to v a n ju o p ro b lem ih okolja v C elju 1978 le ta . V bodoče b i b ilo koristno , da bi b ilo geografsk ih p risp ev k o v več. V sekakor je v re v iji »Naše okolje« do­ volj zan im ivega b ran ja , čep rav pogrešam o s ta ln e jš i k rog k v a lite tn ih sode­ lavcev. P o g lav itn a od lika člankov v rev iji p a je zelo široka p a le ta sode­ lu joč ih strok , k a r m očno p o d črtu je kom pleksno narav o prob lem ov okolja. M ilan O rožen A dam ič Iz osta le ju goslovan sk e geografsk e k n jiževn osti D ušan G avrilov ič , R egionalna geom orfo log ija . Izdala P riro d n o -m a te - m atična fa k u lte ta k o t c ik lo stiran i učbenik . B eograd 1979, s tran i 258, 44 k a r t in skic. K n jig a zasluži pozornost p red v sem zato, k e r je p rv a te v rs te v Ju g o sla ­ viji. G eom orfologija im a od C vijiča da lje v jugoslovansk i geografiji lepo trad ic ijo in položaj, a se je n a u n iv e rz ah poučevala p red v sem k o t obča geo­ m orfologija. R aziskovalno pa smo jo go jili p redvsem k o t tem atsko^ geo- m orfo logijo (k v arta rn o , neo tek tonsko itd ) . Šele ko je geografsk i in š t itu t PM F v B eogradu uvede l reg ionalno geom orfologijo ko t poseben p red m et p ri š tu d iju geografije, je b il n jegov p red av a te lj, dr. D ušan G avrilovič, p r i­ siljen n ap isa ti učbenik . V uvodu zvemo, da je G avrilov ičeva geom orfološka reg ionalizac ija za­ snovana v g lavnem n a tek tonsko-lito lošk i osnovi in fizično geografsk ih sestav inah re liefa . S led n je so p r i tu jih reg io n a ln ih geom orfo log ijah (pisec se je n a s la n ja l m a rs ik je p red v sem na M achatscheka) zapostav ljene, a jih G avrilovič po d a ja m a rs ik je enakovredno genezi. Zdi se m i hvalev redno , da je re lief v g lavn ih orisih n a jp re j p red stav ljen . Tako dobim o p red stav o od­ ra, na k a te re m nas topa človeška družba. M ožnosti, da bi n ap rav il k o rak dalje in om enil še pom en te g a o d ra za človeka, av to r n i izkoristil, n a jb rž iz bojazni, da b i k n jig a p reveč narasla . K ritič n i b ra lec bo tu in tam pogrešal kaj več o o d p rtih v p raša n jih r e ­ g ionalne geom orfologije, pod robnejšo delitev jugoslovanskega ozem lja, kaj več o ledenodobn i p reob likovanosti jugoslovanskega re liefa . N i u p o štev a­ na zdaj že ne več tak o m lada te o rija o te k to n ik i plošč k o t d e jav n ik n a ­ s ta ja n ja m ladega nagubanega gorstva v Ju g o slav iji in v svetu . R azm erom a m alo zvem o o rec en tn i e roz iji in o rec en tn i te k to n ik i pa tu d i o značiln ih ob likah za v lažne trope. Bolje so p red s ta v lje n i k rašk i po jav i in značilnosti m ezo in m ikroob lik v a r id n ih p rede lih . V k ljub vsem u povedanem u pa bom o po k n jig i k o r is t­ no posegali k o t po dopoln ilnem učb en ik u iz splošne geom orfologije (v J u ­ goslaviji tre n u tn o p redvsem D. P etrov iča , 1977, in R. L azareviča, 1975). D obrodošla bo geografom , k i želijo dob iti boljšo p red stav o o re lie fu tu jih dežel, k o t jo nam n u d ijo štev iln e geografske m onografije . Z akaj v te h je navadno re lie f n a jbo lj pom an jk ljiv o obdelan od vseh p o k ra jin o tv o rn ih dejavnikov. I. G am s Izše ljen ištvo naroda i narodnosti Ju go sla v ije i n jeg o v e uzajam ne veze s dom ovinom . Zavod za m igracijo i narodnosti, Z agreb 1978, 741 str. Z goraj om en jen i zbo rn ik je re z u lta t p rv eg a jugoslovanskega sim pozija o p ro b lem atik i iz se ljen stv a jugoslovansk ih n arodov in n aro d n o sti in n jih o ­ ve zveze z dom ovino. S im pozij je o rgan iz ira l Zavod za m ig rac ije i n a ro d ­ nosti iz Z ag reba ob sodelovan ju izseljensk ih m atic , SZDL Jugoslav ije , se ­