204
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja,  (1% deržavnega zbora).  Zbornica gosposka jo   v seji 15. dan   t. m. skleuila,   da v sedanjem zboru vsak   zbornik   mora sam pričajoč biti,   ako   hoče, da njegov  glas  velja;   po   kakem   pooblasteucu   ne   more nihče svojega glasu  oddajati.   Gosp. Anton grof Auersperg je razodel kot referent dotičnega odbora to njegovo mnenje zboru,   ki  ga  je   z večino  glasov poterdil.    Kardinal knez Schwarzenberg je govoril  za   škofe,   kterim naj se po dokazani   potrebi pravica   dodeli   po  pooblastencih glasovati, ker oni utegnejo po svojih cerkvenih opravilih mnogokrat   zaderžani biti;  al večina zbornice je bila zoper vsako pooblastenje.    V zbornici poslancov,   ki je  imela te dni spet malo sej,  je ta   teden   gosp.  deržavni  minister  podal obris   pravil,   po    kterih   naj   se   prihodnja   občinska (jsrenjska) postava za posamezne dežele osnuje;  gosp.  minister pravosodja je odgovoril na interpelacijo poslanca Lju-biša,   da   zaperti Dalmatinci   so   se   po  naznanilu  dotičnih gosposk res pregrešili. Najimenitniša seja pa je bila 11. dan t. in.,  ne sicer zato,   da bi se bilo  kaj   važnega  sklenilo, ampak   zato,  ker   so   se   nektere   vprašanja   na   desni   in na   levi   strani poslancov sprožile,   ki se morajo   dognati, da bojo vedili pri čem da so.    Vodja levice ali po  pravem imenu zastopnika  „nemške stranke"  gosp. dr.  G iskra  in Miihlfeld sta z zgovorno besedo podperala svoje predloge o odgovorn osti ministrov  in   o  podstavnih   pravicah ustave;   gosp. dr.  Rieger   pa je   od 49 druzih večidel slovanskih poslancov,   med kterimi je tudi  naš poslanec gosp. dr. Toman, podpisano pismo predložil, v kterem naj se presvitli cesar prosi,   da  naj razpusti za toliko časa zbor,   dokler   bo   mogoče,   poslance   vseh   dežel  sklicati med tem pa naj se pozvejo deželni zbori v vsaki deželi da se oni svojega dela lotijo.   Ker so bili vsi ti predlogi v današnji seji tako rekoč še le napovedani, da pridejo v zboru v pretres,   imamo  tedaj važnih reči  pričakovati prihodnje dni, zakaj pravda bo tu velika. Ze sta „Osd. Postu in „Presseu strašno razsajala zoper namere Slovanov, ktere psujejo kot hlapce absolutizma, ki hočejo spodkopati „mlado" svobodo. Al ta nemški hrup je lahko zapopasti,   ker v tem zboru,   v   kterem   še   polovice   vseh  poslancov ni,   nosi nemška stranka zvonec, ki manjšini Slovanov vse podere ako hoče.  Dr. Riegerjev predlog se upira popolnoma na §§. 10 in 11 ustavne postave,   ki  razloček dela med   popolnim   (celim)   in   med   ožjim   (manjšim)  zborom.    V zboru, ki je sedaj naDunaji, ni Lahov, ni Ogrov, ni Horvatov, ni Slavonov, niErdeljcov, ni Istranov in vendar hočejo dunajski gospodje in  tisti,   ki ž njimi  vlečejo,   da bi ta odlomek   deržavnega  zbora,   v   posvet  in  sklep  vzel reči, ki zadevajo celo cesarstvo!   Tako ravnati se pravi s postavami šušmariti, in če bi tako začeli, žuga res „mladi svobodi"  pa  tudi   celi Avstrii   nevarnost.   Postavna   pot je prava   pot.   Sam deržavni minister je rekel,   da je ta zbor le ožji zbor; strašno gaje pa napadla takrat „Presse". Gotovo je,   da bo v zboru sedaj vladujoča večina zavergla Riegerjev predlog. Kaj pa bo potem? bomo slišali še le v prihodnjem zboru.   Tudi mnogo „programovu  so ta teden dale različne stranke  na dan,   v kteri se spovedujejo,   kaj verujejo in kaj zahtevajo.   Mi nočemo priliznjenih besed, le v djanji pokažite,   da vsi stojite za  močno Avstrijo, v kteri noben   narod   čez druzega ne gospoduje in noben narod ne išče sreče Avstrije zunaj Avstrije!  Ker  nam je ustava   dana,   deržite se te,   in dvakrat dva naj vam bo štiri, ne pa deset; če pa hočete štirje za deset veljati, ste že preskočili ustavno mejo,  zunaj ktere se boste zapletli v sto prerek in nedoslednost.
— Obresti (činži) obligacij narodnega posojila, ki so zapadli 1. aprila tega leta, se bojo vprihodnje spet, kakor izzačetka, plačevali v kovanem srebernem dnarji.
—  Ta mesec so se začele izdajati papirnate de-se tiče v barvi enmalo drugače kakor prejšnje. Do konca preteklega mesca je bilo papirnatih desetič za 9 milijonov in 518534 gold. med ljudstvom.
—  14. dan t. m. so tukajšni Slovani, posebno Čehi\ obhajali rojstni dan slavnega dr. Palacky-a; prišle so deputacije iz vseh krajev za svojo domovino mnogozaslu-ženega starčka pozdravit; zvečer je bila veselica pri ^Zelenem ciziku".
Hervaško. Iz Zagreba 15. junija. Danes je deželni zbor pismo, ki ga serbski patrijarh Rajačič o narodnih pravicah Serbov zastran vojaške granice poslal her-vaškemu zboru, izročil odhoru jugoslavenske akademije, naj preišče: ali je patrijarhov protest, da graničarji niso sami Hervati, temuč tudi Serbi, temeljit ali ne.
Ogersko. Iz Peš t a. Pomenki o adresi na cesarja so v zboru poslancov končani. Cela osnova Deakova je bila poterjena razun treh stavkov, ki so bili z 134 glasovi proti 120 zaverženi in namesto njih vsa draga beseda postavljena, po kteri je stranka ^resolucije" svoje rogove pokazala. „Kar se tiče pisem — se glasi ta prememba — po kterih se je cesar Ferdinand (kot ogerski kralj V.) oger-skemu prestolu odpovedal, moramo brez tega, da nam te pisma niso bile na postavni poti in v postavni obliki izročene, za zdaj le to reči, da se pred dopolnitvijo našega deržavnega zbora po smislu III. člena in pred ustanovitvo v III. členu leta 1848 danega ustavnega pisma ne moremu spušati v razsodbo tistih pisem in nič reči o odpovedbi od kraljevega prestola." Ta preprešerna beseda, ki ima do cesarja iti, je Deaka in mnogo tistih, ki so za „adreso^ glasovali, tako razžalila, da so zapustili zbornico in se niso hotli še ostalih pomenkov udeležiti. Poprejšno edinost Ma-gjarov je ta pritiklina zlo razdvojila in mnogi glasi v ma-gjarskih časnikih se čujejo, ki grajajo ta sklep zoper Deakov predlog. Adresa je šla zdaj v višjo zbornico (raa-gnatov); vse je radovedno, kaj bo ta storila. Ako ona ta pismo poterdi, se bojo Magjari v toliko večo stisko spravili, kolikor bolj bi utegnilo Etvosov predlog obveljati, ki ga je zlo nasproti temu , kar so razun Rusinov že vsi drugi slovanski narodi pod ogersko krono, to je, Hervati, Serbi in Slovaki izrekli glede svoje narodne obveljave — storil unidan v peštauskem zboru, namreč naj se postavi odbor od 27 udov, ki bi razmišljal in predloge, kako naj bi se uemagjarskim narodom zadovolilo, pripravil za takrat, ko se bo ogerski deželni zbor poleg zakona od leta 1848, po kterem mora tudi Hervaško in Slavonsko z Reko in Erdeljo, na ogerskem deželnem zboru zastopano biti, po-polnil ter s tem za dajanje zakonov sposobnejši postal. Ako pomislimo, da tedaj Magjari kakor od avstrijanske vlade, tako tudi od narodov med njimi živečih zahtevajo, da naj naj-poprej brez vsakega pogoja orožje polože, potlej pa od njihove milosti, od njihovega magjarskega velikodušja vse upajo: to smo pač radovedni, kako se bo ta čudno zmešana stvar razvozljala. — Drugo pot bolj na drobno o tem, kar zahtevajo od Magjarov narodi slovanski.
Laško. Iz Turina. Ricasoli je pervi minister; oklical je, da se bode v vsem ravual po Kavourjevih pravilih. — Garibaldi ni bolan; al tako tiho živi na svojem otoku, da se nič ne sliši od njega, kaj misli, kaj počenja. — Sv. oče papež so spet zdravi.