„Primorec" izhaja vsakih | štirinajst clnij kot priloga ,,Soći“ brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za celo i leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „Soča" z „Gosp. Listom" in „Primorcem" stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Tržni ulici (Mercato) 1'2, II.
Domači oglasi sprejemajo j se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesteroslopno petit-i| vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., ji trikrat 12 kr., večkrat po po-godbi. Vsa plačila vrše se naprej. I — Posamične številke se prodaji jajo po 2 kr. — Rokopisi se ne j vračajo.
Goriške novice.
„Goriški Sokol“ ni imel sreče s svojo spomladansko veselico. Že med pripravami so bile nastale razne ovire — največ zdravstvene
—	ki so dosegle svoj vrhunec uprav na dan veselice. Zvečer, ko bi občinstvo imelo zapustiti svoje biše in priti k veselici, začel je liti tako gost dež, da je bilo treba prav posebne razpoloženosti, kdor je šel izpod strehe. Zato je bilo občinstvo maloštevilno. — Malo pred početkom veselice je pa došlo naznanilo, da vodja tamburaškega zbora g. Koršič ne more priti, ker mu sinček umira na davici. Vsled tega so odpadle razne točke sporeda, druge se pa brez vodje niso mogle dovršiti tako, kakor smo vsi želeli. — Toda igra „Francosko-pruska vojska“ je vzbudila mnogo smeha, ker bila je dobro predstavljana. Igrale so g.čne Gej, Ida Božič in Fabiani ter g.dje Janša, Mužič in Žnidaršič. — Po sporedu se je vršila domača zabava, ki je bila zaključena ob -2. popolnoči. Kar je poprej pomanjkovalo na živahnosti, dohiteli smo pri tej zabavi, da je gotovo vsak udeleženec zadovoljno zapustil prostore „Goriškega Sokola."
Sokolova telovadnica. — „Goriški Sokol dobi polagoma tudi svojo telovadnico, s katero še-le postane vreden svojega naslova „telovadno društvo." Naš vrli „Sokol" ima že svoj tamburaški zbor, ki tako lepo napre-i duje, da moramo tamburašem in zlasti njih vodju g. Koršiču kar častitati. Ali ko dobi „Sokol" še svojo telovadnico, da bo mogel tudi v telovadbi tekmovati z drugimi enakimi društvi, tedaj mu bo mogoče v resnici na vse strani po svojih močeh zadoščati krasni nalogi, ki mu je določena v goriškem mestu in okolici.
O prostoru za telovadnico bomo govorili o drugi priliki. — Za danes naznanimo le, da kegljaški klub je daroval „Goriškemu Sokolu" ves svoj denarni preostanek, ki znaša blizu 70 gld., za nakup telovadnega orodja. Stroškov bo sicer veliko več, ali začetek je s tem narejen, kar nam daje upanje, da se dobe polagoma tudi drugi viri, iz katerih si nabavimo vse, česar nam treba v dobro urejeni telovadnici. Presrčna hvala kegljaškemu klubu na tem res plemenitem koraku v korist našega društvenega in narodnega napredka v goriškem mestu.
Kegljaški klub. — Kakih ilO gospodov iz čitalniške srede si je tudi v letošnji zimski dobi osnovalo kegljaški klub, ki je imel vsako soboto svoje večere v hotelu „pri ogerski kroni", ki se zdaj imenuje , Suda Grand Hotel." — Kegljiški večeri so bili prav živahni.
—	V soboto je klub zaključil kegijiško dobo. Navzočih je bilo dve tretjini vseh udov, ki so na predlog denarničarja (našega urednika) soglasno vse klubovo imetje darovali „Gori-
škemu Sokolu" za nakup telovadnega orodja. Ker ima denarničar poterjati še precejšnje število kaznij zaradi izostajanja, utegne „Sokol" dobiti nad 70 gld. v omenjeni namen.
Volitve v Gorici. — V ponedeljek so pričele dopolnilne volitve za mestno stara-šinstvo goriško. Isti dan sta bila izvoljena v III. razredu dosedanji župan dr. M a u r o v i c h in dr. G r e s i c ; prvi je dobil 255, drugi 152 glasov od 207 volilcev. Protikandidat dr. Gresica je bil dr. P i 11 a m i t z, ki je pa dobil le 115 glasov. Sicer bi bila po mestnem Statutu njegova izvolitev neveljavna, ker je v mestni službi. — Tako so bili torej vsi trije laški kandidatje slovanske krvi. Tako je skrpano to „i t a 1 i j a n s t v o" Gorice, na katero so naši nasprotniki tako ponosni. — V sredo je volil II. razred. Izvoljen je bil edini kandidat laško-židovske stranke c. kr. major C a t i n e 11 i. — Jutri bo volil prvi razred.
Nov zobozdravnik. — Zdravnik Rajmund G z a r, v ulici Contavalle št. 2. (nasproti dr. Rojca), je dobil za svoj zobo-zdravilski oddelek izvrstno mlado moč v osebi g. V. Kožna rja, ki se je izučil v nekem slovečem zavodu na Dunaju. — Ob sredah in sobotah od 2 do 8. pop. bo ubožcem brezplačno izdiral zobe.
Poštna podružnica. — Že pred leti smo pisali o potrebi, naj bi se v Gosposki ulici v Gorici osnoval pošni urad ; tudi dr. Gregorčič je to zahtevo utemeljil v državnem zboru. — Še le te dni se je tudi naša kupčijska zbornica poprijela te misli in sklenila, prositi za poštno podružnico v Gosposki ulici.
Deputacija. Že 15. t. m. se je predstavila na merodajnih mestih deputacija gg. dr. Rojca in županov Antona Klančiča v Podgori, Antona Mozetiča v Solkanu in Andreja K o n j e d i c a v Pia veh, da so v imenu slovenskega prebivalstva protestovali proti sklepu osrednje komisije za obrtni pouk, naj bi se v Gorici osnovala le laška strokovna šola za umetno rezljarstvo in mizarstvo, o čemur je poročal zadnji „Primorec". Podali so vladi tudi pisano spomenico v tej zadevi.
Nekatera županstva so že poslala vladi v imenu starašinstev prošnje, naj bi ostala pri svojem prvotnem predlogu in ustanovila v Gorici gori omenjeno obrtno šolo s slovenskim učnim jezikom. V teh prošnjah je neoporečno dokazano, da ta šola bi služila nad 100.000 Slovencem v Gorici in goriškem okraju in le 12.000 Italijanom; ako pa štejemo prebivalstvo cele dežele, dobimo celo pe zadnjem ljudskem štetju 145.000 Slovencev in komaj 75.000 Lahov. — Tista županstva, ki niso še tega storila, naj bi ne zamudila te prilike, ko je v resnici potrebno, da se oglasimo in slovesno protestujemo proti spletkam barona Ritterja.
Osepnicc. — V Lokvi pri Divači že od velike noči ni šole zaradi osepnic med otroci, katerih je že pet umrlo. Tudi v drugih krajih vlada med mladino ta nadležna bolezen, posebno v tržažki okolici.
Davica. — V Gorici se je pojavila med otroci davica (difteritis); znanih je več težkih slučajev. — V takih časih morajo biti stariši jako pozorni.
Zborovanja „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" se bo letos vršilo avgusta meseca v našej Gorici. Učeraj je imel pripravljalni odsek sejo, v kateri se je razgovarjal o pripravah za dostojno vsprejetje slovenskega učiteljstva na goriških tleh. Poročali bomo natančneje o svojem času.
Neumnost ali hudobija i — „C o r-r i e r e" od torka pripoveduje svojim vernim ovčicam, da Slovenci v Gorici nimamo nikako pravice do slovenskih šol. ker smo tu le gostje iu ne plačujemo niti 1000 gld. občinskih doklad.
Da je nasprotno stokrat bolj podobno resnici, za to se „Gorrierovi" modrijani seveda ne brigajo. Židje in pravi Italijani ter polaščeni Nemci so „privandrali" na slovenska tla v Gorico s trebuhom za kruhom; oni so torej tukaj le gostje. Pravi Italijani plačujejo torej ubogo malo davkov, a še tiste morajo zaslužiti pri Slovencih. Da ni Slovencev v njihove štacune, pisarnice, itd., bi še suhe polente ne imeli. Pride čas, ko se to tudi zgodi. Le hujskajte !
Kozcc. — V Gorici nastale so v neki hiši pri soškem mostu kozce. Oblastnije so ukrenile vse previdnostne naredbe, da bi se bolezen omejila le na eno hišo.
V	Ločniku je bila začela velika gonja za slovenskimi otroci, da bi jih odvzeli dosedanjemu otroškemu vrtu in poslali v Legin. Ali njih napor ima doslej le malo uspeha, dasi „Gorriere" pripoveduje, da so vsi otroci zbežali iz slov. otroškega vrta. To je le lahonska srčna željica in nič drugega. — Ako je resnično, da se je v „Legin" otroški vrt vpisalo 160 otrok, potem mora „Lega" ustanoviti še en vrt, ker sedanji prostori ne zadoščajo niti polovici otrok. Čujemo tudi, da sprejemajo otroke pod postavno starostjo treh let.
Terorizem v Lečniku. — Neki ženi v L., ki ima dve deklici v slovenskem otroškem vrtu, so nekateri hujskači zagrozili, da ji porežejo trte v vinogradu, ako ne pošlje deklic v „Legin* vrt. Ker je tako rezanje vinogradov v L. prišlo že v modo, se je žena močno prestrašila in deklici res vzela iz slov. otr. vrta. Radovedni smo, kako daleč si bodo še upali' v takem ustrahovanju. Ali Žakelj bo kmalu poln !
V	Črničah zvišajo zvonik. Delo je prevzel stavbarski mojster v Renčah za 2400 gld.
Ščuvauje. — Vse lahonstvo se pripravlja na tretjo glavno skupščino „Lege
Nazionale,“ ki se bo vršila v Gorici. Uče-rajšnji „Corriere* je priobčil dopisič iz Trbiža, v katerem tamkaj stanujoči Lahi pozdravljajo Gorico kot trden jez proti Slovanom, kjer bo letos zborovala omenjena skupščina. — Naj se „Legovci" nikar preveč na hrupijo s tem „baluardo contro gli slavi”, kajti dobiti utegnejo, kedar jim bo najmanj ljubo, povsem jasen dokaz, da Gorica stoji na slovenskih tleh.
Novi notar v Ajdovščini. — O gosp. dr. Mariju Pascoletlo piše „Slov. Narod" iz povsem zanesljivega vira, da je v besedi in pisavi popolnoma vešč slovenskemu jeziku ter prijatelj slovenskemu narodu že iz dijaških let. Na Dunaju je mnogo občeval s Slovenci in je jako pravičen in pošten mož. — Gospoda notarja spremlja torej dober glas v Ajdovščino. Naj bi tudi dejanski dokazal, da je bil ta dobri glas povsem resničen !
V	Sežani snujejo požarno brambo. Občina je namreč že pred več meseci dobila novo gasilko. — Čitalniška zastava se posveti najbrže tekom poletja. — Poslopje, v katerem se nahaja c. kr. okrajno glavarstvo in sodišče, je v takem stanu, da nikakor ne ustreza več potrebam. Zato zgrade novo poslopje, v katerem bo za vse c. kr. urade dosti primernega prostora.
V	Kanal je prišel v torek iz Opatije nemški dvorni maršal baron Mirbach, da si je ogledal tamošnji grad in sploh posestvo nekdanjih francoskih knezov Blacas. Neka njegova sorodnica je tudi dedič po istih knezih in v njenem imenu je prišel pogledat posestvo, ker ga je prilika zanesla z nemškim dvorom v Opatijo. V Kanal ga je spremljal namestniški svetovalec vitez Bosizio.
Z Nabrežine nam sporočajo, da je padla v torek blizu Bivija iz železničnega vlaka neka deklica ter se močno pobila. Neka gospa peljala se je iz Trsta v Italijo s svojo triletno hčerko. Ta se nasloni na okno, vrata se odpro in deklica pade v hipu na tla. Ko se na vpitje vlak ustavi, misliti si moremo, kaj je čutila nesrečna mati pri pogledu svojega otroka. Vsa krvava in pobita je deklica sama ustala, toda zdravnik v Tržiču, kjer so pustili ranjeno deklico, rekel je, da težko okreva in ozdravi. Nesreča nikoli ne spi!
Iz Brd, 18. aprila. V št. 9. letošnje „Soče" in sicer v prilogi stoji dopis „iz Brd", ki stavi neko uprašanje na moj naslov rekši, „uprašam dopisnika -a- (v „Slogi" št. 4. od 15. febr.), v kaki zvezi so gg. učitelji s tistim pismom brez podpisa.........?“
Ker se ta g. „vprašam" ni podpisal pod svoj dopis, ne vem, komu odgovoriti ter prav radi tega nepodpisa slutim, da je bil v nekaki, recimo, dušni zvezi z onim pismom brez podpisa.
Kdor piše „vprašam dopisnika -a-“, naj se podpiše s črko, ki stoji v sredi njegovega priimka, n. pr. (ako je „krt") s črko-r-. Potem se da odgovor.
V	zadnjem „Primorcu" nahaja se dopis iz Kozane, ki potrebuje popravka. Društvo „Sloga" je poslalo županstvom prošnjo za podporo slovenskim šolam v Gorici. To prošnjo je objavil g. župan v 1. seji ter predlagal, naj se dovoli 20 do 25 gl. iz občinske blagajnice.
Ta predlog jo podpiral starašina A. Ž. in svetoval, naj se dovoli okroglo število 50 kron. V tej obliki je bil predlog enoglasno sprejet od vseh (24) udov starašinstva, dasi-
ravno je bilo pred tem rešenih premnogo prošenj za podporo. —
Dopisnik „iz Kozane* pravi, „da se nismo nad njim (g. Antonom pl. Reja) varali, ko smo se, kar nas je tu (v Kozani ‘f) odločnih rodoljubov, potegovali za njegovo izvolitev županom". — To ni resnično. Potegovali so se nekateri Kozanci, n. pr. g. Anton pl. Reja, g. Andrej Širok, za izvolitev g. Ste-karja, drugi Kozanci za izvolitev koga druzega županom ; še le v zadnjem trenutku, na dan volitve županstva, ko se je imela volitev razpršiti, so se zjedinili kozanski starašine za volitev g. Antona pl. Reje županom. Brez potegovanja izvoljen biti županom je častno; a dopisnikova švigašvaga črez dva praga ni častna. (Tudi mi menimo, da „šviga-švaga" ni posebno častna, ali ne g. dopisnik ? Ured.)
— a —
Furlanski parni tramvaj. Goriška trgovinska in obrtna zbornica je imela sejo, v kateri se je razpravljalo o furlanskem narvem tramvaju. Seje so se udeležili poleg zborničnih članov tudi zastopniki dež. odbora, magistrata in inženirja Antonelli in Dreossi. katerima se je naročilo, da se poslužujeta načrta Gorica-Oglej. Glede proge Gorica-Ajdovščina se je sklenilo, da se vrše nova poizvedovanja. Ko bodo dovršena pripravljalna dela, komisija pregleda vso progo Ajdovščina-Oglej.
Iz Staregascla pri Kobaridu: — „Kako koristno je na vse strani, ako so občinska zemljišča razdeljena, spoznavamo Staroselci vedno bolj in bolj. Razdeljenje se je dovršilo pred dvemi leti, ali še la zdaj začenjamo svet prav uživati.
Vsak občinar je dobil v štirih kosih 12 oral sveta; vrhu tega bliza vasi mali kos zemljišča za zelenjavo.
Gozda je dobil vsakdo toliko, da ima dosti drv tudi za prodaj na Laško. Pa tudi lepe travnike si Občinarji prirejajo in sejejo deteljo. To povzdigne živinorejo, ki je pri nas glavna podlaga blagostanju.
Pa tudi sadno drevje so nekateri Občinarji že začeli saditi. Naj bi njih vzgled posnemali tudi drugi, kajti tudi umno sadjarstvo bi nam dalo mnogo dobička. Upamo, da novo sadjarsko društvo v Kobaridu bo naši občini v veliko korist.
Pa tudi vinska trta bi pri nas dobro rodila, ker večjidel naših zemljšč je v pri-solnčnem kraju pod Humom in Stolom. Da je to res, pričajo nam vinogradi pri Kobaridu. To vino bi sicer ne bilo za prodaj, ali saj tega niti treba ni. Za domačo pijačo bo pa prav izvrstno. Zato le pridno sadimo tudi vinsko trto, da tako svoja zemljišča na vse strani prav dobro izkoristimo."
Potovanje na Sveto Goro pri Gorici 7. maja meseca 1894. — Odbor za to potovanje razpošilja sledečo okrožnico:
Velečastiti gospod!
Lansko jesen je bilo sto let, odkar se je znova odprlo svetišče Matere Božje na Sv. Gori pri Gorici. Radi bolezni, ki je žugala po sosednih deželah, ni moglo naše ljudstvo tega spomina obhajati s tisto gorečnostjo, ki bi mu jo bilo navdihnilo zaupanje in ljubezen do Marije.
Koliko dobrot se je tam gori podelilo s prestola milosti in usmiljenja neštetim krdelom romarjev od dne (junija meseca 1599), ko je Mati Božja blagovolila izbrati si vrh te gore v preljubo bivališče ! Tri stoletja in pol uže
zatekali so se verniki tudi iz daljnih dežel semkaj in potolaženi v javnih in zasebnih nadlogah vračali se s tega kraja nebeških milostij. duševnih radostij, hvaleč mogočnost Marijino.
Temen oblak grozil je zagrniti smetišče
I.	1780., kadar se je božja pot odpravila; a po nevihti se je spet prikazal v lepem svitu obraz prečiste device. Cerkev se je obnovila ter zopet posvetila slovesno službi božji v 29. dan septembra meseca 1793. 1. in uprav zategadelj želimo zdaj praznovati svečano stoletnico tistega znamenitega dne.
V ta namen in da se h krati izprosi svetemu Očetu Leonu Xlfl. o petdesetletnici Njegovega školovanja posebno varstvo prečiste device Marije, račil je prevzvišeni in prečastiti knezonadškof goriški odobriti predlog, ki mu ga je stavil odbor za praznovanje petdesetletnice papeževe, naj se priredi namreč iz vse škofije skupna božja pot na Sveto Goro, in je določil zato 7. prihodnjega meseca maja.
S srčnim veseljem naznanjajoč to novico drznemo se Vas, velečastni gospod, prositi, da bi si tudi Vi prizadeli, kakor najbolje veste in znate, da ustreže ta katoliški pojav z mnogobrojno in dobro urejeno udeležitvijo duhovščine in vernega ljudstva dostojno svojim plemenitim namenom.
Na Sveto Goro dejte torej, kamor je položila svoji nogi Blažena Devica Marija, na Sveto Goro, kjer je odprla bogat vir tolažbe in vzveličanja!
Tam gori se hočemo vsi, dasi različni po šegi in narodnosti, združiti vender v jedni sami želji, proseč pomoči Marijine trpečemu papežu; inv zaupanji na mogočnost nebeške Kraljice obljubimo pod krilom njenega svetišča, pred čudotvorno njeno podobo, da vedno ostanemo stanovitni v naši veri, zvesti sinovi Matere svete cerkve in svetega Očeta papeža.
Gorica, 10. aprila
Odbor.
Tej okrožnici je dodan sledeči red, po katerem se ima ravnati sprevod na Sv. Goro :
1.	Ob 3 7* zjutraj 7. maja dajo zvonovi v veliki cerkvi prvo znamenje ; tedaj se vzdignejo prvi oddelki, da more glavno jedro sprevoda točno ob 4 zjutraj odriniti iz stolne cerkve.
2.	Pred vsemi pojdejo po navadnem redu pri obhodih dekanije iz okolice in z dežele.
3.	Potem pride na vrsto mestna duhovščina vkupe z zastopniki duhovnih redov.
4.	Za to skupino gre „Circolo cattolico" goriški, dalje meščanje in verniki došli iz bližnih škofij.
5.	Krdela, ki pridejo po določeni uri, pridružijo se lahko sprevodu mej potjo, posebno v Solkanu.
(j. Oddelki iz gorskih krajev naše ško-tiije pojdejo po svojem navadnem poti v sprevodu na Sveto Goro.
7.	Mej potjo se bodo pele litanije vseh svetnikov in litanije Matere Božje poleg drugih pobožnih pesem; molil se bode rožni venec in druge molitve.
8.	Čete,' čakajoče v Solkanu, se napotijo dalje še le, kadar zapazijo, da prihaja sprevod iz mesta.
9.	Ko pridejo razne župnije na vrh gore druga za drugo po vrsti, pojdejo tako lahko v cerkev, ter vzprejmejo sv. zakramente in
naredijo potem prostor drugim, ki gredo za njimi.
10.	Za vhod v svetišče namenjena so velika vrata, za izhod pa dvojna stranska vrata, da ne nastane kaka zmešnjava.
11.	Pri vhodu se zapoje ,.Ave maris stella“; pred oltarjem pa antifona: „Suh tuum prnesidium.“
12.	Pol ure potem, ko pride mestna duhovščina z glavnim delom sprevoda, bode slovenski cerkveni govor; poleni bode ponti-fikalna maša; po maši sledi propoved v laškem jeziku. S slavospevom „Te Deum11 in z blagoslovom z Najsvetejšim se konča cerkveno opravilo.
13.	Za dober red, ki se prav živo vsem priporoča, skrbeli bodo še posebni reditelji, katere, prosimo, naj posameznim krdelom določijo preč. gg. duhovni pastirji.
Ta spored je pregledal in odobril prevzvi-šeni naš knezo-nadškof.
V Gorici, 16. aprila 18!4.
Odbor.
Ni dvoma, da dne 7. maja katoliško prebivalstvo na Goriškem vredno proslavi stoletnico našega priljubljenega svetišča M. B. na Sv. Gori.
Tržne cene. — Kava santos 158 do 160, sandomingo 164, java 168, portoriko 176, 188, jnoka 185, cejlon 188. — Sladkor 36. — Petrolij v sodu 18 lji, v zaboju 5.70. — Slanina 52. — Maslo surovo 64 do 72, kuhano 90.
Moka št. I. 13-10, št. II. 12-40, III. 11-20, IV. 10'70, V. 10-40. — Otrobi debele 5.—, drobne 4.30. — Turšiča 5.80 do 6.20, čink-vantin 6.—, bela 5.60.
Cene se razumejo le na debelo, t. j. na kvintale.
Kresovi. — Rodoljubni duhovnik nam piše: Dne 7. maja pojde na Sv. Goro procesija v proslavo 100-letnine obnovljenja tamošnje božje poti. Ali bi ne bilo lepo, ako bi se po naših gričih in hribih, vsaj blizu Sv. Gore, prižigali kresovi v proslavo te stoletnice ?
RAZNOTEROSTI.
Socljalistiski shodi na Dunaju. —V
nedeljo zborovali so dunajski socijalni demo-kratje na 6. raznih krajih. Zborovanj udeležila se je ogromna množica ljudstva. Petero zborovanj končalo je mirno in v redu, šesto pa je razpustila policija, ker je delavski vodja Neumann jako ojstro napadel vlado zaradi nje opreznih naredeb glede 1. majnika. A tudi tukaj razšli so se zborovalci, glasno protestujoč proti razpuščenju shoda, ne da bi bilo izgredov. V vseh 6. zborovanjih priporočali so govorniki, da se praznuje 1. majnik, da se uvede splošno volilno pravo in da se odpravi militarizem, posebno pa so protestovali proti črnovojniškemu zakonu.
Slovenski škof v Ameriki. — V Saint -Claudu v državi Minesota je bil voljen škofom Slovenec č. g. Jakob Trobec. Dosedanji tamošnji škof msgr. Zardetti bode baje imenovan nadškofom v Bukureštu. Sedaj imamo že 3 škofe Slovence v Ameriki.
Novi srbski poslanec na Dunaju. Kralj Aleksander imenoval je poslancem na Dunaju bivšega ministerskega predsednika S i m i č a. Isti odpotuje dne 26. t. m. na svoje mesto.
Cesar gre vernici- v Budimpešto!
Kakor poroča „Budapester Correspondenz“,
pride Nj. Vel. cesar dne 26. maja v Budimpešto in ostane tam nekoliko tednov.
Zaroka cesarjeviča. — Kakor piše uradni list ruske vlade „Journal da St. Peterbourg“, veseli se vsa Rusija zaroke cesarjeviča Nikolaja Aleksandroviča s prin-cesinjo Alico Heško princesinjo, da vsprejme ruski narod z občutki iskrenega, globokega spoštovanja, kakoršno goji ves narod za sina ljubljenega vladarja. (Cesarjevič Nikolaj Alek-sandrovič rojen je v Peterburgu dne 6. (18. po st.) maja leta 1868., je torej v 26. letu, nevesta princesinja Aliča pa je rojena v Darmstadtu dne 6. junija 1872. leta, torej je sedaj v 22. letu. Ur.)
Potres na Grškem. — Dne 21. t. m. bil je potres po vsej Grški. V mestu Larissa zrušilo se je mnogo hiš, in 20 otrok ubile so ruševine lariškega samostanskega vzgojišča. V mestu Calcidu ubitih je 5 oseb, v raznih mestih in selih pokrajine Louidske bilo je ubitih 129 oseb in okolo 200 ranjenih. Dne 22. t. m. ponovil se je potres, ki je skoraj popolnoma uničil mesto Tebensko. Ne zna se še, koliko oseb je ponesrečilo. Kralj in minister notranjih poslov odpotovala sta na lice mesta. — V Calcide ni ostalo niti jedno poslopje nepoškodovano. Kaznence državne kaznilnice v istem mestu morali so izpustiti (!), da ne bi jih posulo poslopje. — Grozno se je pojavil potres v Dragani. Zemlja odprla se je na raznih krajih, iz hribovja nad mestom j a so padale ogromne skale na hiše. Ljudje so malone zblaznili od groze.
Košuto vanj e. — Mestni zastop Budimpeštanski podaril je za Košutov spomenik 20.000 gld. Za Košutov spomenik pobirajo po vsej deželi in celo po šolah. Celo ženstvo hoče širiti Košutove ideje. V ta namen se je osnovalo v Budimpešti posebno žensko društvo.
Slike i/, Italije. — V Brescii našli so umorjenega bogatina Camevalija. O morilcih ni nikakega sledu. — V Carleone sta dva lopova umorila odvetnika Bentivoglio-a, pre-bodivši ga šestkrat. — Pri Girgenti našli so mrtvo in razmesarjeno truplo posestnika Bion-do. Poleg trugla sta ležala dva druga kost-njaka. — V Solignu je izvršil parček iz najodličnejših krogov dvojni samomor.
Kobilice na Sardinskem otoku. — Poročila iz Sardinije javljajo, da so se kobilice pokazale po vsem otoku v strahoviti množici. Znano je, da popotuje ta požrešna ži-valica v ogromnih tolpah in kamor sede oblak kobilic, tam ne ostane niti listja, niti biljke. Več sto ljudij zatira to živo kugo in vlada plačuje 30 centezimov za vsak nabrani kilogram kobilic. Izračunih so, da se jih je nabralo v jednem samem dnevu do 800 milijonov komadov (!), kajti na vsake 4 kilogr. pride jih okolo jeden milijon. (?)
Iz rimskih katakomb. Listi poročajo, da je našel mons. dr. Wilpert v Rimu nove stenske slike iz prve polovice II. stoletja v glavni kapeli sv. Priscile blizu sv. Neže na severni strani Rima. Na jedni sliki vidi se daritev sv. maše. — Prelat Wilpert peča se izključno z učenjem slik po rimskih katakombah in je izdal že več učenih razprav o tem predmetu.
Volkovi. V Lupini, v okraju Nova Gradiška na Hrvaškem, raztrgali in požrli so volkovi po noči kobilo, katera se je pasla na prostem. Našlo se je samo nekaj oglodanih
ostankov. Dan pozneje pa so napadli na paši pri belem dnevu žrebe, katero so hudo ogrizli. Napadeno žrebe je zbežalo mej ostale konje, ki so s kopiti odgnali napadalce.
Na biciklu iz Londona v Carigrad. 15 t. m. pripeljal se je v Trst znani angleški biciklist Jefferson, ki se je odpeljal dne K/, marca iz Londona preko Pariza in Milana. Iz Trsta odpeljal se je čez Reko, Karlovec, Be-ligrad, Sofijo in Plovdiv v Carigrad, kamor upa dospeti do dne 20. maja. Vso progo ki je dolga 4000 km„ prevozi za svojo zabavo. Tržaški biciklisti so ga lepo sprejeli — in ga pri odhodu tudi spremili iz Trsta.
Uiimunskc rodoljubkinje slovaškim sestram. Pod predsedstvom gospe Batin osnovalo se je društvo rumunskih rodoljub-kinj na Ogrskem in Sedmograškem, da brani rumunsko narodnost. Odposlal se je poziv z več nego 600 podpisi slovaškim rodoljubkinjam, da store jednako in se združijo ž njimi v obrambo svoje narodnosti. Slovaške rodoljubkinje so odgovorile navdušeno in ustanovile odbor, ki bode deloval na to, da se tudi mej njimi ustanovi jednako društvo.
Veseli zapor. Sultan je minuli petek (turška nedelja) na bajram odredil, da se vsi, ki so zaprti v Carigradu zarad dolgov, oproste. ,Prej pa je plačal sultan dolgove vseh zatvorencev iz svoje zasebne blagajne, vrh tega so bili jetniki še dobro pogoščeni, predno so jih izpustili iz zapora.
\ elikanska steklenica. Šampanjska tovarna v Freiburgu dala je izdelati v neki badenski steklarni velikansko šampanjsko steklenico. Steklenica je 8 metrov visoka, ima 2V2 metra- v presežku; tehta 28 stotov in drži 15.000 litrov. Ta ogromna steklenica bode razstavljena v kleti imenovane šampanjske tovarne.
Spomlad na Sicilskem otoku. V Mesini in v okolici je razsajal minuli torek zopet hud snežen vihar, mej katerim je padala toča. V pristanišču San Alessio vsidrani parobrod finančnega vodsta „Umberto I“. treščil je vihar s tako močjo ob nabrežno zidovje, da se je parobrod razbil. Dva mornarja sta utonila.
Upor zaradi — suše. Vsled trajnega suhega vremena je nastalo v Turinu tako pomanjkanje vode, da so se morali napeljati nekateri studenci v bližnji Trani v mestni vodovod. Kmetje pa so se uprli temu in začeli zvoniti plat zvona in so hoteli preprečiti dola. Morali so priti vojaki na pomoč, ki so zasedli vso okolico.
Milijonar kot služnik. V Bambergu na Bavarskem prpeljal se je nedavno po noči neki trgovec z vlakom ter se je zaman oziral po kakem služniku, ki bi mu nesel prtljago in ga odvedel v hotel. Konečno zagleda starega bledega moža v priprosti obleki in ga naprosi, naj mu nese prtljago. Ko sta dospela v hotel, zahvali se trgovec ter stisne svojemu vodniku jedno krono našega denarja v roko. Jako pa se začudi, ko mu nositelj priloži še jedno krono, ter mu vrne ohoje, češ, da bode mogel plačati prenočevanje. Ko je došel lastnik hotela in je jako ponižno pozdravil dozdevnega služnika, izvedel je tujec, da mu je prtljago nosil — milijonar, ki pa je urno odšel.
Nočni marši v francoski vojski. Francoski vojni minister je izdal ukaz, da se od dne 15. aprila do 15. septembra ne sme nobena vojaška vaja vršiti po dnevi. V to
svrho se morajo uporabiti nočne ure, t. j. čas mej zahodom in izhodom solnca.
Boj s turskimi razbojniki. Blizo Soluna napadli so pri vasi Senče turški razbojniki oddelek avstrijskih železniških delavcev. V boju bil je jeden Madjar ustreljen, štirje avstrijski delavci pa so bili težko ranjeni.
Gospodarske novice.
Kako pokončcvati gosenice. — Ker
se večkrat pripeti, da se gosenice, posebno ako je bilo preteklo leto ugodno zalegi te nesnage, zarode v toliki množini, da popolnoma končajo drevesne liste ter na la način uničijo tudi ves zarod, je neobhodno potrebno, da se pokončujejo vsako leto po drevji, grmovji in živih mejah, kajti ob dveletni sadni pridelek pride, komur se ne posreči goseničjih gnezd spraviti z drevja. Med listi na vejah vidi se namreč prepletena tkanina (zapredek), v kateri najdemo na stotine gosenic, ako jo odpremo ali raztrgamo. Gosenice pa je treba odpraviti z dreves, predno izležejo iz gnezd, kar se ponekod zgodi uže sredi meseca marcija, kajti neprimerno več truda in stroškov bo stalo pokončevanje gosenic, ako so uže izlezle iz gnezd. Sicer se pa po zimi tudi laže zapazijo, ker so veje še gole.
Goseničja gnezda se vspešno odstranjujejo na te le dva načina: Vzamejo se nalašč zato napravljene škarje, ki naj privežejo na dolg drog ter naj se ž njimi postrižejo vršički onih vejic, na katerih vise goseničja gnezda. Odstriženi vršički naj se spravijo na kup ter naj se potem sežgo. Drugače pa gosenice lahko pokončujemo na ta način, da jim požigamo gnezda s tako zvano goseničjo bakljo. Kakor škarje, priveže naj se tudi baklja na dolg krog, da se ž njo laže dosežejo goseničja gnezda.	„Kmet".
Soliičnično seme je dobra piča za perutnino. Kokoši, katerim se daje to seme, obilneje neso in dobe lepše perje, kar je posebne važnosti, če se kokoši mislijo pokazati na kaki zazstavi.
Laneno seme, katero je bilo na mrazu, vzkali hitreje, rastlina poprej razvije liste in tudi poprej zori.
Otcmnele okenske sipe se dado zopet svetle narediti, če jih večkrat z zelenimi koprivami drgnemo.
O kravah, ki se težko molzejo. —
Kakor različni so uzroki, iz katerih se krave ne puste mlezti, isto tako različna so sredstva, s katerimi skušamo v okom priti temu zlu. V prvi vrsti svetujemo, da se s takimi kravami mirno ravna. Ako kravo rado šegeta, vzdigne naj se ji prednja noga, pa se bo lahko molzla. Ako jo sesa tele, dobro jo je potem, ko se tele nasesa, dobro izmlezti. Ako je prehlajenje vzrok, da se krava ne da mlezti, potem je treba poskrbeti za suho ležišče, treba je paziti, da krava ne stoji na prepihu ter da redno molze, in sicer tudi tedaj, ako ji iz vimena ne dohaja več pravo mleko, ampak le neka sirnata tvarina. Ako je pa pregreto vime, potem naj se pod kravo postavi posoda vrele vode, krava pa naj se pokrije s kako odejo, tako da sopar obkroža kravje vime. Vodni sopar je dobro sredstvo proti vnetju in krave ostanejo pri tem opravilu navadno mirne. Ko se je to zgodilo, osuši naj se vime do cela in namaže naj se z mazilom iz enakib delov sladkega, svežega ter
čistega laškega olja in jajčjega rumenjaka, vsega skupaj prilično za dve navadni žlici. Ako je pa zamašen kak sesec, mora se previdno predreti s pletilno iglo. Seveda je ži-vinče pri tem opravilu treba prav trdno držati. Paziti pa se mora, da se luknjica zopet ne zaraste ali zalepi. Zato naj se vtakne vanjo kos strune, kakeršne rabimo za gosli, in naj se pusti notri do drugega dne. Drugi dan naj se izvleče, v luknjico pa naj se vtakne kos nekoliko debelejše strune. S tem naj se nadaljuje tako dolgo, dokler sesčeva luknjica ne odstane odprta.
Pomlajevanje sadnega drevja. —
Pride čas, ko pri sadnem drevji začne pone-hovati rast ter večkrat tudi popolnoma preneha, tako da se na njih izcimijo le še sa-dunosne vejice. To se pa tem prej dogodi, čim manj redilnih močij dobiva deblo iz zemlje, čim manj se drevo oskrbuje in snaži. Ako pa les nič več ne poganja, začnejo hirati listi. Ker pa listi drevesu pripravljajo snovi za prihodnje leto, začne drevo od leta do leta vedno bolj pešati ter končno popolnoma umre. Temu se pa odpomore, ako se drevesa pravočasno pomlajujejo. To se pa tako-le godi: drevesu, katero hočemo pomladiti, skrajšamo ali odrežemo vsako posamezno vejo do polovice ali pa vsaj za tretjino. Skrbeti pa moramo pri tem početji za bodoči vrh. Ravnati je treba tako-le: 1.) Sadno drevje naj se pomlaja spomladi ali pa jeseni; za koščičasto sadno drevje je bolje, ako se pomladi jeseni. 2.) Z ozirom na velikost drevesa treba je pustiti po dve ali tri veje in poleg 4eh vse vejice, ki rasto na skrajšanih vejah pod od-reznim mestom. Postranske veje se po enem ali dveh letih pomladijo ali celo popolnoma odstranijo, 3.) Vsaka veja naj se odreže prav blizu vejic, in sicer bodi odrezna ploskev pravokotna. Rane naj se skrbno zamažejo z drevesnim voskom ali pa s katranom. Paziti je treba, da ne bodo veče nego 5 do 6 centimetrov. 'Drugo leto po pomlajenji naj se drevo ogleda ter naj se odstranijo pregoste vejice. Puste naj se pa močnejše vejice, ki kažejo, da postanejo močne veje ; a še te naj se porpladijo. Pri naših plodunosnih jablanah in hruškah je pomladitev treba ponoviti vsakih deset let. Še bolj pogosto naj se to zgodi pri slivah in češpljah.
Miši in podgane pokončamo, ako jim nastavimo „grenke mandlje*, katere drobno zrezana potresemo s sladkorjem in z moko. Živalice jih rade snedo in poginejo. —
„Lesne črve* preženemo, če namažemo črviv les s petrolijem, ali pa z bencinom.
Madeži oljnatih barv na steklu (pri šipah) se odstranijo, če se pomažejo s trpen-tinovim oljem; ko se omehčajo, omijejo se z vodo. Paziti je pa, da ne pride olje na okvir.
Da kis ali ocet ne zaene vreti ter
se tako pokvari, treba ga je segreti in pustiti, da vreje nekaj minut. Tako segret in ohlajen kis ostane dober dolgo časa.
Mes6 se dalj easa ohrani, ako ga odrgaš z drobno zmrvenim sladkorjem. Pri porabi se omije s čisto vodo. Meso nič ne izgubi, timveč postane celo boljše.
Za kratek čas.
Natančno. Major (k vojakom): „Znate plavati?” „Da gospod major!” — „Kje sle se naučili?” — „V vodi, gospod ma.or!”	i
Glavna stvar. Strežaj: (tujcem razkazujoč starodaven grad) „Tukaj vidite sobo, v kateri je bil knez umorjen. — Tu je posoda, v kateri si je umil morilec roke. Tukaj je pa pušica, v katero se meče d e n a r.
Zlobno. Gospod: ,.Kaj. gospod doktor, vi še niste poslali zdravstveni svetnik?”
Zdravnik: „Mi imamo preveč sovražnikov na tem svetu”.
G o s [i o d : „No, kaj šele na drugem.
Razlika. Oče: Vi prosite roko moje hčere. Saj oua nema ničesar.
Snubač: „Nič za to: Saj ima njen oče“.
Izdajatelj in urednik A. Gabršček. Tiska „Goriška Tiskarna” A. Gabršček.
I. Cej
gostilničar v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
Andrej Jakil,
tovarnar usnja v Rupi, ima svojo prodajalnico v Gorici na levem voglu s Kornja v Gosposko ulico. Usnje in podplate vseh vrst prodaja po zmernih cenah. Enako druge potrebščine za čevljarje.
LVonr* T^An«<i	v ozki ulici SL ® v Gol''c>.
x	j Pinoti	prodaja vsakovrstno usnje,
podplate, kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje. Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah zato se sl. občinstvu priporoča za obilen obisk.
Franjo Jakil
tovarna kož v Rupi p. Miren in zaloga usnja v Gorici Raštel št. 9.
Novine Franc,
mizarski mojster, ima svojo delavnico v Ozki ulici (Via Stretta) v Gorici št. 1. Priporoča so slovenskim rojakom.
Ivan Drufa na Travniku, ima bogato zalogo vsakovrstnega usnja ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje. Prodaja na drobno in na debelo.	Anton Koren trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno-blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Ivan Reja krčmar „Alla Colomba” za veliko vojašnico na desnem .'oglu v ulico Mo-relli, toči domača vina in ima domačo kuhinjo. Cene prav zmerne.	Peter Birsa gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4.) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna.
Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.	
	Ivan Pečenko veletržec z vinom (na debelo v Vrtni ulici št. 8-poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 li-trov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
Ivan Kavčič veletržec na Kornu ima zalogo Dreherjevega piva ter žita, moke, soli in otrobij.	
	Ant. Jeretič za veliko vojašnico v Gorici prodaja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir,, peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje, itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar se slavno učiteljstvo še posebno opozarja.
Ivan Dekleva veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. Prodaja na debelo.	
Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina.	
	Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga kakor tudi gotovih oblek. Dalje r srajce, spodnje hlače, zavra! niče, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in sreberne zvezde skratka: vse, kar je po trebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po nizki ceni. ’
Spominjajte se o vsaki priliki šolske dece v „Sloginih14 učnih zavodih.	
%