorila o gospe Milligan in o jH j včasih. Ob teh prilikah pa je bil mojem bivanju na ‘Labodu’. H tako popolnoma ‘gospod’, da bi Polagoma pa sva se začela pogo-" se niti- najbolj nesramni ljudje1 varjati tudi o tem. V začetku je ne mogli izmakniti temu nena- vedno le gospodar začel ta povednemu vtisu.	govor, pozneje pa ni minil dan,
Ker pa jaz nisem' bil niti pre- da bi ne govorila o tem. drzen niti nesramen, me je nje-j “Ali si ljubil gospo Milligan?” gova osebnost tako prevzela, da me je vprašal Vitalis. “Seveda se nisem upal prepustiti svojim si jo ljubil. Prav dobro te razu-čustvom, niti takrat ne, če jih. mem. Bila je dobra do tebe, zelo je on sam izzval s kakšno Iju- dobra. Razume se, da ne moreš
nut, ki mi jih je dovolil Vitalis.
“Tvoji starši so v Chavano-nu?” je vpraševala gospa.
Ne da bi ji odgovoril, sem se približal Arturiju, ga objel in vroče poljubil. S temi poljubi sem mu hotel izraziti vse svoje
K sreči pa sem v svojem trpljenju, ki je bilo silno mučno in trajno, našel veliko tolažbo: moj gospodar je postal bolj dober, naravnost nežen — če je tako mogoče govoriti o Vitalisu — kake : ni bil še nikoli poprej.
prijateljstvo in ljubezen do nje- V tem oziru se je izvršila velika ga. Iztrgal sem se iz njegovega'sprememba v njegovem značaju slabotnega objema, se približal ali vsaj v njegovih odnosih do gospe Milligan, pokleknil pred mene. Toi spoznanje mi je da-njo in ji poljubil roko.	jjalo pogum in mi branilo, da ni-
“Ubogi otrok!” je dejala in se sem zajokal, kadar sem se spom-sklonila k meni. Poljubila me nil na prijatelja. Čutil sem, da je na čelo. Dvignil sem se in nisem .docela sam. na svetu in
stekel k vratom.
“Artur, vedno te bom ljubil!” sem vzkliknil z glasom, ki ga je dušilo ihtenje. “Nikoli vas ne pozabim, gospa!”
“Remigij! Remigij!” je klical Artur.
Ničesar več nisem, slišal. Odšel sem in zaprl vrata za seboj. Minuto pozneje sem že bil pri gospodarju.
“Na pot!” mi je dejal ta.
Odšli smo iz mesta po poti, ki vodi v Frontignan.
Tako sem zapustil prvega prijatelja in sem odšel naproti novim dogodivščinam, ki bi mi bile prihranjene, če bi ne bil postal žrtev nespametnega predsodka in bi se ne bil pustil zbegati od neutemeljene bojazni.
XIV.
Moral sem torej iznova usmeriti svoj korak za gospodarjem in hoditi po široki cesti s harfo na razbolelem ramenu v dežju in vročini, po prahu in blatu. Spet sem moral igrati vlogo živali na javnih trgih ter se jokati ali smejati v zabavo spoštovanemu občinstvu.
Močno sem občutil spremem-
ba sem v Vitalisu imel več kot le gospodarja.
Večkrat bi ga bil najrajši objel, če bi si bil upal, tako zelo sem želel pokazati na zunaj čustva, ki so napolnjevala moje srce. A nisem si upal, kajti Vitalis ni bil čloyek, s katerim bi mogel biti preveč domač. V začetku se mu iz strahu nisem; upal približati; zdaj pa’ mi je branilo neko nejasno čustvo, ki je precej sličilo spoštovanju.
Ko sva odšla iz Chavanova, se mi je Vitalis zdel tak kakor1 drugi ljudje, ker takrat pač še! nisem':, znal razlikovati. Ko pa sem živel na ‘Labodu’, so se mi: zbistrile oči in razum. Čudno se mi je zdelo, če sem pozorno gledal svojega gospodarja, da sem našel v njem, v njegovi zunanjosti, v njegovem nastopu neko podobnost z gospo Milligan. Rekel sem si, da je to nemogoče, ker je Vitalis bil le navaden glumač, medtem ko je gospa Milligan bila plemenita dama.
Toda to, kar mi je govoril razum, ni moglo ovreči tega, kar sem videl. Kadar je Vitalis hotel, je njegovo vedenje bilo tako gosposko kakor vedenje gospe
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Cleveland Ohapier
We offer these memberships in the
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Pogostokrat pa je še dostavil: “Moralo je biti tako.”
V začetku nisem: razumel.
s
Polagoma pa sem spoznal, da je pri tem mislil, da je moral odkloniti ponudbo gospe Milligan, ko me je hotela obdržati pri sebi.
(Dalje prihodnjič)
R&D SAUSAGE COMPANY
15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44118
PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE
Na debelo in na drobno Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST.	692-1832
................... $5.00
..............'.. $10.00
.................. $50.00
................ $100.00
By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church.
Annual .....................
Sustaining .................
Life (individual or family) Life (institutional) ......
Enclosed is $.
for my ........................... membership.
Name
Street
City
State
... zip.
Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin," published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only.
Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, L5519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 4A11G.
V blag spomin
OB SEDMI OBLETNICI, ODKAR JE PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
VINCENT tol
Umrl je 2. aprila 1971
Sedem let je že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo nam oči.
Hladna zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije.
Spomin na Tebe še živi in bo do konca naših dni.
Žalujoči:
MARY, soproga MARGARET YAPEL, in MARY MAYERS, hčeri, in drugi sorodniki.
Euclid, Ohio, 3. asprila. 1978.
.■»iESSiSEESSErfT!




NAROČITE SI


1
Ženini in neveste!
ATaša slovenska unljska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in sl izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
DNEVNIH
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČ JJ
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
uišii
/
TISKOVINE PR!
Za vsaksvntaa tiskarska deia
ae priporoča
mmh AMERIŠKE DOMOVINE
Gl J 7 St. CIs.ii* Avenup Cleveland 3, Ohio iel. HE 14IS28
TRGOVSKA iN PRIVATNA NAZNANILA
V>,e tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice ir. osmrtnic*
NajSepLa izdelava - Prvovrsten papir - Hitra po*irežfc* NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI
I TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
1 •1 a* -***«*.■•*%	rt
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
SW
^---------------------------------------------;--
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po po šti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje!
Uprava
^________-
__„
LET YOU LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combine® your life insurance with an exciting new benefit program-This program includes low interest certificate loans, 1°^ interest mortgage loans, scholarships, social activities, a11 recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Name ..........
Street ........
City...........
State..