97 Otrok in knjiga 111, 2021 | Ocene – poročila BOOKBIRD 2020 Tema osrednjih člankov v prvi številki revije o mednarodni mladinski literaturi Bookbird iz leta 2020, ki jo izdaja IBBY, je šola v mladinski literaturi in mladin- ska literatura v šoli. Avtorji prispev- kov opisujejo povezanost med obema in mož nosti, ki jih ta povezava nudi. Shoshana Magnet in Catherine-Lau- ra Dunnington predstavita v prispevku Necessary Discomfort: Three Preschool Classrooms Break Open ‘The Heart and the Bottle’ and Sit with Hard Feelings (Neizogibno neugodje: Trije predšolski razredi se ob knjigi Srce in steklenica spoprimejo s težkimi občutki) ugoto - vitve po izvedbi projekta s predšolski- mi otroki in njihovimi učitelji o branju slikanice Oliverja Jeffersa The Heart and the Bottle (Srce in steklenica) in še nekaterih podobnih knjigah. Odzivi na branje knjig, katerih vsebina je žalostna in težka, so tako pri otrocih kot pri nji- hovih učiteljih različni. Namen projekta je bil seznaniti otroke z neprijetnimi občutki, se o njih z njimi pogovoriti in jih spodbujati, da se pogovarjajo o žalosti, o izgubah, o smrti. V prispevku Schooling and Post- -Immigration Experiences in Latinx Children’s Literature (Poučevanje in po-priselitvene izkušnje v latinskoame- riški mladinski literaturi) objavljata Yoo Kyung Sung in Kristi DeMar rezultate raziskave o šolskih izkušnjah imigrant- skih otrok v latinskoameriški literaturi, izdani v zadnjih desetih letih v ZDA. V izbranih dvanajstih knjigah se je v zgodbah pokazalo, kako pomembno je za priseljene otroke, ki imajo težave z jezikom, s težjim dojemanjem snovi zaradi slabe predizobrazbe, z doživlja- njem poniževanja in še vedno močni- mi ste reotipi, da so šola in učitelji, še posebej če govorijo tudi njihov jezik, tisti kulturni in izobraževalni prostor in osebe, ki jim pomagajo, da se vključijo v novo okolje in da jih to okolje sprejme kot enakovredne. To so otroci, ki imajo pravico do šolanja, pomembno pa se je tudi zavedati, da so otroci. Ali sodi LG literatura v osnovno šolo? Stephen Adam Crawley je v prispevku »The Sky Didn’t Fall or Anything«: A Mother’s Response to Lesbian- and Gay- -Inclusive Picturebooks in Elementary Schools in the United States ( » Nebo se ni zrušilo ali karkoli že«: Odziv mame na LG slikanice v osnovni šoli v ZDA) navedel nekaj ugotovitev, ki so se pri njegovem proučevanju tega vprašanja iz- kazale za potrebne. Sodelovanje staršev, učiteljev in knjižničarjev, izbor kvalitet- nih slikanic in skupno, glasno branje je pokazalo, da so LG slikanice primerne za osnovnošolske učence, saj so med njimi otroci, ki so člani družine, v kateri sta starša istega spola ali pa so to njihovi sorodniki, prijatelji ali pa znanci. Nicola Daly iz Nove Zelandije, stro- kovnjakinja na področju mladinske književnosti, pedagogike in učenja tujih jezikov, se še posebej posveča večje - zičnim slikanicam. Za svoj prispevek Exploring Author Motivation, Intended Audience, and Text Layout in Dual-Lan- guage Picturebooks (Raziskovanje mo- tivacije avtorjev, predvidevani bralci, in ureditev besedila v dvojezičnih slikani- cah) se je pogovarjala s petimi avtorica- mi o njihovem ustvarjanju dvojezičnih slikanic v angleškem jeziku in v jeziku avtohtonih prebivalcev. Štiri od njih so avtorice slikanic v angleškem jeziku in v maorskem jeziku, Te Reo Māori pa je avtorica slikanic v angleškem jeziku in jeziku truku, ki ga govori le še malo ljudi na Tajvanu. Avtorice, prepričane, da je poznavanje in znanje obeh jezikov tako pri odraslih kot mladih zaželeno in po- trebno, so pri ustvarjanju dvojezičnih sli - kanic pozorne na več stvari. Pomembno je, kateri jezik je prvi jezik bralca, kdaj je tekst v obeh jezikih na isti strani in enake velikosti, kdaj je velikost enega in 98 Otrok in knjiga 111, 2021 | Ocene – poročila drugega različna, kdaj je eden od jezikov ločen od drugega in je na začetku ali na koncu knjige, kdaj dopolni razumevanje teksta ilustracija in kdaj je slikanici pri- ložen še zvočni zapis, ki pomaga pri pra- vilni izgovorjavi. Dvojezične slikanice naj bi spodbujale k učenju obeh jezikov in ohranjanju jezikov domačinov. V rubriki Otroci in njihove knjige so objavljeni trije prispevki. Rachel Skrlac Lo in Sue Dahlstrom opišeta v prispevku Comic Moments in the School Library: Reflections on an After-School Book Club ( Čas za stripe v šolski knjižnici: O knjižnem klubu po pouku) uspešno delovanje stripovskega kluba na eni od osnovnih šol v ZDA. Voditeljici kluba želita spodbuditi učence k branju kvali- tetnih stripov, se o njih pogovarjati in da jih sami tudi ustvarijo. Na svetu je število otrok, ki ne berejo in ki nimajo dostopa do knjig, preveli- ko. Leta 2000 ustanovljena organiza- cija Room to Read (Soba za branje) si v povezavi z lokalnimi skupnostmi, s partnerskimi organizacijami, z vladami šestnajstih dežel v Aziji in Afriki pri- zadeva z izobrazbo izboljšati življenje otrok iz revnega okolja, pri čemer so temeljnega pomena dostopne kvalitetne knjige, bralne navade in izobražen kader, ki posreduje literaturo in spodbuja mlade k branju. Delovanje indijske ustanove Room to Read India opiše Simmi Sikka v prispevku End of Impossible: Inviting All Children into Reading (Konec nemo- gočega: Vabilo vsem otrokom k branju). Južnoafriška učiteljica in pisateljica Dorothy Dyer opiše v prispevku Sharing the Love of Reading (Deliti ljubezen do branja) svojo veliko ljubezen do branja in željo ter svoje konkretno zavzemanje, da bi k branju privabila mlade in da bi domači pisatelji za mlade pisali zgodbe, ki se dogajajo njim in v njihovem okolju. Bila je tudi gonilna moč pri ustanovitvi FunDza LiteracyTrust, pomembnega promotorja branja. V rubriki pisatelji/ilustratorji sta predstavljena pisateljica Breanna J. Mc- Daniel iz ZDA, s katero se je Emma Joy Reay pogovarjala o njeni slikanici z afroameriško problematiko Hands Up! (Roke gor), in Allan Drummond, večkrat nagrajeni britanski pisatelj in ilustrator poučnih knjig za mlade, ki se je z Vassi- liki Tzomaka pogovarjal o svojih novej- ših knjigah. Te so vsebinsko vezane na konkretno reševanje aktualne okoljske problematike na raznih koncih sveta, ki se je lotevajo lokalne skupnosti in v katere se vključujejo tudi šolarji. Sledita dve poročili o projektih Med- narodne mladinske knjižnice, IJB, iz Münchna. Elliott Schreiber opiše v pri- spevku The Exhibition ‘Hello, Dear Ene- my!’ and the Power of Collaboration (Razstava Pozdravljen, dragi neprijatelj! in moč sodelovanja) potujočo razsta- vo Hello, Dear Enemy! Picture Books for Peace and Humanity (Pozdravljen neprijatelj! Slikanice za mir in huma- nost), ki je skupaj s spremljajočimi de- javnostmi vzbudila veliko zanimanja in bila izjemno uspešna v ZDA. Strokovni sodelavec IJB Jochen Weber pa opiše prispevku Arabic-Language Children’s Literature (Mladinska literatura v arab- ščini) projekt, s katerim želi IJB pred- staviti mladinsko literaturo v arabščini. Za veliko število imigrantskih otrok so knjige pomembne za njihovo inte - gracijo, so povezava z njihovim prvim domom, gradijo mostove do arabskega sveta in spodbujajo medkulturno izme- njavo. Projekt vključuje izdajo katalogov knjig v arabščini, pogovore o literaturi v arabščini in razstavo s predstavitvijo vidnejših arabskih ilustratorjev. Liz Page je pripravila poročilo o delo - vanju IBBY. Na prvem mestu je objavlje- na poslanica otrokom sveta ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke 2020, katere sponzor je bila Slovenska sekcija IBBY. Poslanico z naslovom La- kota po besedah je napisal pisatelj Peter 99 Otrok in knjiga 111, 2021 | Ocene – poročila Svetina in v angleščino prevedel Jernej Župančič. Plakat, ki je predstavljen na zadnji strani platnic revije, je ustvaril ilu- strator Damijan Stepančič. Peter Svetina in Damijan Stepančič sta tudi nominira- na za Andersenovo nagrado 2020. Objavljeni so nagrajenci najpomemb- nejših mednarodnih nagrad za ilustracijo 2019, nagrade Nami Concours, nagrade BIB in nagrade za mlade ilustratorje Golden Pinwheel. Med nagrajenkami sta tudi ilustratorki iz Slovenije. Ana Zavadlav je prejela Purple Island Nami Concours za ilustracije v knjigi Toona Tellegena The Healing of the Cricket (Čriček in temačni občutek), Maja Ka- stelic je prejela plaketo Bienala ilustracij BIB’19 za ilustracije v knjigi Anastasie Quarwani Koozi. Članica mednarodne žirije za nagrade BIB’19 je bila tudi Ta- tjana Pregl Kobe. IBBY potujoče razstave knjig, ki so prejele častne nagrade IBBY Honour List, gostujejo v številnih državah po svetu. Z velikim uspehom in pozornostjo je razstava IBBY Honour List 2018 gosto- vala v Avstraliji. Priljubljene in dobro obiskane so tudi rikša-knjižnice v odmaknjenih predelih v Pakistanu, o čemer poroča Basarat Midhat Kazim. V tej številki je objavljen tudi plakat, ki vabi na 37. mednarodni kongres IBBY v Moskvo v času od 5. do 7. septembra 2020. Moskva je mesto, ki bo gostila 37. mednarodni IBBY kongres. Zaradi pan- demije je kongres bil prestavljen iz leta 2020 na leto 2021, na kar nas opozori po- novno objavljen plakat, tokrat v barvah, s spremenjenim datumom, na zadnji strani platnic. Posebna, druga številka, je kot običajno posvečena predstavitvi mladin- ske književnosti države gostiteljice kon- gresa, tokrat ruske. Kljub težavam zaradi pandemije so v številki zbrani zanimivi prispevki, ki nas seznanijo s produkcijo mladinske književnosti, s prizadevanji za promocijo mladinske literature in branja in nam predstavijo ugledne ruske mladinske pisatelje in ilustratorje. Ekaterina Asonova in Olga Bukhina pišeta v prispevku Everything Is New: The Publishers, the Authors, and Most Important, the Readers (Vse je novo: založniki, avtorji, in najpomembnejši, bralci) o razvoju ruske mladinske litera- ture v času po razpadu Sovjetske zveze. S pojavom novih založb, ki so izdajale številne kvalitetne prevode in spodbu- jale domače avtorje, z uvedbo nagrad, z izobraževanjem kadrov, ki posredujejo mladinsko literaturo, s strokovnimi sre- čanji, z vključevanjem digitalnih medi- jev lahko govorimo o oživitvi in razvoju ruske mladinske literature. Mladi bralci posegajo po knjigah, ki jih berejo skupaj s starši, po od nekdaj priljubljeni poeziji, po fantazijskih knjigah in pravljicah, po zgodovinskih in poučnih knjigah ter po realističnih zgodbah, ki zajemajo tudi sodobno problematiko mladih. Maria Mayofis poda v prispevku So- viet Children’s Literature of the »Thaw« Period: Discoveries and Utopias (Sov- jetska mladinska literatura v obdobju »odjuge«: odkritja in utopije) precej na- tančen pregled sovjetske mladinske lite- rature v času od leta 1953 (po Stalinovi smrti) do 1968. S političnimi spremem- bami je v tem času prišlo v Sovjetski zvezi tudi do sprememb na področju mladinske literature. Na otroke se je prenehalo gledati kot na projekte vzgoje, spoštovati se je pričela njihova osebnost, kar so tako pri knjižnih junakih kot pri bralcih mladinski avtorji upoštevali in prenesli v literaturo. Pedagogi so v Rusiji vedno imeli od- ločujoč vpliv na mladinsko literaturo. Za skoraj celo dvajseto stoletje so izrinili iz bralskega dosega detektivske zgodbe domačih avtorjev in prevedene. Kljub priljubljenosti detektivskih zgodb o Natu Pinkertonu med mladimi bralci so peda- gogi obsodili ta žanr za neprimernega, 100 Otrok in knjiga 111, 2021 | Ocene – poročila nevzgojnega, nemoralnega in neumet- niškega, kar je obveljalo do zadnjih let prejšnjega stoletja. Svetlana Maslinskaya je temu posvetila svoj prispevek Nat Pinkerton: A Missing Genre in Russian Children’s Literature (Nat Pinkerton: pogrešan žanr v ruski mladinski litera- turi). V pogovorih spregovori o sebi in o svojem delu več ruskih ustvarjalcev mla- dinske književnosti. Alyazia Khalifa nam predstavi mlajšo, leta 1979 roje - no pisateljico Nino Daševskajo, ki piše realistične krajše zgodbe in romane o najstnikih. Za svoja dela je prejela več nagrad in je nominiranka za nagrado ALMA. V pogovoru z Olgo Monina in Anno Zolotarevo je klepetala ena najodličnej- ših ruskih ilustratork Anastasia Arkhi- pova. Olga Monina, Olga Mäeots in Ana- stasia Arkhipova so se pogovarjale z uveljavljenimi ruskimi ilustratorkami in ilustratorji, z Igorjem Olejnikovom, Andersenovim nagrajencem za ilustra- cije 2018, z Aleksandrom Koškinom, z Antonom Lomaevom, z Levom Elinom, z Viktorijo Fomino, z Anno Desnitskajo, z Ekaterino Kazeikino in z umetnost nim kritikom Dmitrijem Fominom, o knjiž- nih ilustracijah v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti in o njihovem osebnem odnosu do ilustracij. Olga Muravieva, Angela Lebedeva in Anastasia Pimkina so zastavile vpra- šanja sedmim strokovnjakinjam in stro- kovnjakom iz založb v Rusiji o stanju in perspektivah izdajanja mladinske litera- ture. V odgovorih je bilo povedano, da si prizadevajo izdajati žanrsko pestro mla- dinsko književnost s sodobnimi temami. Poudarili pa so tudi to, da je izdajanje mladinske literature še precej obreme- njeno s tradicijo, da je kljub izvrstnim ilustratorjem večji poudarek na besedilu kot na likovnem delu, da so cene knjig prenizke v primerjavi s stroški izdaje, da ruska mladinska literatura za razliko od literature za odrasle težko prodre na mednarodni trg, prevodi in izdaje v drugih državah so zelo redki. Eno od po - membnih priložnosti za promocijo ruske mladinske literature vidijo na mednarod- nem kongresu IBBY 2021. Sledi več prispevkov, ki se navezujejo prav na promocijo mladinske literature in branja. Uspešen pri promociji mladinske li- terature in branja je festival mladinske literature v Tuli, ki je dobro obiskan in je s svojimi kvalitetnimi prireditvami po- stal vzorčen primer tudi za druge kraje v Rusiji. Več o festivalu piše Irina Ročeva v prispevku The Children’s Book Festi- val LiteraTula, in the Homeland of Leo Tolstoy (Festival mladinskih knjig Li- teraTula, v domovini pisatelja Tolstoja). Tudi tekmovanje, osnovano na igri, je pritegnilo veliko mladih, pa tudi nji- hovih staršev, k branju mladinske li - terature. O tem tekmovanju, ki so ga organizirali v predelu Pospelikhinski v altajski pokrajini, piše Svetlana Lu- blinskaja v prispevku »Red and Win« (»Preberi in zmagaj«). Za promocijo knjig in branja se vse bolj uveljavlja moderna tehnologija, o če- mer piše Elizaveta Zapiataia v prispevku Children’s Booktube as a Modern Tech- nology to Promote Books and Reading (Spletna stran za otroško literaturo kot moderna tehnologija za promocijo knjig in branja). Branje knjig nam omogoča da spo- znavamo druge narode in kulture. Že za najmlajše bralce je uspešno zaživel projekt »Azbuka v Rossii« (ABC knjige v Rusiji), ki jih v povezavi s črkami abe- cede seznanja z drugimi narodi v multi- nacionalni Rusiji. O projektu piše Gurija Osmanova v prispevku We Are Different but We Are Together: Implementing the Project Azbuka v Rossii (Smo različni, a smo skupaj: izvedba projekta ABC knjige v Rusiji). 101 Otrok in knjiga 111, 2021 | Ocene – poročila Učenci tujih jezikov so se navdušeno vključili v tekmovanje z naslovom Ročna izdelava slikanic v tujih jezikih, o čemer piše Olga Mäeots v prispevku Russian Children Making Picturebooks in Fo- reign Languages (Ruski otroci delajo slikanice v tujih jezikih). Pomembno mesto za proučevanje mladinske književnosti ima Nacional- na elektronska mladinska knjižnica, ki nam jo predstavi Ilja Gavrišin v pri- spevku National Electronic Children’s Library: A Living History of Russian Children’s Literature (Nacionalna elek- tronska knjiž nica: Živa zgodovina ruske mladinske književnosti). Anna Godiner piše v prispevku Por- trayals of Disability in the Circle of Teenage Reading of the Twenty-First Century (Prikaz prizadetosti v knjigah za najstnike v enaindvajsetem stoletju) o nekaterih sodobnih literarnih delih za najstnike, ki govorijo o ljudeh s posebni- mi potrebami. Izdajanje prevedenih knjig iz števil- nih drugih držav, pa tudi manjšinskih jezikov v Ruski Federaciji je danes zelo živahno. Za razliko od časov Sovjetske zveze, ko so založbe morale upoštevati omejitve, ki so jih narekovali državni predpisi, je izdajanje prevodov prak- tično neomejeno. Seveda se prevaja in ponatiskuje svetovna klasična otroška in mladinska literatura. Prevedena je večina knjig, Andersenovih nagrajen- cev, nagrajencev ALMA in mnogo knjig IBBY častne liste ter knjig, uvrščenih med Bele vrane. Poleg prevodov so po- membne tudi literarne adaptacije, delo odličnih pisateljev, kot je primer Bu- ratina. Nekateri prevodi so z izjemno likovno interpretacijo teksta domačih ilustratorjev nastale mojstrovine. Pre- vedene knjige so in še vedno vplivajo na domače besedne umetnike. Težave pri prevajanju, kot je prevajanje humori- stične literature, nonsensa, poezije in li- terature iz manjšinskih jezikov, skušajo reševati na strokovnih seminarjih. Za prepoznavnost in uveljavljanje ruske mladinske literature ter prevajanje v druge jezike si zelo prizadevajo s prisot- nostjo na mednarodnih knjižnih sejmih in knjižnih festivalih. O vsem tem piše Olga Mäeots v prispevku Translated Children’s Books in Russia (Prevedene mladinske knjige v Rusiji). Prispevek Aline Lazareve je poklon leta 1938 rojenemu in leta 2019 premi- nulemu ruskemu umetniku, ilustratorju, filmarju, lutkarju in pedagogu Sergeju Aleksandroviču Alimovu. Med informacijami o IBBY nas Liz Page obvešča o delu žirij in proglasit- vah IBBY nagrad, kar je potekalo za- radi pandemije po spletu. Seznanjeni smo z novim logom IBBY. Prispevka Leene Maissen in Sabine Fuchs pa sta posvečena Petru Schnecku (1943–2019), uglednemu in aktivnemu članu IBBY, ki je bil tudi predsednik IBBY od 2002 do 2006. V tretji številki sta predstavljena An- dersenova nagrajenca 2020, pisateljica Jacqueline Woodson iz ZDA in ilustra- torka Albertine iz Švice ter finalisti za Andersenovo nagrado, med njimi pisatelj Peter Svetina iz Slovenije. Jacqueline Woodson in njeno delo nam predstavi Krystal Howard v pri- spevku Black Girlhood, Representation, Place, and Relationships in Jacqueline Woodson’s Work (Črno deklištvo, pred- stavitev, položaj in odnosi v delih J. W.). Še več o sebi pa ji pisateljica zaupa v posebnem pogovoru An Interview with Jacqueline Woodson: Black Childhood, Telling the Truth, and Writing as Acti- vism (Pogovor z J . W . : Črno otroštvo, povedati resnico in učinkovito pisanje), ki je tudi objavljen v tej številki. J. W. opisuje v svojih delih za otroke in mla- dostnike življenje Afroameričanov in izpostavlja teme, kot so rasizem, druž- beni problemi, zveza s partnerji istega spola. Za svoja dela je prejela več nagrad, 102 Otrok in knjiga 111, 2021 | Ocene – poročila leta 2018 tudi Astrid Lindgren Memorial Award. Dela izjemne ilustratorke Albertine nam predstavi Loreto Núñez v prispevku Albertine’s Unexpected Encounters: A Commitment to Diversity (Albertinina nepričakovana srečanja: zaveza do raz- ličnosti). Albertine v svojih delih, za katera je prejela več nagrad, na humoren način in z izrazitimi barvnimi poudarki prikaže raznolikost, ki lepša in bogati naš planet. Sylvie Neeman pa se v pri- spevku »I Am an Author Who Draws« (Sem pisateljica, ki riše) z Albertine pogovarja o njenem odnosu do sveta, do ustvarjanja in do soproga, pisatelja Ger- mana Zulla s katerim sta močno ustvar- jalno povezana. Leta 1999 je Albertine prejela zlato jabolko BIB. Finalisti za Andersenovo nagrado 2020 so: argentinska pisateljica María Cristina Ramos, belgijski pisatelj Bart Moeyaert, francoska pisateljica Marie- -Aude Murail, iranski pisatelj Farhad Hasanzadeh, slovenski pisatelj Peter Svetina, kanadska ilustratorka Isabelle Arsenault, japonski ilustrator Seizo Ta- shima, nizozemska ilustratorka Sylvia Weve, poljska ilustratorka Iwona Chmie- lewska in španska ilustratorka Elena Od- riozola. Avtor predstavitve Petra Svetine in njegovega dela je dr. Igor Saksida. Mednarodna žirija za nagrado Hansa Christiana Andersena 2020 je izbrala še 20 knjig, ki jih priporoča, da v prevodih pridejo do čim več otrok po svetu. Med temi še posebej priporočenimi knjigami je tudi knjiga Arsenije! z ilustracijami Damijana Stepančiča, ki jo je napisala Lucija Stepančič. V tej številki nas Björn Sundmark v prispevku Children’s Covid-19 Litera- ture opozori na nekaj e-knjig, katerih vsebina je povezana s korona pandemijo. Knjige so v več jezikih dostopne na sple- tu www.lifetreebooks.org.cn Na straneh, namenjenih IBBY no - vicam, sta predstavljena Andersenova nagrajenca 2020 Jacqueline Woodson in Albertine, finalisti za Andersenovo nagrado, knjige, ki jih še posebej pri- poroča žirija Andersenove nagrade, med drugim pa še nagrajeni projekt za spodbujanje branja z nagrado IBBY- -Asahi Reading Promotion Award 2020, ki je tokrat Casa Cuna Cuenteros (Jasli pripovedk) iz Argentine, predstavljena sta nagrajenca z nagrado IBBY-iRead Outstanding Reading Promoter Award, Marit Törnqvist iz Nizozemske in Zhu Yongxin iz Kitajske, in predstavljeni so IBBY-Yamada projekti 2020 za promo- cijo branja. Uredništvo revije je izbralo in objavi- lo v četrti številki članke, ki niso vezani na neko dogovorjeno, določeno temo, povezano z mladinsko književnostjo, ampak jo prosto obravnavajo z različnih vidikov. Glavna urednika Petros Pa - naou in Janelle Mathis vabita sodelavce po svetu, da za objavo v reviji pošljejo intervjuje z mladinskimi pisatelji in ilu- stratorji na e-naslova: ppanaou@ugla. edu & janelle.mathis@unt.edu Daniel Feldman je izbral temo holo- kavsta v knjigah za otroke mednarodno priznanega pisatelja in Andersenovega nagrajenca Urija Orleva. V članku The Holocaust as Adventure in Uri Orlev’s Children’s Books (Holokavst kot pusto- lov ščina v knjigah za otroke Urija Or- leva) izpostavi knjige Urija Orleva, v katerih doživljajo holokavst otroci, ki se, ne da bi povsem razumeli realno si- tuacijo, borijo za preživetje kot v kakšni pustolovščini. V nekaterih knjigah pa pisatelj otrokom približa tragično proble- matiko s po močjo prispodob. Navadno je gozd v mladinski literatu - ri prostor, ki je kraj neprijetnih doživetij. V knjigah švedske pisateljice in ilustra- torke Else Beskow pa je gozd prijazen do vseh. V prispevku The Giving Trees: Elsa Beskow, Ecocriticism, and the Be- nevolent Forest (Radodarna drevesa: Elsa Beskow, ekokritika in dobrohoten 103 Otrok in knjiga 111, 2021 | Ocene – poročila gozd) analizira Rachel Sakrisson nekaj slikanic Else Beskow. V prispevku Othering Authors in the Name of Authenticity: Critiquing Co- lonialism with The Arab of the Future (Drugi avtorji v imenu verodostojnosti: kritiziranje kolonializma v knjigi Arabec prihodnosti) piše Mark D. McCarthy o tem, kako zahodni, beli svet gleda na knjige avtorjev, ki v drugem kulturnem območju opisujejo svoje spomine in iz- kušnje iz preteklosti. Obsežen prispevek Global Rainbow Families: Examining Visual Depicti- ons of Same-Sex Couples in Internatio- nal Picturebooks (Globalne mavrične družine: raziskava vizualne upodobitve istospolnih parov v slikanicah iz med- narodnega prostora) o likovnih upodobi- tvah v slikanicah o mavričnih družinah sta pripravila Jamie Campbell Naidoo in Kaitlyn Lynch. Z mednarod nim izbo- rom sta želela prikazati, kako v raznih državah po svetu pristopajo do LGBTQ slikanic. Pri raziskovanju ju je zanimalo, kako so upodobljeni prizori medsebojnih telesnih stikov, kot so poljubi, objemi, dotiki, razlike med upodobitvijo lezbič- nih in gejevskih parov in otrok pri enih oziroma drugih parih, opis in oris člove- ške reprodukcije, upodobitve golote in kako lahko izbrane slikanice vplivajo pri bralcih na razumevanje LGBTQ družin. V prispevku Picturing Arab Youth and Societies at the Turn of the Twenty-First Century (Upodabljanje arabske mladine in družb na prehodu v enaindvajseto stoletje) nam Tina Sleiman predstavlja Alija Chamseddina, rojenega leta 1955, odličnega libanonskega ilustratorja in njegov umetniški razvoj. Čilska pisateljica María José Ferrada razkriva svoj odnos do literature v po- govoru A Conversation with María José Ferrada, ki sta ga pripravila in zapisala Marcelo E. González Z. in Andrea Ca- sals Hill. Pogovor je napisan v španskem in angleškem jeziku. Mark West je v Stockholmu obiskal otroški kulturni center Junibacken, po- svečen predvsem Astrid Lindgren in njenim knjigam, predstavlja pa tudi dru- ge skandinavske mladinske pisatelje in ilustratorje. Center združuje elemente interaktivnega otroškega muzeja, otro- ško gledališče in knjigarno za otroke, kjer si otroci lahko ogledajo predstave, lahko sami prirejajo igre in si izberejo knjige. Center je opisal v prispevku A Place to Play in Astrid Lindgren’s Sto- ries (Prostor za igranje v zgodbah Astrid Lindgren). David Campos opiše v prispevku The Legacy of Jane Goodall: Using Children’s Literature to Teach about an Iconic Scientist (Zapuščina Jane Goo- dall: Poučevanje z uporabo mladinske literature o ikonski znanstvenici) kar nekaj mladinskih knjig, v katerih spo- znamo znanstvenico in njeno življenjsko delo, ki ga je posvetila proučevanju šim- panzov. Georgia Karantona in Tasoula Tsili- meni opišeta v prispevku Yellow Hats as Yellow Stars (Rumeni klobuki kot rumene zvezde) knjigo Rumeni klobu- ki, ki jo je napisala in ilustrirala grška avtorica Kelly Matathia-Kovo. Avtorica v njej domiselno in tankočutno mladim pripoveduje o holokavstu. Kdor želi pobliže spoznati Hong Kong, njegove prebivalce, jezik, kultu- ro, kulinariko in še kaj, naj seže po mla- dinski seriji knjig o Hong Kongu, katere avtorica besedil je Anna Tso, avtorica ilustracij pa Joanne Lo. Serijo opiše in priporoča Helena Hing Wa Sit v prispev- ku New Adventures in Hong Kong (Nove dogodivščine v Hong Kongu). Moldavijskega ilustratorja Lică Sa- inciuca in njegovo delo nam predstavlja Vladimir Kravčenko v prispevku Lică Sainciuc: As Happy as a Lark, across the Years (Lică Sainciuc: T ako srečen kot škrjanec, skozi leta). Omenja tu - di katalog (Kravčenko Vladimir: Lică 104 Otrok in knjiga 111, 2021 | Ocene – poročila Sainciuc: Grafică de carte pentru copii. Lumina, 2019), v katerem je več kot dve - sto avtorjevih ilustracij s komentarjem v romunskem in angleškem jeziku. Čilski pisatelj Antonio Skármeta in španski ilustrator Alfonso Ruano sta avtorja knjige The Composition (Spis) iz leta 2005. Knjigo o tem, kako doži- vljajo mladi vojaško diktaturo, opiše Rit wik Ghosh v prispevku Reflections on the Aesthetics of Antonio Skármeta’s Picture book, The Composition (Premi- sleki o estetiki v slikanici Spis Antonija Skármete). Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu, IJB, je pripravila raziskavo odnosa med literaturo za mladostnike in družbo. Projekt je potekal v dveh oblikah, v obliki pogovorne delavnice, v katero so bili v vključeni pisatelji, in v obliki literarnih taborov za mlade med petnajstim in osemnajstim letom. Na pogovorni delavnici, ki je bila zaradi epi - demije samo ena, so pisatelji, novinarji in blogerji od vsepovsod razpravljali o političnih aspektih mladinske literature, kaj lahko mladinska literatura doprinese družbi, ali lahko vpliva na mladostnikov pogled na svet, ali socialne vsebine vpli- vajo na njihovo razmišljanje o pravici, politiki in o podobnih vprašanjih. Na literarnem taboru, ki je potekal v treh sekcijah z naslovi: Svet je krivičen. Po- kažite nam tekste, ki so vas premak nili in Rešimo svet, so strokovnjaki z mladimi v prvi sekciji razpravljali o krivicah in o knjigah na to temo, v drugi sekciji o knjigah, ki so se posamezne mlade bralce še posebej dotaknile in so jih zato izbrali za predstavitev na taboru, v tretji sekciji, z motom Rešimo svet, je potekalo raz- pravljanje o boljšem svetu. Organizirani sta bili novinarska delavnica z intervjuji v živo po mestu in delavnica empatične- ga pisanja. Literarni tabor se je dogajal v Hiši literature (Das Literaturhaus) v Münchnu. Christiane Raabe, direktorica IJB, je v prispevku LiteratureCAMP, »The World Is Unjust«: Show Us Texts That Move You (LiterarniKamp, »Svet je krivičen«: Pokažite nam tekste, ki so vas premaknili) po udarila uspešnost projekta, ki ga bodo še nadgradili in z njim nadaljevali po vsej državi. Podrob- nejše informacije o taboru so dostopne na spletu www.literaturhaus.muenchen. de/literaturcamp/ in www.instagram. com/lit.camp/ V rubriki Fokus IBBY, ki jo priprav- lja Liz Page, je poročilo o virtualnem zasedanju IBBY skupščine, na kateri so bili izvoljeni člani izvršnega odbora, predsednik IBBY, ki bo ponovno Ming- zhou Zhang iz Kitajske, predsednica žirije za Andersenovo nagrado, ki bo tudi ponovno Junko Yokota iz ZDA, ter za glavna urednika revije Bookbird tudi drugič izvoljena Janelle Mathis in Petros Panaou, oba iz ZDA. Članica mednarodne žirije za Andersenovo na- grado 2020 Viviane Ezratty je napisala izčrpno poročilo o delu članov žirije, med katerimi je bila tudi dr. Tina Bilban. Žirija se je za končno odločitev sestala v IJB v Münchnu. Tudi tokrat so v vsaki številki na dopis- nicah objavljene mladinske knjige, na ka- tere želijo opozoriti sekcije iz vsega sveta. IJB pa pripravi krajšo predstavitev stro- kovnih knjig o mladinski književnosti. Tanja Pogačar NAGRADA KRISTINE BRENKOVE ZA IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO 2021 Žirija v sestavi: akademski slikar in stri par Ciril Horjak, Maja Logar, vod- ja službe za mlade bralce v Maribor- ski knjižnici, in Darka Tancer-Kajnih (predsednica), urednica strokovne revije Otrok in knjiga, je pregledala 23 na raz- pis prispelih slikanic in na svoji prvi seji