NEKATERE ZNAČILNOSTI DRUŽIN MUDOSTNIKOV... 19" NEKATERE ZNAČILNOSTI DRUŽIN MLADOSTNIKOV V POZNI ADOLESCENCI _Olga Poljšak Škroban_ KLJUČNE BESEDE: družina, adolescenca KEYWORDS: family, adolescence POVZETEK Pričujoč prispevek predstavlja del raziskave, ki ugotavlja dejavnike v družini in njihov vpliv na oblikovanje in razvoj identitete. Raziskovanje dejavnikov v družini temelji na sistemski teoriji in ugotovitvah timberlavvnske študije Lewisa in sodelavcev. Raziskava je bila aplicirana na vzorcu 30. študentov 2.1. socialne pedagogike v starosti od 19 do 24 let. Vsi študentje izhajajo iz popolnih družin. Dejavnike v družini sem ocenjevala na osnovi za ta namen sestavljenega polstrukturiranega intervjuja z mladostnikom, z ocenjevalnimi lestvicami Beaversa. Vrednotila sem strukturo moči, k cilju usmerjeno pogajanje, avtonomijo, ravnanje s čustvi in povezanost družine s socialnim okoljem. 20 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 96 /1 ABSTRAa The paper represents findings of one part of the research, which explores family factors and their influence on identity formation and development. The reasearch is based on the systemic theory and on findings of Timberlawn study (Lewis and co-workers). A sample of 30 second year university students (19 to 24 years old), from complete families, were interviewed using semi-structured interview, which had been developed especially for this study. Interviews were evaluated with Timberlawn Family Evaluation Scales (Beavers). Dimensions measured were: structure of the family, negotiation, autonomy, family affect and family relatedness to the social enviroment. Dejavnike v družini sem raziskovala na osnovi sistemske teorije in ugotovitev timberlawnske študije Lewisa in sodelavcev (1976). Vzorec je sestavljalo 30 (25 Ž in 5 M) študentov 2. letnika socialne pedagogike, vsi so izhajali iz popolnih družin. V raziskavi sem se omejila na mladostnikovo doživljanje družinske situacije, kar utemeljujem z izsledki NoUerjeve in Callana (1991), ki ugotavljata, da mladostnikove ocene družine višje korelirajo z oceno raziskovalcev kot pa z ocenami staršev. Mladostnik je odgovarjal s pozicije opazovalca družine (L'Abate, 1994, str. 68). Ker skušam razumeti dogajanja v družini skozi sistemsko teorijo, sem zastavljala vprašanja v intervjuju, ki sem ga v ta namen sama sestavila, cirkularno (L'Abate, 1994, str. 76). Intervju sem ocenila z ocenjevalnimi lestvicami Beaversa (Timberlawn Family Evaluation Scales, v Lewis, 1976). NEKATERE ZNAČILNOSTI DRUŽIN MUDOSTNIKOV... W STRUKTURA DRUŽINE STRUKTURA MOČI Vsi socialni sistemi kot tudi družine imajo določeno strukturo, ki determinira nosilca, delitev in hierarhijo moči. V skladu z modelom entropije ocenjujemo strukturo moči v družini od kaosa, preko dominantnosti v raznih stopnjah, do vodenja in enakovredne delitve moči. Bistveni element, ki določa vodenje, je prisotnost medsebojnega spoštovanja in pogajanja v družini (Lewis, 1976). ^ Tabela i: Struktura moči 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 kaos izrazita dominantnost zmerna vodenje enakomerno dominantnost razdeljena moč Povprečna ocena je 3,32, SD pa 0,71. Torej je v večini analiziranih družin prisotna zmerna dominantnost, kjer obstaja nekaj pogajanja, vendar je pravilo dominantnosti in submisivnosti še prisotno. Razpon ocen je večinoma od 2,5 do 4, torej od močne dominantnosti, do vodenja, ki predstavlja drugi največji delež v frekvenci. Za vsako družino sem ugotavljala, kdo je nosilec moči. V 73,3 % je to oče, v 23,3 % mama in v 3,3 % stara mama. Teoretično je možno, da je nosilec moči otrok, vendar v moji raziskavi ni bilo takega primera, kar je razumljivo, saj je otrok najpogosteje nosilec moči v izrazito nefunkcionalnih družinah, kjer je najti psihotičnega člana družine (Lewis, 1976). V eni družim sem opredelila kot nosilca moči staro mamo, ki je v družini, čeprav je že pokojna, tako močno prisotna, da so vse interakcije in odločanja še zelo pod njenim vplivom. V literaturi te možnosti nisem zasledila. Westley in Epstein ( po Skynner, 1982 ; Lewis, 1976) v svoji študiji ugotavljata, da odraščajo zdravi mladostniki v družinah, ki jih vodijo očetje, sledijo družine, kjer je oče dominanten, nato tiste, kjer sta starša 22 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 96 /1 enakovredna, najslabše pa so družine, ki jih vodijo matere. Menita, da gre v družinah, kjer je moč porazdeljena med starša, za neodločnost in strukturni kaos, zato se člani izogibajo odgovornosti, kar je razlog, da je kar 64% otrok iz tovrstnih družin emocionalno ogroženih. Avtorja poudarjata, da teh ugotovitev ne moremo generalizirati na druge vzorce. V moji raziskavi je od sedmih družin, kjer gre za večjo moč matere, morda le ena taka, kjer bi lahko govorili o strukturnem kaosu, sicer pa je vodenje oz. dominantnost matere jasna in sprejeta. Glede na razlike v kulturah in glede na razlike v vlogi ženske v družbi predvidevam, da večja moč matere v naših razmerah nima tako negativnega vpliva na funkcioniranje družine, kot zaključujejo nekateri avtorji. KOALICIJA STARŠEV Koalicijo staršev (Lidz, po Čačinovič Vogrinčič, 1992) so povzeli številni avtorji kot pomemben koncept za razumevanje funkcioniranja družine. Močna koalicija staršev omogoča intergracijo otrokove egostrukture in predstavlja skrajni pozitivni pol kontinuuma. Sledi bolj ali manj šibka koalicija staršev, kar pomeni, da se ustvarja koalicija med enim od staršev in otrokom, vendar je še prikrita in ne dovolj močna, da bi drugemu od staršev vzela moč v celoti. Najbolj motena oblika koalicije je koalicija med enim od staršev in otrokom, ki onemogoča otroku izpolnjevanje svoje vloge. Tabela 2: Koalicija staršev 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 koalicija med šibka koalicija močna koalicija enim od staršev staršev staršev in otrokom Povprečna vrednost ocene je 3,53, SD 0,61. V frekvenci ocen imamo dva vrha, pri oceni 3 (šibka koalicija) in oceni 4 (srednja), med katerima je tudi največ ocen. Le tri družine se približujejo oceni 5, ki naj bi bila optimalna. Številni avtorji (npr.Mishler & Waxier, Lewis in drugi) govorijo, da je v funkcionalni družini nujna močna koalicija. Morda lahko zaključimo, da gre v NEKATERE ZNAČILNOSTI DRUŽIN MUDOSTNIKOV.. 23 našem primeru za srednje družine (Lewis, Olson). Se pa Lewis strinja, da je družin z optimalno stopnjo zdravja malo, kar potrjujejo tudi moji rezultati BLIŽINA Lestvica temelji na konceptu ego meja (posameznik mora biti ločen, da je lahko povezan) in vsebuje dve dimenziji - jasnosti mej in bližino; je ena izmed najbolj diskriminantnih lestvic. Tabela 3; Bližina 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 amorf ne, nejasne izolacija bližina z jasnimi nerazločne meje oddaljenost mejami med člani med člani družine družine Povprečna ocena znaša 3,98, SD pa 0,53. Največ ocen je v razponu od relativne oddaljenosti (3,5) do relativne bližine (4,5), kar je razumljivo, saj veljajo ocene od 1 do 3 , to je amorfne, nejasne meje do oddaljenosti, predvsem za zelo nefunkcionalne družine, ki jih moj vzorec ni zajel. POGAJANJE Medosebni odnosi v družini se utrjujejo skozi pogajanje. Družina se pogaja o bolj ali manj pomembnih vprašanjih. Haley (po Burnham,1993) imenuje ta proces "boj za definiranje odnosov". V disfunkcionalnih družinah, kjer je ustaljen vzorec delitve moči dominantnost - podrejenost, pogajanja in kompromisi skoraj ne obstajajo. Rešitve postavlja ponavadi nosilec moči. V drugih, prav tako manj učinkovitih družinah pa je pogajanje prisotno, vendar prav tako ne prihaja do rešitev, v katerih bi sodelovala skupno cela družina. V funkcionalnih družinah gre za svobodo v komuniciranju, ambivalenca je sprejemljiva, dogovori so rezultati inventivnih kompromisov. ~24 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 96 /1 Lestvica meri učinkovitost k cilju usmerjenjega pogajanja v družim. Tabela 4: Pogajanje 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 zelo učinkovito dobro šibko zelo neučinkovito Povprečna ocena je 3,63, SD pa 1,16. Rezultati so precej razpršeni, največja frekvenca je na oceni 4,5, med oceno 4 in 5 je kar 63,3 % vseh ocen. 23,3 % ocen je v območju med 2,5 in 3, le v 13,4 % družin se znajo člani dobro in učinkovito pogajati Burnham (1993) govori o kulturah in družbah, ki bolj ali manj podpirajo oziroma gojijo pogajanje. Menim, da je pogajanje veščina, ki v naši kulturi še ni osvojena. AVTONOMIJA I Družinski sistemi se med seboj razlikujejo v stopnji vzpodbujanja ali toleriranja individuacije posameznikov. Sistem tolerantnosti do individualizacije je tesno povezan z avtonomijo članov družine. KOMUNIKACIJA Eden od aspektov avtonomije je komunikacija. Lestvica meri, v kolikšni meri družina vzpodbuja ali zavira jasnost izražanja posameznikovih misli in čustev. Ne ocenjuje pa njihove intenzivnosti. V izrazito motenih družinah se člani ne zavedajo, koliko skupnih misli delijo in kako malo se v njihovi družini spoštujejo posameznikova percepcija in čustva. Gre za ego fuzijo, ki je ponavadi prisotna v najbolj disfukcionalnih družinah. Odnosi so nejasni in nespremenljivi. Dojemanje bližine se enači z enakim mišljenjem in čutenjem. NEKATERE ZNAČILNOSTI DRUŽIN MLADOSTNIKOV.. 25 TABELA 5: Komunikacija 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 zelo jasna včasih nejasna in skoraj nikoli jasna prikrita Povprečna ocena je 3,12, SD pa 0,88. Razpršenost rezultatov je precejšnja, vendar se večina zbira med ocenami 2 do 4, to je od relativno jasne do relativno nejasne komunikacije. ODGOVORNOST Ocenjuje se stopnja odgovornosti, ki jo člani družine prevzemajo za svoja pretekla, sedanja in prihodnja čustva, misli in dejanja. Tabela 6: Odgovornost 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 večinoma so člani družine so včasih člani družine člani odgovorni odgovorni zase, vendar redko prevzemajo zase tudi ubirajo taktiko prenašanja krivde na druge, ali pa prevzemajo odgovornost drugih nase odgovornost nase Povprečna ocena je 2,83, SD pa 0,89. Ocene so precej razpršene, večina se jih giblje v intervalu od 1,5 do 3,5, to je od relativne odgovornosti do občasne odgovornosti. PREPUSTNOST Prepustnost je prav tako ena od kvalitet družine, povezana z individuacijo. Pomeni odprtost do drugih. Na lestvici se ocenjuje stopnjo odprtosti in prepustnosti za čustva, mnenja in vedenje drugih članov družine. 26 PSIHOLOŽKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 96 /1 Na spodnji meji kontinuuma gre za neprepustnost, posamezniki drug drugega ne "vidijo" in ne "slišijo". Odraščajoč otrok ne more razviti samozaupanja, če mu starši ne priznajo njegove percepcije in ne sprejmejo njegovih odgovorov. j Tabela J: Prepustnost 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 zelo odprta zmerno odprta člani večinoma člani niso niso receptivni receptivni Povprečna ocena je 3,00, SD je 1,1. Variabilnost ocen je precejšnja, večina ocen pa se giblje med 2 (zmerno odprta) in 4, kjer gre večinoma za člane, ki niso receptivni. RAVNANJE S ČUSTVI Način izražanja čustev v družini je tesno povezan s strukturo družinske skupine. Rigidne in nefleksibilne strukture, z nejasno postavljenimi mejami med člani družine, povzročajo boleče interakcije in občutek brezupa. V ocenjevalnih lestvicah sem merila več aspektov, ki se nanašajo na čustva. EKSPRESIVNOST Pri ekspresivnosti gre za oceno stopnje odprtosti izražanja čustev, ki sega od sposobnosti družinskega sistema, da odprto in jasno izraža vsa čustva, do nasprotnega pola, kjer se čustva prikrivajo in se jih ne izraža. V lestvici se ne ocenjuje kvalitete, temveč le stopnjo izražanja čustev. NEKATERE ZNAČILNOSTI DRUŽIN MLADOSTNIKOV.. 27 Tabela 8: Eksfresivnost 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 odprto. odprto, jasno očitno omejeno nekaj čustev je ni izražanja čustev jasno izražanje čustev izražanje čustev izraženih. izražanje z občasnim vendar se jih čustev nelagodjem večinoma skriva Povprečna ocena je 3,02, SD je 1. Ocene so precej razpršene, kar govori o tem, da se družine v izražanju čustev precej razlikujejo med seboj, se pa le bolj nagibajo k omejenemu izražanju čustev, kar bi si upala trditi, da je tudi kulturno pogojena lastnost Slovencev. RAZPOLOŽENJE IN VZDUŠJE Razpoloženje in vzdušje lahko variira od toplega, prisrčnega, z optimizmom in humorjem prepletenega vzdušja, do različne stopnje negativnih čustev -toge vljudnosti, hostilnosti, bolj ali manj očitno izražene sovražnosti, anksioznosti, do depresivnega, otopelo apatičnega in s cinizmom in grenkobo prežetega vzdušja. V družini, v kateri se odvijajo interakcije, prežete s toplino, je posameznik sposoben jasno izražati svoje potrebe, hkrati pa se zaveda omejitev sposobnosti drugih, pri zadovoljevanju teh potreb. Razpoloženje in vzdušje moramo jasno ločiti od ekspresivnosti, saj so lahko v družinah, kjer je prisotna toplina, določeni člani, ki težje izražajo čustva, ali pa npr. negativna čustva izražajo kar boleče direktno. 28 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 96 /1 Tabela 9: Razpoloženje in vzdušje 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 zelo toplo, vljudno, brez odprto depresivno cinično, brez prisrčno, izražene topline sovražno upanja, optimistično, in prisrčnosti. pesimistično prisotnost občasna humorja hostilnost, včasih prijetno Povprečna ocena je 2,03, SD je 0,82. Mnogi raziskovalci navajajo podatek, da je v resno disfunkcionalnih družinah prisotna negativna emocionalna klima, v nasprotju s funkcionalnimi družinami. V njih se negativna čustva izražajo, vendar z občutljivostjo do drugega in s spremljajočim suportom. Lahko rečemo, da so tovrstne družine vešče interpersonalnih odnosov. Naše družine sem največkrat ocenila z ocenami od 1,5 do 2,5 (80 %), to pomeni, da gre za vzdušje in razpoloženje, ki je vljudno, občasno toplo in prisrčno ter prijetno, občasno pa tudi hostilno. KONFLIKTI Z lestvico konfliktov se ocenjuje najprej prisotnost nerešljivih konfliktov, nadalje, ali obstajajo poskusi reševanja le-teh in koliko so uspešni. Lestvico sem povzela v celoti, čeprav sodobnejši koncepti pojmovanja konfliktov ne povezujejo direktno stopnje konfliktov z ogrožanjem družine, kar ugotavljam tudi sama. Konflikti v družini so bili pogosto prisotni, ni pa bilo znakov ogroženosti družine. Lewis sicer poudarja, da se kompetentna družina hitro zave konfliktov in jih učinkovito rešuje. Menim, da je lestvica nepopolna ali vsaj premalo jasna in bi jo bilo potrebno predelati NEKATERE ZNAČILNOSTI DRUŽIN MLADOSTNIKO\i 29 Tabela iO: Konflikti 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 resni konflikti, določena stopnja določena stopnja nekaj malo ali nič ki resno konfliktov, ki konfliktov, ki konfliktov, brez konfliktov ogrožajo zmerno ogroža rahlo ogroža večjega vpliva na funkcioniranje funkcioniranje funkcioniranje funkcioniranje družine družine družine družine Povprečna ocena je 3,52, SD pa 1. Rekli bi lahko, da gre za družine, v katerih so konflikti občasni, vendar pa ne ogrožajo funkcioniranja družine. EMPATIJA Pri empatiji gre za oceno stopnje občutljivosti in razumevanja čustev drugih. Sega od konsistetnega empatičnega odzivanja, preko raznih stopenj poskusov empatičnega odzivanja, do neprimernega odzivanja na čustva. Sposobnost empatije v družini je tesno povezana z razpoloženjem in vzdušjem, saj je toplina direktno povezana s stopnjo emocionalne senzitivnosti. Z lestvico vrednotimo, v kolikšni meri družinski sistem spodbuja člane, da so vzajemno pozorni na čustva drugega. Tabela i i: Entfatija 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 empatično večinoma poskusi empatično precej neprimerno odzivanje empatično empatičnega odzivanje ni odzivanje na odzivanje z odzivanja, ki ne prisotno čustva občasnimi uspejo odpori Povprečna ocena znaša 2,77, SD pa 0,95. 30 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 96 /1 Največ rezultatov je umeščenih med oceno 2, ko gre za večinoma empatično doživljanje, do 4, ko empatično doživljanje ni prisotno. POVEZANOST DRUŽINE S SOCIALNIM OKOUEM Gre za oceno stikov navzven kot tudi odprtosti hiše za prijatelje. Lestvico sem dodala sama, saj številni avtorji, kot so Minuchin (1974, str. 48) in L,Abate (1994, str.42), poudarjajo pomen povezanosti družine z okoljem. Tabela i2: Povezanost družine s socialnim okoljem _____..„^__ 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 tesna dokaj tesna rahla povezanost izolacija. povezanost povezanost oddaljenost Povprečna ocena je 2,8, SD pa 0,94. Zaključim lahko, da so družine z okoljem srednje povezane. V družinskem sistemu so vsi ti elementi funkcioniranja tesno prepleteni, kar se kaže tudi v rezultatih - korelacijah med posameznimi ocenami, ki so izredno visoke in se gibljejo od 0,58 do 0,93. V naslednji tabeli prikazujem rezultate moje in originalne študije. Avtorjem so rezultati raziskave pokazali statistično pomembne razlike v funkcioniranju zdravih, srednjih in motenih družin. Pri tem opredeljujejo srednje družine kot tiste, ki funkcionirajo na dva zelo različna načina. Za centripetalne sisteme je značilna nevrotičnost, za centrifugalne pa vedenjska problematika. V tabeli navajam rezultate moje in timberlavvnske raziskave le v ilustracijo. Statističnih razlik med vzorcema nisem računala iz dveh vzrokov: zaradi različne metode raziskave, kot tudi zaradi pomanjkanja podatkov SD timberlavvnske študije. NEKATERE ZNAČILNOSTI DRUŽIN MLADOSTNIKOV^ 31 Tabela 13: Aritmetične sredine in SD za slovenski in ameriški vzorec Podatki za SLO vzorec Podatki za Timberlawnsko raziskavo oc.lestvica arit. sredina (SLO N=30) SD (SLO) arit. sredina (zdrava, N=33) arit.sredina (nevrotičn a, N=7) arit. sredina (vedenjske m., N=45) arit. sredina (psihoze, N=18) struktura moči* 2,68 0,71 2,1 3,3 3,4 3,7 koalicija* 2,47 0,61 2,0 3,3 3,4 3,8 bUžina* 2,02 0,53 2,5 2,9 3,0 3,6 pogajanje 3,63 1,16 2,7 3,2 3,8 4,0 komunikac. 3,12 0,88 2,7 4,0 3,5 3,9 odgovorn. 2,83 0,89 2,3 3,4 3,8 4,3 prepustn. 3,00 1,00 3,0 4,1 4,1 4,4 ekspres. 3,02 1,00 2,9 4,2 3,7 4,0 razp.,vzd. 2,03 0,82 1,9 2,4 3,0 3,6 konflikti* 2,48 1,00 2,1 3,2 4,4 4,4 empatija 2,77 0,95 2,9 3,6 3,8 4,3 povezanost s soc. ok. 2,80 0,94 *Vrednosti za strukturo moči, koalicijo, bližino in konflikte so bile rotirane zaradi primerljivosti s podatki na drugih lestvicah in originalno študijo. ZAKUUČKI Mladostniki so pogosto poročali o izboljšanju komunikacije s starši zdaj, v času študija, še posebno po uspešno zaključenem prvem letniku, ko so se starši prepričali, da so mladostniki avtonomni, odgovorni in znajo poskrbeti zase. {Zdaj ko smo na faksu, je drugače, več se pogovarjamo, starši so bolj odprti, vsi smo odrasli in jim ni treba več vzgajati, pokažemo si več čustev.) Sprostile so se sile za komunikacijo na ravni dveh odraslih. S tem je bila vzpostavljena tudi večja bližina. O spremembah v komunikaciji med generacijama poroča tudi Steinberg (v Barnes, Olson, 1985), ki je dobil pomembne razlike v načinu interakcije mlajših in starejših mladostnikov s starši. White, Speisman & Costos (v Grotevant, Cooper, 1985) pa - v nasprotju s tradicionalnim pojmovanjem, po katerem je adolescenca čas, ko se pretrgajo vezi s starši -ugotavljajo, da je adolescenca čas za prestrukturiranje asimetrične avtoritete iz otroštva v možnost vzajemne, z dogovarjanjem prepletene komunikacije na ravni dveh enakovrednih odraslih ljudi. 32 PSIHOLOŠKA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOGY 9611 Sama bi dodala, da je bila dobra komunikacija v funkcionalnih ali uravnoteženih družinah (Olson, 1989), kjer gre za ravnotežje med avtonomijo in bližino, prisotna tudi že v zgodnejšem obdobju in da mladostniki iz tovrstnih družin ne poročajo o spremembi komunikacije v času adolescence. V uravnoteženih družinah se znajo praviloma tudi pogajati, dogovarjati in sproti reševati konflikte. V družini gre za medsebojno spoštovanje. Ti mladostniki poročajo o dejstvu, da obdobja adolescence niso in ne doživljajo pretirano "stresno ali nevihtno", kar potrjujejo tudi številne raziskave Bandure, Colemana in Hendryja in drugih (v Musek, 1995, str. 38), ki ugotavljajo, da je viharniško doživljanje mladostništva še najbolj pogosto posledica motenih odnosov v družini. LITERATURA 1. L'ABATE, L.( 1994). Family Evaluation. London, Sage Publications. 2. BARNES, H.L., OLSON, D.H.(1985). Parent-Adolescent Communication and the Circumplex Model. Child Development, 56, 438-447. 3. BURNHAM, J.B.(1993). Family Therapy. London, Routledge. 4. ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, G. (1992). Psihodinamski procesi v družinski skupini. Ljubljana, Advance. 5. GROTEVANT, H.D., COOPER, C.R.(Eds.) (1983). Adolescent Development in the Family, New Directions for child Development. San Francisco, Jossey- Bass Publishers. 6. GROTEVANT, H.D., COOPER, C.R.(1985). Patterns of Interaction in Family relationships and the Development of Identity Exploration in Adolescence. Child Development, 56, 415-428. 7. LEWIS, J.M., BEAVERS, W.R., GOSSETT, J.T., PHILLIPS, V.A.(1976). No Single Thread. Psychological Health in Family Systems. New York, Brunner/Mazel. 8. MINUCHIN, S. (1974). Families & Familiy Therapy. London, Tavistock Publications. 9. MUSEK, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana, Educy. 10. NOLLER,P., CALLAN, V. (1991). The Adolescent in the Family. London, Routledge. 11. OLSON, D.H., MCCUBBIN, H.I., BARNES, H.L, MUXEN, M.J., LARSEN, A.S., WILSON, M.A.(1989). Families. What makes them work. London, Sage Publications. NEKATERE ZNAČILNOSTI DRUŽIN MLADOSTNIKOV... 33" 12. SKYNNER, R. (1982). Frameworks for viewing the Family as a System. In BENTOVIM, A., BARNES, G.G., COOKLIN, A. (Eds). Family Therapy. London, Academic Press, 3-36.