Klemenom IX. so prišle zopet na svobodo. Ko pa je izšla 1. 1705. nje­
gova bula »Vineam Domini«, naperjena proti janzenistom, in Portroyalke 
niti tej niso hotele pritrditi, je ukazal kralj Ljudevit XIV., naj se zatarc 
njihov samostan. Nune so razposlali v druge redovne hiše, samostan 
Port-royal des Champs pa je bil do tal porušen 1. 1710. (dr. KryStufek, 
Všeobecni cirkevni dftjepis, III. 417—419.) ./. Vrhovnik. 
Vrstnik slovanskih staro&itnosti, Indicateur des travaux relatifs 
a 1' antiquite' de la nation Slave, bode začel izdajati tekom letošnjega 
leta češki učenjak dr. Lubor Niederle, ki je bil ravnokar imenovan 
izvenrednim profesorjem starožitnosti na češki univerzi v Pragi. Dose­
danja delavnost Niederle-jcva*) nam je porok, da bode novo, pa pre-
potrebno podjetje prospevalo in odstranilo nedostatek, ki ga je čutil vsak 
Slovan, ki se zanima za slovanske starožitnosti. Od začetka bode pri­
našal večinoma le pregled spisov in rezultatov sodobnih raziskavanj na 
polju slovanske archaeologije, etimologije, historije, linguistike itd., kolikor 
se taka raziskavanja in spisi tičejo najstarejše dobe in razvoja naroda 
slovanskega. »Vrstnik« bode pravi repertorium, neobhodno potreben pri­
pomoček, za vsakega, ki se peča s podobnimi stvarmi. Pisan bode v 
prvi vrsti v jeziku češkem, vsebino različnih člankov pa bo prinašal tudi 
francoski. Referati in ocene novih spisov in knjig pa morejo biti pisani 
v vseh slovanskih in svetovnih jezikih. Izhajal bo od začetka dvakrat 
na leto v zv. 4—5 tisk. pol v vel. 8°. — Da bo »Vt'stnfk« prinašal spise 
v vseh slovanskih jezikih to nas mora toliko bolj veseliti, ker bo to po 
Miklošičevi »Slavischc Bibliothek« prvo znanstveno glasilo, ki pokaže, 
kako začeti, da se mi Slovani sporazumemo mej seboj vsak s svojim 
jezikom - brez pomoči slovanskega volapüka - nemščine. Tak list je 
gotovo vreden vsestranske podpore, ni dvoma, da jo najde tudi pri nas 
Slovencih, ki se vže od nekdaj zanimamo za nastarše zgodbe slovanske. 
- Naročnina za Avstrijo je 2 gld. Spisi in vse drugo se morejo poši­
ljati prof. dr. Luboru Niederle-ju, ki stanuje: Praga, l'"iignerovo nam. 
1806/II. Kuniič, 
Slovenska mesefna imena is I. 1466. V kodeksu št. 2821 fol. 
157 >>, ki leži v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju, so popisane lastnosti 
otrok; zraven nemških mesečnih imen so tudi slovenska. Januarius, 
prosyniez. Das ist das erst maneyd gencr gehayssen. Das chind, das 
yn dem moneyd geparen wirt, das stilt geren und pegert zu allen zeyten 
*) Poleg mnogih razprav po različnih časopisih je glavno njegovo 
delo »Lidstvo v dobi' pfedhistoricke«, s posebnim ozimni na slovanske 
dežele, ki je izšlo letos tudi v ruski prestavi od Tli. Volkova (nekoliko 
predelano od pis. samega), in pa »O privodu Slovanflv, Studie k slo­
vanskem starožitnostim.« Praga 1896. 
\ 

grozz freiul zu haben. — Fcbruarius. Das ist der hornung oder setsezan. 
Ut supra. — Malti US, suseez. Das wirt snell und reich und in allen 
dingen pchent. — Aprilis, maly trawen. Das wirt mueleich und wun-
derleich und scharfes mutes und schalkhaft. — Mayus, weliky trawen. 
Der erst may, das wirt gewaltig und chumbt zu grossen eren. — Junius, 
bobouezwet. Der ander may, das wirt fradiges muets und acht nicht, 
was er tuet. — Julius, maly serpan. Der erst äugst, das wirt aus 
der massen geytig und pos. — Augustus, veliky serpan. Der ander 
äugst, das wirt chewsch und willig und fruchtparig. — September, 
poberuch. Der erst herbst, das wirt an allen dingen pechend und 
massig in allen dingen. — October, listognoy. Der ander herbst, das 
wirt poscr natur, es gewint ain posy zung und gilt gut mit ubel. — 
November, kozowperschk. Das wirt ainuoltig und klug und getreu 
und wirt bchent zu leren. — December, gruden. Das ist der trist 
monayd, das wirt gewaltig und reich und wirt genxm und in allen 
dingen lieb. 
Kdo je bil pisatelj tega prorokovanja? Ako paleografično primer­
jamo to pisavo z ono na prejšnji strani, vidimo, da je oboje pisala ista 
roka in istočasno. Konec fol. 157", kjer je zvršetek nemškega spisa: 
»Summa confessorum per Bertholdum«, najdemo sledeče: Anno domini 
millesimo quadringentesimo sexagesimo sexto finitus est über per manus 
Martini de Lakch in die saneti Valentini etc. Iz teh vrstic nam je znan 
pisatelj in tudi čas. Fr. K. 
Odkod ime Horjul? V zadnji številki »Izvestij« dvomi g. P. B., 
da bi moglo to ime v zvezi biti s »Forum Julii«. In vender se to ime 
ne bo dalo neprisiljeno drugače raztolmačiti. Izanci izgovarjajo Frjul; 
ravno tako imenujejo Ločani tudi prve hiše pri Stari Loki, tam kjer se 
cesta odcepi proti Crngrobu. Po prepričanju Ižancev so Frjulci dobri 
zidarji in »štamcarji«; (v resnici bivajo kamnoseki na bližnjem Lesnem 
Brdu). Lesnobrški grad ni star, nego zidali so ga še le malo pred Val-
vazorjevim časom. Poprejšnji grad se je imenoval Baumkircherthurm 
in je stal na kuclju južno od Vrhzdenca, od koder je diven razgled po 
vsi horjulski dolini. O Andreju Baumkirchnerju jc v Horjulu znana pri­
povedka, ki je zabeležena v »Mittheilungen des hist. Vereins für Krain«, 
I. 1800 str. 203. Kakor znano, je bil ta junak iz Vipave doma, ki je 
ob njegovem času spadala pod goriško grofijo, ali po mnenju priprostega 
ljudstva, pod »Furlanijo«. Verjetno je, da je Baumkircher naselil kaj 
takoiinenovanih »Furlanov« v Horjulu kot izurjene rokodelce in da so 
potem začeli Kranjci imenovati kraj »Ferjul ali Horjul« (mesto f izgo­
varjajo h zlasti Kobaridci). Priimek »Čepon« v Horjulu diši precej po 
furlanščini. Značilno je, da je Linhart iskal cesto »Aquilcja-Virunum« mimo 
Lesnega Brda; morda je vedel za kake stare spomine na Furlanijo. 
S. K.