Volivni odbori imajo obsežne naloge za dan volitev V nedeljo 18. decembra bomo imeli volitve v krajevne ljudske odbore. Delo volivnih odborov je del tako imenovane volivne tehike, ki nam od-kr* /a, kakšno praktično vrednost ima-jo temeljna načela našega volivnega prava. Vsi predpisi o paslovanju vo-\ivnih organov (volinih koipisij, voliv-nih odborov), o postopku pri volitvah itd. imajo namen, da ee v celotnem obsegu uveljavijo in potrdijo demo-kratična načela volivnega zakona Volivna tehnika, kakor jo predpisu-jejo naši zakoni, je v bistvu enostavna in za široke množice lahko razumijiva. Zato pa tudi lahko sodeluje pri naših volitvah ogromno ljudstva. Kar zami-slimo si kraj, ki voli v svoj krajevni ljudski odbor 25 odbornikov, tako da veakega odbornika izvoli v svoji voliv-ni enoti. V tem primeru ima vsaka volivna enota svoje volišče, na katerem posluje volivni odbor, ki šteje tri člane tn prav toliko namestnikov. Z nepo-srednim vodstvom glasovanja na 25 voliščih bo ta dan poslovalo v tem kraju 150 ljudi — mož in žena, ki bodo člani volivnih odborov. Volivni odbori so torej tisti državni organi, ki neposredno vodijo glasova-nje na voliščih in ki prvi ugotavljajo rezultate glasovanja. Sestava in imenovanje volivnih odborov Vsaka volivna ertota ima svoje vo-lišče, za vsako volišče pa se postavi poseben volivni odbor. Volivne odbore imenuje okrajna volivna komisija na predlog pristo]nega krajevnega Ijud-skega odbora. Volivni odbor ima pred-eednika in dva člana. Vsi imajo na-mestnike. Okrajna volivna koinisija pošlje odločbo o imenovanju pred-sedniku volivnega odbora preko kra-jevnega ljudskega odbora, predsednik ^pa obveeti o imenovanju oba člana volivnega odbora in namestnike. Pri organizaciji volišč je treba gledati na to, da so volišča ljudstvu čim bližia Računati je treba z vremenskimi pri-likami in postaviti volišča v vsako koddaljeno vas ali zaselek. Cas tmenovanja Volivni odbori imajo biti postavljeni in člani o tem obveščeni najpozneje 48 ur pred volitvami. Pametno je, da s$ odbori postavijo in člani o tem obvestijo že prej zato, da se lahko pravočasno seznanijo s svojimi nalo-gami. Delo volivnih odborov se fcasovno raztega v glavnem na tri dni: na dan pred volitvami na dan volitev in na \ dan po volitvah. Delo volivnega odbora na dan pred volitvami Na dan pred volitvami se ob treh popoldne zberejo vsi člani volivnega odbora ali njihovi namestniki v po-slopju, kjer bo glasovanje, ter prevza-mejo od krajevnega ljudskega odbora proti potrdilu skrinjice, ustrezno število kroglic. stalni volivni imenik (oziroma poverjeni izpisek iz volivnega imenika za dotično volivno enoto). tiskovine z objavo kandidatur oziroma kandidatnih list in vse ostalo, kar je potrebno za izvedbo volitev. Sem spadajo vse pi-sarniške potrebščine. Clani volivnega odbora pregledajo skrinjice in ostali material in se morajo najprej prepri-čati, ali je vse v redu. Nato predsednik zaklene skrinjice z dvema ključema odnosno zapečati njih ustja tako, da je vsaka skrinjica popolnoma zaprta. Skrinjice kandidatur oziroma kandidat-nih list se postavijo v istem vrstnem redu. v katerem so bile kandidature oziroma kandidatne li*te potrjene. Skrinjice kandidatur oziroma kandidat-nih list. ki so med seboj vezane, se postavijo po vrsti skupaj. K vsaki skrinjici postavi volivni odbor na vi-den tn nedvoumen način tiskovino z objavo kandidature oziroma kandidatne liste. Za temi skrinjicami 6e mora po-staviti skrinjica brez navedbe kandida-ta oziroma kandidatne liste (skrinjica brez liste). Ko volivni odbor to izvrši. sestavi o svojem delu zapisnik. ki ga pod-pišejo vsi navzoči. Nato zapre okna, zaklene in zapečati vrata in odredi stražo za poslop.ie oziroma za volišče. Ključ volišča vzame predsednik vo-livnega odbora. Delo volivnegra odbora na dan volitev a) Vodstvo glasovanja Na dan volitev se ob 7. zjutraj zbere volivni odbor v volivnem poslopju. od-strani pečat, odpre volivni prostor, vstopi vanj in se prepriča. ali so skri-njice in kroglice in vse drugo v redu. Nato odpre predsednik volivnega od-bora ustja ekrinjic. O tem delu in o ugotovitvah sestavi volivni odbor za- pdsnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. Nato razglasi predsednik, da se začne glasovanje. Glasovanje traja v celoti 12 ur, t. j. od 7. zjutraj do 7. zvečer. V industrijskih središčih in rudarskih okoliših lahko okrajna volivna komi-6ija določi drug dnevni čas volitev, vendar pa mora biti za glasovanje na razpolago polnih 12 ur. Predsednik volivnega odbora skrbi z drugimi člani odbora za vzdrževanje reda in miru na volišču. Predsednik volivnega odbora ima na razpolago pomoč Narodne milice, ki je ta dan na volišču pod vodstvom predsednika volivnega odbora. Ves čas, dokler traja glasovanje, mo-rajo biti navzoči vsi člani volivnega odbora ali njihovi namestniki. Med glasovanjem daje volivni odbor vo-livcem vsa potrebna pojasnila in skr-bd, da glasuje vsak vohvec po svoji svobodni volji. Vsako nepravilnost, ki se dogodi med glasovanjem, ugotovi volivni odbor v zapisniku. V prostor, kjer se glasuje, stopajo volivci po vrsti drug za drugim, toda nikdar več kakor po 10 naenkrat. Predsednik volivnega odbora pozove vsakega volivca, da pove svoje rodbin-sko in rojstno ime ter poklic, v krajih pa, kjer je več volišč, tudi stanovanje Nato ugotovi predsednik istovetnost volivca na podlagi oeebne izkaznice ali na drug način. Predsednik nadalje ugotovi, ali je volivec vpisan v volivni imenik; ako je vpisan, obkroži njegovo zaporedno številko v volivnem imeni-ku v znamenje, da je vpisani glasoval. Obenem vpiše tisti član odbora, ki vodi seznam glasujočih. po zaporedni šjevilki rodbinsko in rojstno ime gla-sovalca in številko. pod katero je vpi-san v volivnem imeniku. Nato razloži predsednik ali kak drug član volivnega odbora, kako 6e glasuje. izroči mu kroglico in ga napoti na mesto, kjer se glasuje. Predsednik ali eden izmed članov volivnega odbora pojasni pred glasovanjem vsakemu volivcu, kateremu kandidatu ali kateri kandidatni listi pripada vsaka glar;o-valna skrinjica. Na volišču pa ni do-voljena agitacija za določenega kandi-data ali za določeno kandidatno listo Volivec glasuje tako. da sprejeto kro-glico položi v dlan deene roke, če te nima, pa v dlan leve roke. nato roko zapre in z zaprto roko pristopi po vrsti k vsaki skrinjici in seže vanjo. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu, kateremu namera-va oddati glas Ves čas. ko volivec gla-suje. pazijo predsednik in člani voliv-nega odbora na to, da volivec ne pre-mesti kroglice v drugo roko in da je ne odnese s seboj. Volivec. ki zaradi telesne hibe ne more glasovati na načln, kakor je opisan zgoraj, ima ora-vico pripeljati s seboj osebo, ki odda glas namesto njega. Volivni odbor pa izda o tero odločbo in jo vpiše v za-pisnik. Volivni odbor ne sme odreči glaso-vanja osebi, ki je vpisana v stalnem volivnem imeniku. Morebitni ugovori ali pripombe članov odbora ali zaup-nikov se vpišejo v zapisnik. Ce hoče glasovati volivec, za katerega je zabe-leženo, da je glasoval, odredi predsed-nik volivnega odbora. da se njegovo rodbinsko in rojstno i.Ti% poklic in bivališče vpišejo v zapisnik, a mu ne pusti glasovati. O vsem poteku glasovanja se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vsi važni dogodki. Vsi člani odbora mo-rajo zapisnik podpisati. b) ugotavljanje volivnih rezultatov Ko je glasovanje končano, prešteje volivni odbor neporabljene kroglice in jih shrani v posebno vrečico, ki jo zapečati. Nato volivni odbor po volivnem ime-niku in po seznamu tistih, ki so gla-sovali, ugotovi skupno število oddanih glasov. Ko je to ugotovljeno, začne volivni odbor adpirati ekrinjico drugo za drugo in šteti glasove po oddanih kroglicah na ta način: predsednik ad-pre prvo skrinjico po vrstnem redu. kakor je poetavljena, in prešteje nato pred vsemi člani odbora in navzočimi zaupniki kandidatov oziroma kandidat-nih list kroglice takole: ko jih našteje 100, jih izroči enemu izmed članov odbora, da jih še ta prešteje, ta pa jih izroči zaupniku tistega kandidata oziroma kandidatne liste, katere gla-sovi se preštevajo, da jih še on lahko tretjič prešteje. To se ponavlja toliko ča«a, da se preštejejo vse kroglice ene skrinjice Nato se takoj vpiše v zapis-nik z besedami številka skrinjice, kan-didata oziroma kandidatne liste, za katero so bili oddani v to skriniico glasovi, in z besedami število kroglic, kl so blle v skrinjici. Vsi člani odbora in zaupniki kandidatov oziroma kandi-datnih list se nato podpišejo. Na enak način se odpro po vrsti druga za drugo nadaljnje skrinjice in se preštejejo kroglice, ki so v njih, ugotovi se šte-vilo oddanih glasov in vpiše v zapisnik. Ko je končano štetje kroglic v vseh skrinjicah. &e zapisnik zaključi in ga podpišejo vsi člani odbora in eventu-alno navzoči zaupniki. Pod podpisom se pritisne pečat krajevnega Ijudskega odbora. Posebna mnenja oziroma pri-pombe o delu odbora so dovoljene ih se lahko vpišejo v zapisnik. Ko je to delo končano, razglasi pred-sednik volivnega odbora javno pred volivnim poslopjem, koliko glasov je dobil veak kandidat oziroma kandidat-aa lista. Zapisnik s prildjučenimi potrdili ti-stih voHvcev. ki so glasovali b potrdi-lom. da so vpisani v drugi volivni enoti, volivni imenik in seznam gla-sovalcev spravi volivni odbor v pose-ben omot in ga pod pečatom ljudskega odbora na-slovi na okrajno volivno ko-misijo. Omot z volivniiTii spisi pusti volivni odbor v volivnem prostoru in odide. Volivni prostor zaklene in zape-čati na enak način kakor prejšnji dan ter odredi stražo. Ključ volivnega pro-stora shrani predsednik. Vso noč nima nihče dost.opa v sobo, kjer je bilo glasovanje. Delo volivnega odbora na dan po volHvah Naslednjega dne, po končanem gla-sovanju, se zberejo vsi člani volivnega odbora pred vrati volivnega prostora, ga odpro in vstopijo. Prepričajo ee ali je vse v redu in tafeo, kakar so pre]š-nji dan pustili. Nato sestavijo o tera zapisnik. Predsednik volivnega odbora pa odnese omot. ki obsega volivne spi-6e, okrajni volivni komisiji. Ako volivni odbor eoglasno sklene in v to privolijo vsi navzoči zaupniki kaadidatov oziroma kandidatnih list, sme predsednik volivnega odbora, ko jfi bil ta sklep vpisan v zapisnik, vzeti omot z vsemi volivnimi spisi takoj po končanem glasovanju in po preštetju glasov s feeboj, da ga osebno odda okrajni volivni komisiji. V tak^n pri-meru odpade poslovanje vsega voliv-nega odbora na dan po volitvah, ra-zen za predsednika, ki ta dan potuje k okrajnd volivni komisiji. Clanstvo v voIivneTn odboru }c drž»Y-Ijanska dolžnost Vsak državljan, ki je imenovan v volivni odbor kot predeednik, kot član ali kot namestnik, je dolžan naloženo dolžnost sprejeti in jo opraviti vestno in pošteno. Iz gornjega opisa 6mo videli, kako pomembne naloge opravljajo volivni odbori Zato bodo krajevni Ijudski odbori ob sodelovanju s frontnirni crganizacijami predlagali za člane vo-livnih odborov le tiste dobre frontovce, ki so že s svojim dosedanjim delom dokazali, da eo vredni takšnega zaupa-nja. Kazenska zaščita in odg^ovomost članov volivnih odborov Volivni odbor kot tak kal?or tudi vsak njegov član uživa posebno zaščito z.ikona. Razžalitev volivnega odbora ali kakega njegovega člana se šteje za razžalitev uradne osebe. Na drugi strani pa je treba pouda-riti, da so člani volivnega odbora ka-zensko odgovorni, če zlorabljajo svoj položaj, če izvajajo pritisk in na ka-kršen koli način vplivajo na svobodo volivca glede uporabe njegove volivne pravice, če dopustijo, da glasuje ne-kdo, ki pi vpisan v volivnem imeniku, ali nekdo na tuie ime; če brez upravi-čenega razloga menjajo volišče, ki je že bilo odrejeno in objavljeno.. Kazen-6ko so odgovorni tudi člani volivnega odbora, ki 60 odrejeni za to dolžnost, pa ob določenem času ne pridejo na d«ločena mesta, da bi izvršili nalogo, pa ne morejo opravičiti svojega izo-stanka ali brez upravičenega razloga zapustijo svoja mesta ali odrečejo pod-pis na zapisniku o volivnem delu. Poročevalska služba V krajih se volitve vodijo iz enega centra, ki ima zvezo z vsemi volišči po kurirjih, ki jh naj dajo na razpolago frontne organizacije. Volivni odbori bodo med glasovanjem potrebovali podatke bodisi o identiteti volivca, o pravilnem vpisu v imenik in podobno. Zato naj volivni odbori tudi s svoje strani poskrbijo za dobro poročevalsko službo. VzgojnJ pomen volitev Ze v uvodu smo poudarili, da pri naših volitvah aktivno sodeluje bodisi kot člani volivnih odborov, kot člani volivnih komisij, kot člani ljudskih odborov, dalje kot kurirji, obveščevalci itd. ogromno ljudi, ki so bili v pogojih kapitalistične države od vseh teh po-slov odrinjeni. Tudi volitve so tak akt, kamor se aktivno vključujejo čim širse mnoiice, da bi se vzgojile in naucile upravljati svojo državo.