dobrodošli na desnem bregu Mure Funkešnica glasilo Občine Veržej :: l eto I V : : številka 3 : : septemb^'2011 ^ i v i f» ..--> ' - v Jp županova beseda fd občinski utrip JF: razpisi in projekti i MV , & ■ kulturni in golsklFtij^^ *r +. .. m^TT. , is utrip mariianišca in župnije L is utrip marijanišča in društveni utrip Ijs športni utrip rji naša dediščina ■ :: razvedrilni kotiček «■j napovednik :j fotokronika jaftBr, »i M ' m g A v» *-" . »i * rt* ci : županova beseda spoštovane občanke in občani! Vroči poletni in poznojesenski dnevi so bili kot nalašč za malce počasnejši tempo, toda kljub temu je v obdobju od izida zadnje številke bilo v naši občini kar nekaj pomembnih premikov. Na investicijskem področju smo zaključili izgradnjo pločnikov in ulične razsvetljave v Banovcih. S tem se zaključuje investicijski ciklus v Banovcih. Odprto je ostalo še vprašanje preplastitve ceste, za kar pa ob vedno nižjih prihodkih iz državnega proračuna za letos v občinskem proračunu nimamo dovolj denarja. Marsikdo se bo verjetno vprašal, ali ne bomo na področju investicij delali nič več. Tu vseeno moram spomniti, da smo v okviru letošnjega proračuna v celoti poravnali investicijo izgradnje vodovoda v Banovcih in da za to iz državnega proračuna še nismo dobili niti evra. Problem s sofinanciranjem, v prejšnjih uvodnikih, se počasi rešuje in po zadnjih sestankih na Ministrstvu za okolje in prostor sem nekoliko večji optimist za njegovo rešitev. Je pa bila občina dejavna pri nakupu zemljišč. Tako smo od ministrstva za šolstvo kupili gradbeno parcelo med trgovino narcisa in bloki, kjer intenzivno iščemo investitorja za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. V zadnjem obdobju zelo intenzivno delamo na projektih posodobitve kurilnice, kjer želimo s sistemom kogene-racije poleg električne zagotoviti tudi toplotno energijo za ogrevanje in sanitarno vodo. Pripravljamo celovito rešitev ureditve prostora osnovne šole z razporeditvijo novega vrtca, dograditve osnovne šole, telovadnice in parkirišč ter izgradnjo dislocirane enote doma starejših, kjer smo zelo blizu dogovora. Predlog želimo uskladiti na javni obravna- vi, to pa bo podlaga za izdelavo potrebne projektne dokumentacije za vrtec in osnovno šolo. Prav tako smo se prijavili na javni razpis za ureditev nekaterih ulic v osrednjem delu Veržeja, v sklepni fazi je postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za osrednje parkirišče v Veržeju, izdeluje se projektna dokumentacija za izgradnjo pločnikov ter rekonstrukcijo Kolodvorske ulice. Aktivno pa sodelujemo tudi projektu vodooskrbe Po-murja sistema C, kjer resnično upam, da bomo v naslednjem letu pričeli z investicijo. Trdno sem prepričan, da bo naslednje leto za nas na investicijskem področju zelo aktivno. Poleg izgradnje vodovoda imamo že odobrena projekta ureditve osrednjega dela naselja Veržej, ki zaje-CNaslednje leto bo za ma Trg Slavka Osterca J nas na investicijskem in Ulico Frana Kovači-f področju zelo aktivno. ča, ter ureditve kanalizacijskega sistema v Bunčanih. Pri slednji investiciji se bomo z vaščani Bunčan morali v zelo kratkem času dogovoriti o višini in dinamiki sofinanciranja investicije. Glede na trenutno finančno situacijo bomo vaščanom ponudili možnost obročnega odplačevanja. Prepričan pa sem, da bomo v Bunčanih razumeli pomen izgradnje kanalizacijskega sistema za ohranjanje čistega okolja za naslednje generacije. To je na kratko o dogajanju v naši občini z mojimi očmi. O ostalih dogodkih in novostih pa boste več izvedeli iz člankov v novi številki Funkešnice. Želim vam prijetno branje. Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej zapis s 6. seje občinskega sveta občine verzej Člani občinskega sveta so se pred letnimi počitnicami sestali na 6. redni seji Občinskega sveta Občine Veržej. Ta je potekala 26. maja 2011, torej v času praznovanja občinskega praznika. Člani občinskega sveta so sprejeli predlog Osnovne šole Veržej za sofinanciranje dodatnih ur drugega učitelja v kombiniranem oddelku 4./5. razred v šolskem letu 2011/12. V omenjenih oddelkih je potrebno organizirati pouk kombinirano, saj je v 5. razredu 11, v 4. razredu pa le 7 učencev. Po normativih, ki jih določa Ministrstvo za šolstvo in dobrodošli na desnem bregu Mure Fiinkešnica šport Republike Slovenije, pripada pri skupnem številu 16 učencev v kombiniranem oddelku 4 ure za drugega učitelja, kar bi naj bilo po mnenju strokovnih delavcev šole glede na učni načrt v 4. in 5. razredu, ki predvideva veliko usvajanje novih snovi in novih predmetov, izrecno premalo. Osnovna šola je zato prosila občino, da v šolskem letu 2011/12 omogoči ter tudi plača zaposlitev dodatnega učitelja za 6 ur, kar pomeni, da bo skupaj s sofinanciranjem s strani Ministrstva za šolstvo in šport tako v kombiniranem oddelku drugi učitelj prisoten dodatno 10 ur tedensko. isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic Vojkovič (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom & Graf. založnik Občina Veržej. tisk Tiskarna Klar d. o. o., Murska Sobota. naklada 500 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si. Občina Veržej TIC Veržej Zavod Marianum Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej Puščenjakova 1, 9241 Veržej T+386 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 V ^ T +386 51 654 778 E obcina.verzej@sio l.net S www.verzej.si E center.duo@siol.net S www.centerduo.si : občinski utrip Na seji občinskega sveta je predsednica Nadzornega odbora Občine Veržej, Marija Rauter, predstavila poročilo tega organa o pregledu zaključnega računa proračuna Občine Veržej za leto 2010. Nadzorni odbor Občine Veržej je v skladu s sprejetim poslovnikom, programom dela za leto 2011 in v okviru zakonskih pristojnosti opravil nadzor namenskosti in smotrnosti porabe sredstev občinskega proračuna v letu 2010 za proračunski postavki »preverjanje transferjev posameznikom in gospodinjstev« ter »preverjanje namenske rabe investicijskega transfera Prostovoljnemu gasilskemu društvu Veržej za nakup gasilskega avtomobila«. V okviru pregleda transferov posameznikom in gospodinjstvom je bilo podrobno pregledano: način in zakonitost regresiranja prevozov otrok v šolo in plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačilih staršev. Na podlagi Zakona o osnovni šoli imajo C www.verzei.si namreč učenci pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo bivališče oddaljeno več kot 4 km od šole, otroci s posebnimi potrebami pa imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. Občina kot soustanoviteljica vrtca zagotavlja vrtcu na podlagi zahtevkov manjkajočo razliko med dejanskimi stroški dela, materialnimi stroški in stroški živil ter prihodki s strani staršev in prihodki ostalih občin, stroške v višini sprejetih ekonomskih cen v vrtcu Veržej, ki jih je sprejel občinski svet. Osnova za plačilo storitev je vrsta programa, cena programa, odstotek plačila staršev na podlagi izdane odločbe s strani občine in števila prisotnih otrok. V obeh primerih nepravilnosti niso bile ugotovljene. Prav tako je Nadzorni odbor Občine Veržej pri preverjanju namenske rabe investicijskega transfera PGD Veržej za na- { kup gasilskega avtomobila Prostovoljnemu društvu Veržej ugotovil, da je društvo prejeta sredstva porabilo namensko. Člani občinskega sveta so v prvi obravnavi sprejeli Odlok o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Veržej. Razlog za sprejem odloka je v tem, da je uskladitev potekov medobčinskih cest s sosednjimi občinami, uskladitev potekov in dolžin obstoječih cest s stanjem v naravi in kategorizacija novih javnih cest. Namen sprejetja odloka je torej urediti, uskladiti in izboljšati delovanje občinskega cestnega omrežja in uskladitev z javnim pomenom posamezne ceste. Na seji so člani občinskega sveta tudi razpravljali o občinskih priznanjih in nagradah. Odločili so, da plaketo Občine Veržej prejme Manica Šerbinek iz Veržeja za požrtvovalno delo na humanitarnem področju, skrb za ohranjanje slovenskega jezika ter promocijo občine Veržej in kulturnih sekcij med izseljenci v Nemčiji. Občinsko priznanje z denarno nagrado 500 EUR pa prejme Jožef Tušak iz Bunčan za aktivno vlogo pri razvoju društvenih dejavnosti v naselju Bunčani. Občinski svet Občine Veržej je podal soglasje k imenovanju mag. Tomislava Nemca iz Ljutomera za direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer za mandatno dobo 4 leta. O soglasju so razpravljale vse občine, ki so soustanoviteljice tega javnega zavoda (poleg veržejske še ljutomerska, križevska in razkriška občina). Občinski svet Občine Veržej je sprejel sklep o imenovanju članov občinske volilne komisije Občine Veržej. Ta ima v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah mandatno dobo 4 let, v komisijo pa so bili imenovani: Boris Kolmanič (predsednik), Melita Moravec (namestnik predsednika), Branka Giovani, Jožef Šonaja, Alojz Pihler, Ivan Kuhar, Tanja Go-linar in Mateja Gaberc. Bojan Ferenc 3 Funkešnica 3/2011 PREDSTAVITEV OBČANA : občinski utrip intervju :: tomaž rozmarič_ V jesenski številki Funkešnice vam predstavljamo mladega ambicioznega občana, ki je v letošnjem letu dosegel zavidljive uspehe. Novopečeni gimnazijski maturant prihaja iz Banovec in je v letu 2011 dosegel visoko 12. mesto na Evropskem prvenstvu za mladince, ki je potekalo v Estoniji, hkrati pa je osvojil tudi dvojni članski državni naslov na 800 m in 1500 m. Kdaj si se pričel ukvarjati z atletiko in kaj te je pri tem športu najbolj pritegnilo? Z atletiko sem se pričel bolj resno ukvarjati novembra 2008. Še prej pa sem se udeleževal Pomurskega pokala, s prijateljico Saro Rojnik. Sprva se z atletiko nisem ukvarjal tekmovalno, sčasoma se je to spremenilo. Na eni izmed tekem me je Tiberij Lebar, ki je danes tudi moj trener, vprašal, če bi hotel pri njem trenirati tek na srednje proge. Tako se je začela moja atletska pot. Pritegnila so me predvsem tekmovanja in adrenalin, ter izzivi po izboljševanju samega sebe in preseganje drugih. Za tako visoke rezultate je potrebno ogromno odrekanja. Kolikokrat tedensko so potekale priprave na državno tekmovanje in kako dolgo? Treniram 6-7 krat na teden skozi celo leto, počitek imam samo konec sezone, to je ponavadi nekje septembra. Treningi ponavadi trajajo 2-3h, odvisno kaj je na programu. Kakšni občutki so te prevevali, ko si se zavedal, da si postal državni prvak? Bil sem seveda vesel, saj se je ves trud, ki sem ga vložil, poplačal in glede na težave, ki sem jih letos imel, sploh tega nisem pričakoval. 1 i Kakšne ovire so se pojavile na poti do pridobitve naslova ° državnega prvaka? Imel sem vneto tetivo in težave z išijasom, tako da sem Vpisal sem se na Fakulteto za kemijo in kemijsko teh-v bistvu dober mesec počival in začel nemoteno trenirati nologijo v Ljubljani, kjer bom študiral biokemijo. Na to fa-šele konec maja. kulteto sem se vpisal, ker me zanima, kako delujejo določ- ni procesi v našem organizmu. Trenutno si želim študirati Kako si uspel usklajevati priprave na maturo z naporni- bolj v smeri kancerogenov. mi treningi? Matura mi ni predstavljala nobene ovire, tako da sem Kdo je troj vzornik? ves čas treniral brez težav. Moj največji vzornik je maroški tekač Hicham El Guer- rouj. Sam drži svetovni rekord na 1500 m, je večkratni sve-Športniki imate zaradi treningov ponavadi sestavljen tovni prvak in leta 2004 je osvojil dvojno olimpijsko zlato drugačen jedilnik. Katera jed ti je najljubša? na 1500 m in 5000 m. Glede prehrane se skušam držati, da ne jem nič mastnega (ocvrto in podobno) in sladkega. Se pa seveda tudi Katere lastnosti pri človeku najbolj občuduješ? kdaj pa kdaj pregrešim. Jem predvsem veliko ogljikovih Prijaznost in iskrenost. hidratov (različne testenine) in perutnine (predvsem belo meso). Najljubša jed? Mislim, da je to pica. Kakšni so tvoji cilji za v prihodnje? V atletiki si želim priti čim višje in se približati svoje-Trenutno preživljaš najdaljše počitnice, saj se študijsko mu idolu. V življenju pa najprej dokončati študij, potem pa leto prične komaj oktobra. Na katero fakulteto si se vpi- bom že videl, kako in kaj naprej. sal in v čem te je prepričala? Mateja Rus 4 Funkešnica 3/2011 :: občinski utrip X Energetsko svetovalna pisarna Ljutomer Ormoška cesta 22 3240 Ljutomer tel. 02 585 89 62 ensvet_ ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE Nasvet o učinkoviti rabi energije (URE) in uporabi obnovljivih virov energije (OVE) vam bo v pomoč, kako svoj denar pravilno in učinkovito uporabiti pri gradnji ali obnovi hiše, stanovanja in naprav. Razmislek o rabi energije se dolgoročno obrestuje, saj cene energije nezadržno rastejo. Z brezplačnimi nasveti vam bomo pomagali zmanjšati stroške za energijo in povečati zadovoljstvo in ugodje bivanja. ENSVET nudi strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o: • energetski sanaciji stavb ali energetski zasnovi novogradenj, • toplotni zaščiti stavb, • izbiri ustreznih oken in zasteklitve, • izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, • regulaciji ogrevalnih naprav, • uporabi obnovljivih virov energije, • izbiri ustreznega energenta, • zmanjšanju porabe goriva, • uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, • pripravi tople sanitarne vode, • vodenju energetskega knjigovodstva, • možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in kreditov za URE ter porabo OVE, • vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na URE v gospodinjstvih. Eko sklad je objavil javni razpis za nepovratna sredstva za vlaganje v nove naložbe rabe obnovljivih virov in energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Razpis 6SUB-OB11 - nepovratne spodbude za vlaganja v eno in dvostanovanjske stavbe a - vgradnja solarnega sistema,150 €/m2,200 €/m2 b - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso,1.500 €,2.000 € c - vgradnja TČ za pripravo TSV in/ali ogrevanje,1.000 €,1.500 €,2.000 €,250 € d - vgradnja sistema ogrevanja pri obnovi na daljinsko ogrevanje na OVE,2.000 € e - vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi,100 €/m2 f -toplotna izolacija fasade pri obnovi stanovanjske stavbe, 12 €/m2 g - toplotna izolacija strehe oz. podstrešja pri obnovi stanovanjske stavbe,10 €/m2 h - vgradnja prezračevanja z vračanjem odpadnega zraka,2.000 €,400 €,300 € i - gradnja ali nakup NEH ali pasivne stavbe,125 €/m2 j - nakup stanovanja grajenega v pasivnem razredu,250 €/m2. Višina nepovratne spodbude največ 25 % Višina razpisanih sredstev 10 mio €. Upravičenci: lastniki, ožji družinski člani, najemniki. Rok razpisa: 1.1. 2011 do zaključka oz. 31.12. 2011. Razpis 7SUB-OB11 - nepovratne spodbude za večstanovanjske stavbe a - toplotna izolacija fasade pri obnovi večstanovanjske stavbe,12 €/m2, b - toplotna izolacija strehe/podstrešja pri obnovi večstanovanjske stavbe,10 €/m2, c - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na obnovljive vire energije, d - vgradnja termostatskih ventilov in hidravličnega uravnoteženja,30 €/gr.telo e - sistem delitve stroškov za toploto, 8 €/mer, 40 €/stan. Višina nepovratne spodbude največ 25% Višina razpisanih sredstev: 2 mio €. Upravičenci: lastniki, ožji družinski člani, najemniki. Rok razpisa: 1.1.2011 do zaključka oz. 31.12.2011. Nasvete in informacije dobite v: ENSVET PISARNA Ormoška cesta 22 9240 Ljutomer Uradne ure so vsako sredo od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 oz. po dogovoru. Svoj obisk v pisarni predhodno najavite na tel. 02 584 90 42, da se izognete čakanju. Ljutomer, 19. 09. 2011 Vodja ESP Ljutomer Valentin Odar, udis 5 FGnkešnica 3/2011 : občinski utrip »računalniška pismenost za odrasle« v veržeju Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer se je prijavila na javni razpis Ministrstva za šolstvo, sofinanciranje izobraževalnih programov za dvig ravni pismenosti od 2010 do 2013, ki ga delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Tako smo zagotovili sredstva za izvedbo izobraževanj, ki so za občane v celoti brezplačna. Ob pripravljenosti župana Občine Veržej, gospoda Slavka Petovarja, da le-ta zagotovi prostor za izvedbo programa in obvesti občane o možnostih izobraževanja, predvsem pa zaradi velikega interesa občanov, smo v Ver- | žeju organizirali kar dve skupini javno veljavnega izobra- g a ževalnega programa Računalniška pismenost za odrasle, v c c kateri se je vključilo skupaj 30 udeležencev. V 50. urah so osvojili osnovno znanje računalništva in bili vsi na zaključ- sti njegove uporabe, tako za potrebe poklicnega dela kot v nem preverjanju znanja tudi uspešni ter pridobili javno ve- vsakdanjem življenju. ljavno potrdilo. Vabimo vse, ki bi se nam želeli pridružiti v novi skupini, Cilj programa je popularizirati in spodbuditi splošno da se prijavite na Občini Veržej. Pogoj za izvedbo tečaja v računalniško pismenost med odraslimi, omogočiti vsem, Veržeju je 15 prijavljenih kandidatov. ne glede na starost ali doseženo izobrazbo, da znajo kar Lilijana Grof, univ. dipl. pol., prof. najbolje uporabljati osebni računalnik in spoznajo predno- organizatorka izobraževanja odraslih izgradnja pločnika in javne razsvetljave v banovcih - os d V poletnih mesecih so v Banovcih ponovno zabrneli stroji. Občina Veržej je pristopila k izgradnji pločnika in ulične razsvetljave v Banovcih - os D, ki poteka od križišča Sv. Florijana mimo kopališča. V okviru te investicije je bila izgrajena tudi meteorna kanalizacija. Operacija je bila delno financirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in sicer iz ukrepa 322: Obnova in razvoj vasi iz Programa razvoja podeželja 20072013. Omenjena investicija je bila izvedena na podlagi projektne dokumentacije, ki jo je izdelalo projektantsko podjetje ATRIJ gradbeni inženiring Odranci, d.o.o., ta investicija pa v bistvu predstavlja 3. fazo ureditve infrastrukture v naselju Banovci. Predhodni dve fazi (Rekonstrukcija povezovalne ceste Veržej - Banovci ter izgradnja sprehajalno-kolesar-ske poti Banovci - Veržej ter Ureditev javne infrastrukture v Banovcih) sta bili sofinancirani iz evropskih sredstev iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojni potencialov za obdobje 2007-2013, za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi«. Izvedena je bila izgradnja pločnika in ulične razsvetljave v Banovcih - os D v dolžini 599,15 m ter meteorna s * oi kanalizacija. Na podlagi javnega razpisa je kot najugodnejši izvajalec gradbenih del bilo izbrano podjetje ASFALTI Ptuj, d.o.o., ki je omenjena dela opravilo v višini 130.782,05 €. Za omenjeno investicijo je Občina Veržej že podala zahtevek za izplačilo sofnancerskih sredstev iz evropskega sklada za razvoj podeželja v višini 42.145,94 €. V okviru te investicije ni bila načrtovana in izvedena preplastitev cestišča. Le-ta bo izvedena predvidoma v naslednjem proračunskem letu. Pripravil: Bojan Ferenc 6 FGnkešnica 3/2011 : razpisi in projekti projekt rokodelska akademija 2 (2. jr op si-hu 2007-13)_ # M J»W11 | Naložba v vašo prihodnost republika Slovenija I IHI Operacijo delno financira Evropska unija služba vlade rs za lokalno samoupravo ™«TSS!f "JT mam Evropski sklad za regionalni razvoj in regionalno politiko V petek, 15. julija 2011 smo pričeli z izvajanjem projekta Rokodelska akademija 2 (v nadaljevanju AC 2 - Academy of craft 2), katerega vodilni partner je Občina Veržej. Gre za nadaljevanje projekta Rokodelska akademija, ki je še prav tako v izvajanju. V projektu AC 2, ki ga bomo izvajali do 14. 7. 2014, je vključenih 10 partnerjev: Slovenski partnerji: - Občina Veržej - vodilni partner - Zavod Marianum Veržej - Center DUO - Center za poklicno izobraževanje - Javni Zavod Krajinski park Goričko - Pokrajinski muzej Murska Sobota - Pomelaj, zadruga za razvoj podeželja, z.o.o. - Prleška razvojna agencija, giz Madžarski partnerji: - Hegypäsztor Kör - Vas Megyei Muzeumok Igazgatosäga - Savaria Muzeum - Zala Megyei Nepmüveszeti Egyesület Tekom projekta AC 2 bomo partnerji projekta: - uredili kamp s pripadajočo infrastrukturo v Veržeju, - opremili promocijsko-informacijske centre slovenskih in madžarskih partnerjev, - evalvirali in nadgradili izobraževanja in usposabljanja za rokodelske poklice, - vključevali rokodelstvo v turistične ponudbe, - oblikovali in pilotno izvajali nove izobraževalno-razi-skovalne pakete za aktivno preživljanje počitnic različnih ciljnih skupin, - izdelali dizajn oblačilnega videza za informatorje ter enotnega videza stojnice za promocijo rokodelstva, - izvajali promocijske delavnice rokodelstva za obiskovalce in promovirali projekt na sejmih, - izdelali mednarodne aplikativne študije o potrebah po ohranjanju, implementacijah in nadaljnjem razvoju rokodelstva v čezmejnem območju, - izdelali aplikativno študijo o rokodelskih sejmih na čezmejnem področju, - povezovali rokodelce, domačine, izobraževalne in kulturne institucije ter strokovnjake s področja kulturne dediščine. V torek, 6. 9. je v Mestni hiši Občine Lendava potekal Podpis pogodbe o sofinanciranju čezmejnih projektov, ki so uspešni prestali 2. Javni razpis operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Madžarska 2007-2013. Skupno je bilo odobrenih 22 projektov, med njimi tudi projekt AC 2, katerega celotna vrednost znaša 1.032.125,85 eur. Finančna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj bodo omogočila izpeljavo čezmejnih projektnih aktivnosti, okrepila bodo čezmejno sodelovanje, omogočila vzpostavitev ter širitev interdisciplinarne partnerske mreže ter pripomogla k razvijanju novih izobraževalnih programov. PROJEKTNE AKTIVNOSTI OBČINE VERŽEJ Občina Veržej je kot vodilni partner odgovorna za povezovanje ostalih projektnih partnerjev, oblikovanje in vodenje projektnega tima, upravljanje s projektom, oblikovanje in vodenje slovenske regionalne projektne skupine, koordinacijo in nadzor implementacije aktivnosti, finančno upravljanje, nadzor in poročanje. Občina Veržej bo tekom projekta prevzela tudi izvedbo in stroške izdajanja projektnega glasila, vzdrževanje internetne strani, sklicevala novinarske konference in promovirala projekt na sejmih. Za svoje aktivnosti ima predviden finančni vložek 95.234,88 eur, ki bo namenjen za stroške osebja, stroške potovanj in zunanjih storitev, investicijske stroške v opremo in administrativne stroške. 95 % nastalih stroškov bo Občini Veržej povrnjenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (85% oz. 80.949,64 eur) in nacionalnih sredstev (10% oz. 9.523,49 eur). Končni strošek Občine Veržej pri projektu AC 2 je predviden v višini 4.761,75 eur. PROJEKTNE AKTIVNOSTI CENTRA DUO Center DUO je kot projektni partner odgovoren za sodelovanje pri razvijanju programov Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), izvajanje rokodelskih šol v naravi in izvedbo ter koordinacijo rokodelskih kampov za različne ciljne skupine. Zavod Marianum Veržej - Center DUO ima tekom AC 2 skupaj 371.856,30 eur upravičenih stroškov, od katerih dobi povrnjeno 300.273,95 eur iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 52.989,53 eur na pod- 7 FGnkešnica 3/2011 :: občinski utrip :: kulturni in šolski utrip lagi nacionalnega sofinanciranja. Center DUO bo tako v projekt prispeval 18.592,82 eur lastnih sredstev. V četrtek, 1. septembra je na prvi šolski dan potekal podpis pogodbe med Centrom DUO, partnerjem v projektu AC 2, ter podjetjem Komunala, Komunalno podjetje d.o.o. Lendava, izvajalcem za izgradnjo kampa z infrastrukturo in promocijsko-informacijskega centra. V sklopu projekta bo investicija, ki je vredna 220.078,00 eur, predvidoma zaživela ob koncu leta 2011. lescecki vse do državnega_ O tem, da so se folklorniki FS Leščeček na letošnji reviji folklornih skupin predstavili s spletom Bika na turen, smo že poročali. Prav tako, da so se s spletom uvrstili že tretje leto zapored tudi na regijsko srečanje, ki je letos potekalo v Staršah, in sicer 22. 5. 2011. Toda letošnje leto se njihov pohod tukaj ni ustavil, pač pa so stopili še stopničko više, na tako želeno in tudi zasluženo - državno srečanje odraslih folklornih skupin, ki poteka pod sloganom »Le plesat me pelji« in se je odvijalo v Belticih, 31. 7. 2011 v sklopu mednarodnega festivala. S prepričljivim nastopom so tako izpolnili svoj cilj in upravičeno ponosno predstavljali Ver-žej in vzhodnoštajerske plese na tej odmevni prireditvi. Trud, veselje, napor in nadobudnost, ki jo vsi člani skupine vlagamo v svoje delo, je bilo tako tudi s tem nastopom poplačano. Pri tem bi se radi zahvalili naši umetniški vodji Alenki Belec, ki nas spremlja in usmerja od našega prvega plesnega koraka naprej. Skupaj z njo smo uspeli vpisati naš kraj na velik folklorni zemljevid majhne Slovenije. Za vse tiste, ki ste naš nastop v Beltincih zamudili - in tiste, ki bi si ga radi znova ogledali pa vabimo, da obiščete naš 5. letni koncert na temo »Oglote o Veržencih«, ki bo potekal v soboto, 26. 11. 2011 ob 19. uri, v Kulturnem domu v Veržeju. Vabljeni. Ivan Kuhar Z investicijo bo okolica Centra DUO dobila novo, privlačnejšo podobo. Majhen, družinski kamp bo omogočal izvajanje programov, ki jih načrtujemo v projektu in tako na poseben način prepletal rokodelsko dediščino z naravnim okoljem, ki ga Pomurje ponuja. Promocijsko-infor-macijski center pa bo s prenovljeno ureditvijo vsekakor privlačnejši za turiste in naključne obiskovalce, ki obiščejo naš kraj. Tako Center DUO z zanesljivimi koraki stopa svojemu cilju naproti - postati prepoznaven regijski center za rokodelstvo. Z aktivnostmi in promocijo, tudi v promo-cijsko-informacijskih centrih, bo rokodelska dediščina živela naprej. Besedilo in foto: Mateja Rus, Občina Veržej FS Leščeček vabi medse nove obraze - mlade občane med 16 in 30 let, da se pridružijo veseli druščini plesalcev, pevcev in godcev (violina, klarinet, kontrabas). Sprejem novih članov bo potekal v petek, 30. septembra in 7. oktobra ob 19. uri v Kulturnem domu v Veržeju (vhod iz zadnje strani). Veselimo se srečanja s tabo. Več informacij: www.lescecek.si lescecek@gmail.com FS Leščeček se s sezono 2011/12 podaja v dva projekta: Raziskava ljudskih pesmi na območju občine Veržej. Zbiramo besedila ljudskih pesmi (nimajo avtorja), ki so se nekoč prepevale na območju občine Veržej ob raznih kmečkih opravilih, oz. praznikih in posebnih priložnostih. Pesmi so lahko z različno tematiko; ljubezenske, šaljive, vojaške, napitnice, nabožne ... Poudarek je na pesmih, ki še niso bile zapisane in imajo prleško izrazoslovje. Nabava delavskih folklornih kostumov. Zbiramo stare fotografije okoli leta 1920, ki so bile posnete med opravljanjem različnih kmečkih opravil - žetev, koline, košnja ... pomembno je, da so na njih ljudje oblečeni v delavske obleke in so bile posnete na območju občine Veržej. V kolikor doma hranite iskano gradivo Vas naprošamo, da nas o tem obvestite na telefonsko številko 041/209-137- Mateja ali 031/205-855 - Ivan, oz. se oglasite vTIC-u Veržej. 14 FGnkešnica 3/2011 :: kulturni in šolski utrip leščečki gostovali na škotskem Folklorna skupina Leščeček (KD Slavko Osterc Veržej) se je v svojem petem letu delovanja uspešno vrnila z 10-dnevnega (3.-13.avgust) gostovanja na Škotskem. Član Denis je s svojo daljno sorodnico na Škotskem navezal stik, katera je potem organizacijskemu odboru za pripravo festivala Traquair fair predlagala sodelovanje naše skupine. Program, ki ga skupina ponuja, se je zdel članom odbora zanimiv in pester, zato so se odločili, da nas na festival povabijo. Tekom načrtovanja turneje smo se uspeli dogovoriti tudi za sodelovanje na enem izmed največjih festivalov umetnosti, svetovno priznanem The Edinburgh festival Fringe, ki je letos potekal od 5. do 29. avgusta na 400 prizoriščih s preko 21.000 nastopajočimi. Tam smo se spoznali tudi z generalno konzulko na Škotskem gospo Ano Wersun, ki je z uvodnim nagovorom otvorila naš koncert v Edinburghu. Prav posebej ponosni smo bili, da se je koncerta na povabilo gospe Wersunove udeležil tudi japonski konzul. Koncert v Edinburghu domačo kolino. Prav posebno doživetje je, ko si skupine iz različnih držav delimo izkušnje in drug drugemu predstavimo delček svoje kulturne dediščine. Vsaka dežela ima nekaj svojega, kar se odraža v temperamentu, značaju in miselnosti. Škote smo spoznali kot preproste, skromne ljudi, ki znajo biti zelo gostoljubni in skrbni, prav tako pa si vzeti čas za FS Leščeček skupaj z gostiteljico Ireno Schofield (sredina levo) in generalno konzulko na Škotskem Ano Wersun (sredina desno) Program s katerim smo se folklorniki predstavljali na našem gostovanju je obsegal 4 desetminutne splete na temo: Podoknica, K vojakom, Bika na turen ter Lani se možila sem. Festivala, ki smo se ju udeležili, nista bila tekmovalnega značaja, šlo je zgolj za predstavitve različnih vrst umetnosti (dramske predstave, muzikali, koncerti glasbenih in plesnih skupin, ulične točke). V času gostovanja smo v kraju Kirkhouse skupaj z našo gostiteljico Ireno Schofield pripravili Škotsko-slovenski večer, kjer smo gostom ponudili delček prleške kulture in kulinariko (zobl, tunkaflejš, domača žlahtna kapljica). Škoti pa so program popestrili s spletom škotskih plesov v tradicionalnih kiltih ter nas pogostili s specialiteto haggis - ovčjo drobovino, ki je pomešana z ovsom in skuhana v živalskem želodcu. Okus te tradicionalne škotske jedi je spominjal na sočloveka in mu prisluhniti. Nas Prleke je drugačna miselnost Škotov sprva zelo presenetila, saj tega nismo bili vajeni, vendar smo sčasoma hitro spoznali, da Škoti življenje znajo uživati in živeti, medtem ko si v našem tempu velikokrat ne znamo več vzeti časa niti za sebe, kaj še le za druge. V prostem času našega bivanja na Škotskem smo si ogledali pravljično mesto Edinburgh ter se sprehodili po »Royal Mile« oziroma Kraljevi milji, glavni mestni žili v starem središču mesta, ki povezuje znameniti Edinburški grad na eni strani ter palačo Holyroodhouse, nekdanjo rezidenco kraljice Marije Stuart, na drugi strani. Dandanes je v tej palači tudi uradna rezidenca kraljeve družine, kadar biva na Škotskem. V parku Princess Street Gardens smo Leščečki s simboličnim nastopom zaključili naš dvodnevni obisk Edinburgha. 10 Funkešnica 1/2011 :: kulturni in šolski utrip Sprehod v času festivala Traquair fair Spoznali in občudovali smo tako mestni vrvež velike prestolnice kot tudi neokrnjeno naravo, kjer smo bili nastanjeni v majhni vasici Kirkhouse, obdani z velikimi zelenimi pašniki, na katerih so se pasle neštete ovce. V bližini, kjer smo bivali se nahaja tudi Traquair House - grad Traquair, ki velja za najstarejšo trajno naseljeno hišo na Škotskem. Grad je zgrajen v slogu utrjenega dvorca, ki je veljal kot sedež lova, ki so ga uporabljali škotski kralji v 12. st. Pozneje je dvorec bil zatočišče katoliških duhovnikov, ko je rodbina Stuart podpirala kraljico Mary in Jakobina-re. V neposredni bližini Traquair house je potekal tudi festival Traquair fair, na katerem smo se Leščečki ponosno predstavili. Ker smo potovali z avtobusom, smo zaradi strogih pravil morali na poti do Škotske in nazaj opraviti 9-urni postanek, ki smo ga izkoristili za ogled znamenitosti v Bruslju v Belgiji, kjer smo obiskali med drugim tudi Evropski Princess Street Gardens (zgoraj Edinburški grad) Obisk Veleposlaništva RS v Londonu Traquair house parlament ter v Londonu v Angliji, v katerem smo doživeli topel sprejem na Ambasadi Republike Slovenije. Med vožnjo do Londona nas je na avtobusu nenapovedano obiskala tudi kraljica Elizabeta II, ki nam je zaželela prijetno bivanje v Veliki Britaniji, Princ Philip pa nas je vse skupaj povabil na piknik v Buckinghamsko palačo. Ker smo bili že na tesno s časom, smo morali udeležbo na pikniku odpovedati, smo pa obljubili, da bomo veselo druženje nadoknadili, ko se bo kraljeva družina oglasila v Veržeju. Tako iz organizacijskega kot tudi finančnega vidika, so priprave na to turnejo potekale kar nekaj mesecev, zato smo si po napornem potovanju privoščili nekaj tednov počitnic. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam nudili finančno, materialno ali moralno podporo. Z vašo pomočjo smo bili korak bližje zastavljenemu I cilju in uresničitvi velikega s- projekta - in za to vam bomo s vedno hvaležni. c Mateja Rus 10 Funkešnica 1/2011 :: kulturni in šolski utrip gallusova priznanja za pevce 27. maja ste lahko prisluhnili petju Moškega vokalnega sestava Kulturnega društva Slavko Osterc, ki je na ta večer ob zaključku pevske sezone priredil samostojni koncert. V skupini je prepevalo 11 pevcev z različnim pevskim stažem - nekateri so presegli že tudi 25 let petja, drugi jim vztrajno sledijo. Zato je bil koncertni večer lepa priložnost, da so se spomnili pevskih let pevcev. S predlogom je vodja skupine Tatjana Rozmarič-Poštrak seznanila predsednico društva, Damjano Ferenc, ki je skupaj z vodjo OI JSKD Ljutomer Miro Rebernik Žižek na koncertu podelila priznanja. Bronasto Gallusovo značko je za več kot 5-letno udejstvovanje na področju glasbene dejavnosti prejel Dejan Kolarič, srebrno Gallusovo značko za več kot 15-letno udejstvovanje Mihec Rozmarič, Dušan Skuhala in Tatjana Rozmarič-Poštrak ter zlato Gallusovo značko za več kot 25-letno udejstvovanje Alfonz Kiphut, Franc Rauter, Franc Novak, Ivan Rozmarič, Ivan Kapun ter Jožef Šonaja. Pevci so bili vidno presenečeni, veseli, zadovoljni in ganjeni. Kljub presenečenju je Franc Novak spregovoril zbranim in obudil spomine na pretekle pevske vaje. Pevci so na koncertu zapeli slovenske ljudske in umetne pesmi ter nekaj dalmatinskih, prvič pa so pripravili tudi dve iz slovenske narodne zakladnice - Avsenikovi Gozdovi v mesečini in Igral sem na orglice; na harmoniki jih je spremljal Jernej Brunčič. In da je bil večer še pestrejši, so v goste povabili plesalce starejše folklorne skupine domačega kulturnega društva, s katerimi so skozi leto že večkrat sodelovali. Večer je ob petju in plesu minil kot bi trenil. koncert tamburaške skupine v italiji v Člani tamburaške skupine iz Veržeja so se v petek popoldne, 24. junija 2011, odpravili proti sosednji Italiji v vasico Bani, ki leži blizu Trsta, kjer so na povabilo tamkajšnjega kulturnega društva - Slovenskega kulturnega društva Grad - ob krajevnem prazniku izvedli koncertni nastop. Nekoliko slabše vreme, ki je ta dan spremljalo mlado tamburaško skupino, je vplivalo na spremembo prireditvenega prostora, tako je prireditev potekala v manjši dvorani kulturnega društva. Kljub temu je bilo vzdušje v dvorani prijetno in ob lepih melodijah tamburic se je samo še stopnjevalo. Mladi tamburaši so tudi tokrat svoj program izpeljali odlično in profesionalno, zato je bilo občinstvo nad izvrstnim instrumentalnim in vokalnim izvajanjem tamburaške skupine navdušeno in tudi presenečeno. Po koncertu so gostitelji nagradili nastopajoče z domačimi dobrotami, dobro kapljico in prijazno besedo. Gostovanje tamburaške skupine v Italiji se je nadaljevalo naslednji dan z ogledom kraja in njegovih znamenitosti ter se končalo s kratkim, vendar prijetnim in sproščenim potepom po Trstu. Damjana Ferenc Vendar kljub zaključku sezone pevci niso počivali, saj so že čez nekaj dni, natančneje 31. maja, peli v domači cerkvi pri večerni sveti maši ob zaključku šmarnic, ko so gostili pevce iz Murskega Središča s Hrvaške. Le-ti so imeli po maši krajši koncert Marijinih pesmi. Po prijetnem kramljanju in petju smo se oboji pevci strinjali, da bomo s prijateljskim druženjem in izmenjavami nadaljevali. Zapisala vodja Moške vokalne skupine Tatjana Rozmarič-Poštrak 10 Funkešnica 1/2011 :: kulturni in šolski utrip oja pesem Klaudija sem nasmejana, Lepa, zlata in zabavna. A, ko sonček zaide, Ustane Klaudija še vedno nasmejana in zaspana. Dokler sladko še aja, ji misli odletijo In se v realnost spremenijo. Jaz sem zelo zabavna, zato vsem želim Adijo. Klaudija Zupanc Diana je vedno nasmejana. Iglo rada v roke vzame, Ampak rada tudi se igra in ustvarja. Ne delam pa napak in Agresije. Diana P. Polenek Jaz rad kolesarim, Ej model, Rad tudi ribarim, Ne znam igrati tenisa, Ej stari, Jem rad jagode. Jernej Mikša Družaben, prijeten, miren in Radodaren fant, ki se rad zabava. Avtomobili so mu špas, Glasba in petje, pa tudi ne španska vas. Agresija mu ni všeč, raje kakšen dober skeč, Nenazadnje pa imam oster razum kot meč. Dragan Demirovic Simpatičen, nasmejan, prijeten, Inteligenten fant, ki se rad zabava. Morje mu je najlepši kraj, Otoček okoli njega pa oaza srca, Neraziskan kot antarktika. Simon Jug pozdravljeni prvošolci!_ Prvi september je bil prav poseben dan za dvanajst pr-vošolcev, ki so pogumno prestopili prag Osnovne šole Veržej. Začetek šolskih dni pa za njih ni bil pretežak, saj so jih v šolo pospremili starši. Zbrali so se pred šolo in prisluhnili pozdravnim besedam gospoda ravnatelja Boruta Casarja in vodji šole gospodu Ivanu Poljancu. Pred prvim razredom jih je počakala naša maskota Žabec in otroci so z radovednostjo vstopili v razred. Skupaj smo preživeli dve šolski uri, ob pomoči staršev so otroci izdelali papirnato žabico s svojim imenom in okvir za sliko, ki jih bo spominjala na prvi šolski dan. Za vstop v prvi razred so učenci prejeli diplomo, rumeno rutico in kapo za varnost v prometu, ter številne majhne pozornosti. Dragi prvošolci: Nejc Kuzmič, Nik Legen, Rok Novak, Alen Pušenjak, Rene Raj, Manca Rozmarič, Aljaž Stajnko, Maša Škrget, Peter Škrlec, Monika Špur, Mihael Švab in Hana Vajs, dobrodošli na Osnovni šoli Veržej. Razredničarka Maja Majer 10 Funkešnica 1/2011 sprejem pri zupanu :: kulturni in šolski utrip 9 OBČINA VERŽEJ Zupan Občine Veržej, Slavko Petovar, je ob zaključku minulega šolskega leta, kot je to že v navadi, sprejel učence Osnovne šole Veržej in njihove mentorje, ki so v minulem šolskem letu dosegli izjemne rezultate na tekmovanjih z najrazličnejših področjih, ter učence, ki so v vseh devetih letih šolanja dosegli najboljši učni uspeh. To so bili naslednji učenci: Maruša Poštrak, Neža Fras, Nina Mladenovič, Anja Štrakl, Monika Ivančič, Nik Škrjanec, Nina Gaberc, Izidor Erjavec, Jan Kunej, Ana Šter-man, Rene Repija, Lea Belec, Saška Belec, Mitja Prelog, Rene Heric, Marko Maučec, Luka Pihler, Jaka Grantaša, Žan Kolmanič, Ivo Marinič, Blaž Brunec, Jure Šterman, Gašper Rudolf, Bine Brunec, Blaž Borko, Adrijan Pogorevc, Aleksej Černič, Jure Rep, Žanin Heric, Sabina Kopun, Špela Cimerman, Kaja Zrin-ski, Ana Ritonja, Taja Kukolj, Tamara Rajh, Tina Klement, Tajda Borovič, Daša Kapun, Petra Ivančič, Lara Rozmarič, DOM KULTURE Miha Rudolf, Diana Šterman, Nejc Brunec, Tilen Forjan in Vito Nahberger; in mentorji: Marijan Šadl, Vanda Novak, Vlado Bratkovič, Anastazij Rudolf, Vida Moravec, Cvetka Ivančič, Anton Šterman, Ivan Poljanec, Borut Casar. Bojan Ferenc na obisku pri gospodu vladu ferencu Z otroci starejše skupine Vrtca Veržej smo obiskali gospoda Vlada Ferenca. Izvedeli smo namreč, da se je v svoji mladosti ukvarjal z orodno telovadbo. Obisk sva s kolegico Suzano Kolmanič organizirali v zvezi s projektom, ki sva ga izvajali v okviru izobraževanja Reggio Emilija. Ta projekt je vseboval poleg starih iger še športno udejstvova-nje na vasi nekoč. Na obisk smo bili povabljeni in lepo sprejeti. Gospod Vlado nam je pripovedoval, da ga je v mladosti zelo zanimala orodna telovadba. Zato si je na domačih brajdah improviziral drog, ki je bil iz železa, na katerem je vadil ve-letoč in druge vaje na drogu. Da se brajde ne bi podrle, so mu pri tem pomagali sosedovi fantje. Pripovedovali so mi, da je bil gospod Vlado zelo uspešen telovadec na drogu. V Veržeju pa takrat ni bilo možnosti, da bi se kot športnik uveljavil na širšem prostoru. Nastopal pa je v bližnjih krajih in v Mariboru. Njegova pripoved je otroke zanimala, saj so ga poslušali z odprtimi usti in še v vrtcu pripovedovali o njem. Pri Ferenčevih smo bili tudi pogoščeni in se v imenu vrtca še enkrat zahvaljujemo. Mateja Fras, vzgojiteljica 10 Funkešnica 1/2011 : kulturni in šolski utrip : utrip marijanišča in župnije igra - naša kulturna dediščina v marijanišču je bil pravi cirkus Različne oblike iger so sestavni del kultur vseh civilizacij in to na vseh stopnjah razvoja. Ljudje so si ob različnih priložnostih, za krajšanje svojega prostega časa, izumljali različne igre. 21. maja 2011 smo v našem vrtcu organizirali 2. med-generacijsko srečanje z naslovom Igre - naša kulturna dediščina. Zbrali smo se na igrišču vrtca in peš odšli v Bunčane. Pridružili so se nam tudi dijaki gimnazije Franca Miklošič iz Ljutomera in nam v gasilskem domu zaigrali igrico Štirje godci. Nato so se zvrstile igre, ki so se jih nekoč igrali otroci in starejši. Najprej so otroci s starši in starimi starši tekmovali v pobiranju krompirja. V igrah je sodelovala tudi ekipa gimnazije. Pri naslednji igri so metali gumbe v klobuk ter vozili »tolige« z zavezanimi očmi. Pri tej igri je moral ata prijeti mamo za noge, ona pa je po rokah hodila proti oviri pred njima. Oba sta imela zavezane oči, prisotni pa so ju usmerjali z besedami levo, desno, naravnost. Po šaljivih tekmovalnih igrah so sledile skupinske igre, ki so se jih nekoč igrali. Te igre so Goske, goske hajd domu, Kdo se boji Črnega moža, Dunda, dunda močen most. Vzdušje je bilo prijetno, otroci so zelo uživali ob tekmovanju s starši in babicami ter dedki. Kuharica je poskrbela za malico in pripravila različne namaze. Mame in babice pa so nam spekle kifle in kekse. Izbrali smo tudi najštevilčnejšo družino in jo obdarili. Na koncu smo zaigrali igro Med dvema ognjema. Posebej se zahvaljujemo občanom Bunčan, ki so nam omogočili izvedbo aktivnosti Igre - naša kulturna dediščina v njihovem gasilskem domu in na igrišču. Presenetili so nas z njihovo prijaznostjo in gostoljubnostjo. Vzgojiteljici Mateja Fras in Suzana Kolmanič Pogosto je v verženskem Marijanišču kakšen »cirkus«, tokrat je bilo še huje kot sicer, saj je k nam prišel pravi cirkus. Cirkusanti niso bili iz kakršnega koli cirkusa, med nami so bili ulični cirkusanti iz Romunije. Dvorišče Marijanišča je bilo spet natrpano z mladimi in starimi, in vse je hotelo v živo videti, kakšen cirkus imajo na ulicah romunskih velemest. Predstava se je začela nekoliko zaspano, saj so se akrobati iz ulice začeli šele prebujati, potem pa so bili iz prizora v prizor bolj drzni in spretni. Največ simpatij je pač požel klovn Marjan (Mario), ki nas je nasmejal do solz, v kosti pa nagnal toliko strahu, da si nekateri še do naslednjega jutra niso opomogli. Najlepše pa je bilo na koncu, ko so se cirkusanti pomešali med otroke in jih učili raznih spretnosti. To pa ni bil več cirkus na ulici, ampak cirkus v Marijanišču. Mirko Rakovnik 14 FGnkešnica 3/2011 :: utrip marijanišča in župnije oratorij nekoliko drugače_ Med različnimi in pestrimi programi Marijanišča v Veržeju, svojo prepoznavno podobo nosi "Oratorij za družine". To je pravzaprav običajni Oratorij, vendar nekoliko drugače. Ker tukaj sodeluje vsa družina, torej tudi starši, je potrebno program prilagoditi. Sicer pa je veliko koristnega in prijetnega, je kakor nekakšna pica. Na pici je tudi vse mogoče, vendar ima vsak element drug okus in prav to tej priljubljeni jedi daje svoj čar. No, nekaj teh čarov Oratorija vsako leto pripelje v Marijanišče od 15 do 20 družin. Programi za starše, ki so nekaj posebnega na Oratori-ju, so zanimivi, v glavnem izobraževalni. Tako so tu: obisk svetopisemskega junaka, spoznavajmo Slovenijo, čari in nevarnosti čebeljega panja, ocenjevanje vin in kultura pitja, socialna problematika v družini ... Še zlasti lep in bogat je bil izlet v Porabje, na Madžarsko, kjer še žive in ustvarjajo Slovenci. Tudi delavnice imajo svojo privlačnost, zato ne gre mimo vseh tistih rokodelskih umetnosti, ki jih v Veržeju gojimo: lončarstvo, pletarstvo, modelarstvo ... Športne igre so v glavnem bolj prilagojene otrokom in mladini, zabavni programi pa so namenjeni vsem. Že nekaj let v tem programu Marijanišča vneto sodeluje salezijanski bogoslovec Mitja Franc, ki se temeljito pripravi na animacijo otrok in tudi usposobi ekipo domačih animatorjev. Mirko Rakovnik Pregled dogodkov v naši župniji 19.6.2011 Srečanje zakonskih jubilantov Tradicionalnega srečanja zakonskih jubilantov, ki so se poročili v naši župniji in letos praznovali 10, 20, 25, 30, 40 ali 50 let skupnega zakona, se je udeležilo 18 parov. Pri sveti maši so se Bogu zahvalili za skupno prehojeno pot in prosili za blagoslov, v družabnem delu pa so se poveselili in nazdravili novim letom, ki so pred njimi. 25.6.2011 Izlet za skupine, ki urejajo cerkev Članice skupin, ki skrbijo za urejanje cerkve in župnišča so se skupaj z g. župnikom odpravile na svoj vsakoletni izlet. Z avtobusom so se odpeljali do Mozirja, kjer so najprej imeli sveto mašo. Nato so si ogledali Mozirski gaj, ki jih je navdušil s skrbno negovanimi cvetličnimi gredami in okrasnimi grmovnicami. Pot so nato nadaljevali do Velenja, kjer so si v premogovniku Velenje ogledali muzej premogovništva in spoznali pogoje in težko delo rudarjev. V Velenju so zaradi izkopavanja premoga lignita nastala jezera, med njimi je največje Velenjsko jezero, ki so si ga tudi ogledali in ob njem popili popoldansko kavo. Vračali so se mimo zdravilišča Dobrna. V poznih popoldanskih urah pa so bili že doma. Za nekatere je bilo to čisto prekratko - zato pa toliko bolj sladko! 28.8.2011 Dekanijsko romanje na Ptujsko goro in skok na Donačko goro Tradicionalno romanje vernikov vseh župnij ljutomerske de-kanije je vsako zadnjo nedeljo v avgustu. Kot vsako leto, smo tudi letos Verženci napolnili avtobus. Ob pol osmih zjutraj smo se podali na pot. Pomirjajoče molitveno razpoloženje nas je spremljalo do Ptujske gore, kjer smo začeli z molitveno uro, nadaljevali z mašo in zaključili z litanijami. Dodobra smo se duhovno okrepili, da se nam je opoldne zelo prileglo telesno okrepčilo. Poiskali smo ga v gostilni Dolinica pri Majšper-ku. Pred nami pa je bila še polovica dneva. Krajši postanek v muzeju na prostem pri Rogatcu je dobremu duhovnemu in telesnemu razpoloženju dodal še kulturno razsežnost. Tako so živeli naši predniki; hvala bogu, dobro so se znašli in mi rastemo iz teh korenin. Hkrati pa je bil ta postanek tudi 17 Funkešnica 2/2011 :: utrip marijanišča in župnije oratorij 2011 priložnost, da zajamemo sapo pred vzponom na »štajerski Triglav« - na Donačko goro, ki je v resnici sestavljena iz treh vrhov povezanih v nekakšen greben. Zanimivo, da je to hkrati tudi skrajni rob Karavank. Res nam je pri vožnji proti planinski koči Rudijev dom jemalo sapo. Za avtobus je to kar prestrma, vsekakor pa preozka pot. Pa je uspelo. Še slabo uro vzpona na vrh, skozi pragozd mogočnega bukovega drevja. Zares enkratno doživetje in ne preveč naporno. Pa na vrhu, kakšen čudovit razgled na velik del Štajerske in tudi nekaj Hrvaške. Najbolj smeli so ta izziv zmogli kar v sandalih. Ko smo se vračali, še zlasti pa, ko smo z avtobusom uspešno prebrodili vse ovinke in prepade pod nami, se je spet razživelo veselje in sproščen klepet. Za dremanje ni bilo časa, sicer pa saj smo bili doma še pred nočjo. Kako prijetno in dobro je, če zmoremo skupaj »koristiti« tovrstni balzam za dušo in telo. 2.9.2011 Seja ŽPS in gospodarskega svet Člani ŽPS in GS so se zbrali na svoji redni seji. Po uvodni kratki molitvi je g. župnik prisotne seznanil z aktivnostmi, ki so povezane z nabavo in montažo novih oken v cerkvi. Nato je pogovor stekel o organizaciji in pripravi na slovesni blagoslov, ki bo na župnijski praznik Miholovo. Septembra se prične novo pastoralno leto 2011/2012, ki bo potekalo po geslom »PRAVIČNOST V LJUBEZNI«. Prisotni so razpravljali o tem, da moramo biti kristjani dejavni in videti stisko bližnjega in mu pomagati, saj je ljubezen do bližnjega edina pravo pot. Pregledali so tudi načrt planiranih dogodkov v novem pastoralnem letu in podali svoje predloge in pripombe. Pregled dogodkov pripravlja Darja Makoter s sodelavci ŽPS Kot že vrsto let, je v Veržeju spet potekal oratorij za otroke. Vodili so ga Janez Krnc, Ivan Kuhar in Mateja Rus, ter 20 animatorjev iz Veržeja in širše okolice. Oratorij spada med ene izmed najpomembnejših projektov SMC Veržej, zato smo se nanj morali prav dobro pripraviti. Naše priprave so trajale dalj časa, imeli smo kar nekaj sestankov vsi skupaj, nato pa po skupinah, kjer smo načrtovali zanimive delavnice, kateheze in igre. Vrhunec naših priprav je bil na Ugljanu. Tam smo imeli še zadnje skupne priprave. Seveda pa ni noben dan zmanjkalo časa za druženje in zabavo. Letos smo medse sprejeli kar nekaj novih animatorjev, zato je bila tam idealna možnost, da se med sabo bolje spoznamo. Kot se spodobi za novince v kakšni skupini, smo jim starejši člani pripravili zabaven krst, s katerim so bili uradno sprejeti med animatorje. Tudi zaradi lepega vremena ni minil dan, da nebi šli na plažo in se namočit v morje. Na Ugljanu smo si tako z mislimi in v srcu za otroke in z najboljšo družbo pripravili vse potrebno za brezskrben potek oratorija. Končno je prišel ta neučakan dan, tako za nas kot za otroke. Bil je ponedeljek in ni bil prav nič podoben tistemu tipičnemu zaspanemu ponedeljku, ampak je bilo v zraku ogromno energije ter okoli nas veliko živahnih nasmejanih otrok. Še preden smo končali z našim jutranjim sestankom in pripravami na dramsko igro, so nam že neučakano na vrata trkali naši najmlajši in nas spraševali, ali se jim bomo 1 J^v B) k1! J mk 1 w |( A f Mfilfcm^r^^S ■ 1 ¡■^ Kiži . 1 L iiaa i i Hk^^- B i Kr ii H^f 1 1H K M 17 Funkešnica 2/2011 :: utrip marijanišča in župnije kmalu pridružili. Tako smo se vsako jutro zbirali, igrali banse, se pogovarjali, fantje pa seveda niso zdržali noben dan brez nogometa. Na začetku dneva smo vedno dvignili našo zastavo in glasno zapeli himno oratorija. Za tem je vsak dan sledila jutranja molitev ter dramska igra, ki so jo naši animatorji odlično odigrali, otroci pa z veseljem pogledali. Kasneje pri katehezah smo govorili o igri, ki je bila povezana s temo dneva in se naučili veliko pomembnega za naše življenje. Nikoli pa nismo pozabili na kakšno zanimivo krajšo igro. Nato so sledile predstavitve katehez, kjer je vsaka skupina predstavila o čem so se pogovarjali. Sledile so delavnice, vsak dan so si otroci izdelali zanimive izdelke, katere so popestrili s kančkom svoje otroške domišljije. Med delavnicami smo se ob dvanajstih zbrali v cerkvi, kjer smo s sestro Zaliko skupaj zmolili Angel gospodov in zapeli kakšno pesem. Kmalu nam je začelo kruliti v trebuhu, zato smo odšli v Marijanišče, kjer so nam kuharice vsak dan pripravile odlično kosilo, ki nam je dalo novih moči. Po kosilu smo imeli krajši odmor in že smo nadaljevali z igrami. Imeli smo veliko igro, pri kateri je otrokom bilo najbolj zanimivo tekmovanje proti animatorjem in izdelovanje skupinskega izdelka z zasluženim materialom, za katerega je bilo potrebno opraviti marsikatero nalogo. Na žalost pa nam letos vreme ni bilo naklonjeno, da bi izpeljali vodno-blatne igre, ki so med udeleženci zelo priljubljene. Upamo, da jih bomo nadoknadili naslednje leto. En dan smo se namesto velike igre šli kopat v Banovce, kjer so se otroci zabavali vsak po svoje, seveda pod kontrolo animatorjev, da se nebi komu kaj pripetilo. Nekateri so ves popoldan preživeli na toboganu, drugi v bazenu, eni pa so počivali na ležalnikih s sladoledom v roki. Petek smo imeli rezerviran za izlet. Letos smo zaradi vremenskih težav organizirali izlet kar v naši okolici. Obiskali smo Remizo kjer so nam lovci povedali o vzreji in oskrbi fazanov, ter kakšne so naloge lovca. Od tam smo odšli k družini Kurbus, ki nas je lepo sprejela in nam dala možnost jahanja konjev. Tam je bil tudi Vito Šadl, ki je povedal kaj več o svojem konju kasaču. Izlet je bil nepozaben, predvsem za tiste, ki še nikoli niso imeli možnosti jahanja in izvedeti kakšno je delo lovcev. Teden nam je hitro minil in tukaj je bila sobota, zadnji dan našega poletnega oratorija. Z otroki smo pripravili sveto mašo pri kateri so se nam pridružili starši. Po maši smo skupaj odšli k Marijanišču, kjer smo se poveselili tako s starši kot z otroki. Preživeli smo lep popoldan in že je bil tukaj čas za slovo. Od otrok smo se težko ločili, saj smo v enem tednu postali dobri prijatelji in upamo, da se te naše prijateljske vezi ne bodo nikoli pretrgale. Na koncu smo bili animatorji veseli, saj smo videli, da ves ta trud ni bil zaman in smo s tem marsikateremu otroku in tudi sebi polepšali počitnice ter otrokom pokazali drugačno, novo pot dobrega in se pri tem še neizmerno zabavali. Vsi skupaj upamo, da se naslednjo leto zberemo v vsaj tolikšnem število kot letos in spet preživimo teden nepozabnih doživetij. Nastja Belak 17 Funkešnica 2/2011 :: utrip marijanišča in župnije romarski shod marije pomocnice Na predvečer romarskega shoda smo se zbrali ob Mariji, da bi bili mi z njo in ona z nami. V duhu in spominih smo prehodili njeno in našo pot. Na tej njeni poti so bili svetli trenutki, pa tudi mračni in tragični, ko je morala Marija bežati pred človekom. Da, Mati je morala bežati pred človekom, ki je v sebi zatrl vse najlepše in najsvetejše, dediščino materinskega srca. In kaj je bil tak človek, ki ni več nosil v srcu materine dobrote in ljubezni sposoben storiti? Žalostne in tragične zgodbe so to, boleče jih je pripovedovati. Prav zato smo se ta večer »vrnili« k Mariji, k Materi, da nam srce objame njena ljubezen, da se nam oči napolnijo s svetlobo njene podobe. Po maši je množica lučk razsvetljevala našo skupno romarsko pot, ko smo Marijo ponesli v župnijsko cerkev. Sam romarski shod je zaznamovalo sončno in vroče vreme, presenetljivo lepa udeležba, veliko znancev in prijateljev in seveda najvažnejše, slovesni blagoslov Ekomuzeja. Z velikim veseljem in potrpežljivostjo so gasilci ponesli Marijo po verženskih ulicah. Glasna molitev rožnega venca in petje Marijinih pesmi so ves čas procesije "držali" romarje v zbranosti in pobožnosti. Kar oddahnili smo si od prave poletne vročine, ko smo se na notranjem dvorišču Marijanišča lahko udobno namestili v senco stoletnega divjega kostanja. Pevci so lepo prepevali, gospod škof je vneto pridigal, verno ljudstvo pa je nadvse pobožno doživljalo slovesno evharistijo. Potem ko so gasilci v spremstvu škofa in duhovnikov odnesli Marijo nazaj v Marijanišče, se je dogajanje preselilo na drugo stran naše njive, kjer je škofa in njegovo spremstvo pričakal Ekomuzej, lep kot pomladni šopek, pripravljen za škofov blagoslov. Splošno veselje, ki je trajalo v pozno noč so omogočili mnogi dobrotniki, ki so prispevali najboljše sadove svojega kmečkega dela. Mirko Rakovnik 17 Funkešnica 2/2011 :: utrip marijan i- _ ^ ¡hola! ¿quetal?_ JMJ2011 UTRINKI S SVETOVNEGA DNEVA MLADIH MADRID Teh nekaj besed smo se naučili na štirinajstdnevnem popotovanju po Španiji, kjer je avgusta potekal Svetovni dan mladih, kamor se je v množici skoraj 900 Slovencev odpravila tudi manjša skupina iz naše župnije. Prvi celodnevni postanek po nočni vožnji na dolgi poti do največjega srečanja mladih kristjanov s papežem Benediktom XVI. smo imeli v Barceloni, kjer smo si ogledali nekatere znamenitosti tega multikulturnega mesta, z znano cerkvijo Sagrada Familia. Druga noč vožnje nas je pripeljala v Valencijo, kjer smo prvi teden preživeli »škofijske dneve« v skupnem druženju in veselju. Nastanili smo se v salezijanski ustanovi skupaj z mladimi iz Venezuele in Tanzanije. Škofija v Valenciji je za vse mlade, ki so jo preplavili, pripravila zajeten kupček festivalov, predstav in glasbenih dogodkov, mesto pa je tudi odprlo mnoge muzeje in kulturne hrame, kamor smo se zatekali predvsem zaradi prijetno ohlajenih prostorov. V nepozabnem spominu ostajajo večerna adoracija na glavnem trgu, ki se je je udeležilo več kot 8.000 mladih; nedeljska mednarodna sveta maša in pogostitev s tradicionalno špansko jedjo paella za vse mlade v mestnem parku ter večerni rožni venec na mestni plaži. Po tednu dni smo se premaknili v srce svetovnega dneva mladih v Madrid, kjer smo se zopet nastanili v salezijan-skem zavodu v samem centru Madrida, skupaj z okoli 600 mladimi iz Avstrije, Nikaragve in Valencie. Vse slovenske skupine smo se vsak dopoldne srečevali na katehezah in pri sveti maši, kjer nas je s svojo simpatično in kleno besedo in zgledom utrjeval v veri svetopisemski škof Jurij Bizjak. Udeležili smo se tudi praznovanja salezijanskega mladinskega gibanja, kjer se je zbralo več kot 10.000 mladih iz salezijanskih ustanov in župnij z vsega sveta. Program je obsegal zabavni in molitveni del, vse skupaj pa je potekalo v veselem ozračju mladostne razposajenosti in inovativ-nosti. Tudi tukaj ni manjkalo sklepanj novih prijateljstev, festival pa smo zaključili v polurni tihi adoraciji pred Najsvetejšim in z nagovorom salezijanskega vrhovnega predstojnika Pascuala Chaveza. Utrjeni smo dočakali tudi vrhunec svetovnega dneva mladih, ko je v Madrid prispel papež Benedikt XVI. Po pozdravnem večeru v središču Madrida je naslednji dan sledil križev pot, še dan kasneje pa smo se odpravili na letališče Cuarto Vientos, kjer smo z večerno vigilijo v dva milijonski množici dočakali nedeljo in sklepno sveto mašo, pri kateri nas je Petrov naslednik še enkrat utrdil v veri in nas povabil v graditev cerkvenega občestva. Sledila je le še nočna vožnja do Lurda, kjer smo se Mariji zahvalili za čudovite dneve v Španiji, nato pa v sencah kro-šenj v počitku dočakali še zadnjo noč vožnje nazaj domov. Bojana Ivančič, Suzana Puhar, David Strakl in Marko Suhoveršnik išča in župnije Fotografiranj s skupinami mladih iz drugih držav ni manjkalo ... Znani obrazi med dvestočlanskim pevskim zborom SMG 17 Funkešnica 2/2011 :: utrip marijanišča in župnije skok na nanos in od tam v morje Končno je prišel tisti določen dan (6. avgust 2011), ko se je na določenem kraju zbralo določeno število določenih osebkov. Konvoj treh jeklenih konj, ki je izpred žu-pnišča zelo zgodaj odbrzel proti zahodu naše lepe domovine, je obetal nekaj vznemirljivega. V sprednjem rumenem kombiju je bilo dokaj mirno in zaspano; občutno bolj živahno je bilo v črnem - sodeč po prvem postanku v Tepanju, je iz jutranjih meglic v kombi domnevno zašel nekakšen smejalni plin, in tretji, sivi avto, so ves čas pestile težave s pedalom za plin. Ko je konvoj končno izbral avtocestni izvoz Razdrto, se je odprava s strahospoštovanjem ozirala proti vrhu Nanosa. Še nekaj obotavljanja z obuvanjem in pohodnimi palicami, in gremo - duše krščanske! Nekateri so - saj vas ne zanima kdo, ostali kar pri jeklenih konjih, da bi jih »stra-žili«. Drugi so se vzpenjali in oklevali, glavnina pa je kljub vsem poskusom vodiča, da bi poceni prišel do traktorja, vzdržala do konca. In potem vzkliki veselja ob božanskem pogledu z višine 1262 nmv. proti mikavnemu morju, kjer bo druga postaja tokratnega izleta. Po obveznem postanku v Vojkovi koči smo dostojno počastili sv. Hieronima, ki z manjšo samovšečnostjo kot TV stolp na vrhu seva pozitivno energijo vsem, ki imajo sprejemnike naravnane na Besedo. Ko se dan prevesi čez polovico, konvoj že brzi proti Ankaranu. Pri cerkvi spet preseneča pester razgled na dogajanje ob morskem obrežju. Lačne popotnike pa so vendarle bolj pritegnile sveže pleskavice z žara in »originalne« lepinje. Ta piknik ni bil le prijeten, temveč tudi zaslužen. Ko se je druščina dodobra okrepčala z vsem potrebnim, se je brezskrbno zapodila v morje na Debelem rtiču, čisto blizu meje z Italijo. Kakšna osvežitev, če seveda odmislimo nedoločene zadeve, ki so zaradi nedoločenih vzgojnih prijemov nedoločenega Ljubljančana zaplavale v vodo. Kaj si moremo! Še nekaj cirkusa s kopalno opremo, pa razvajanja na soncu in sklepno dogajanje: nekaj manj kot 300 km poti proti domu. Fantastično! Kdaj gremo spet? Kmalu!!! P. S. Pasje bombice 17 Funkešnica 2/2011 :: društveni utrip animatorji smc na bavarskem Tako kot že pretekla 4 leta, smo se tudi letos ani-matorji SMC Veržej odpravili na potep po Evropi, letos na Bavarsko. Šli smo skupaj z drugimi SMC-ji iz Slovenije (Ankaran, Celje, Maribor, Sevnica, Šentru-pert) in SMC Podgorica iz Črne Gore. Naše potovanje se je začelo v zgodnjih jutranjih urah. Seveda nam ni bilo težko vstati, saj je pričakovanje bilo preveliko, da bi lahko spali. Pot smo nadaljevali do Ljubljane, kjer smo si na parkirišču privoščili naš prvi zdravi obrok, seveda nič drugega kot palačinke. Vožnja z avtobusom do našega prvega ogleda ni bila preveč naporna, saj smo vsi še malo spali. Najprej smo si ogledali rudnik soli Salzbergwerk v Berchtesgadnu. Najbolj navdušeni smo bili nad lesenimi sanmi, po katerih smo se morali spustiti. Bilo je zares polno adrenalina. Na koncu poti nam je sprevodnik na vlakcu oz. naš vodnik podaril majhno sol za vsakega, ravno prav za potovanja. Naš naslednji postanek je bilo jezero Chiemsee. Do otoka na jezeru nas je popeljala ladjica, nato pa smo morali pešačiti približno 25 minut (bila je možnost, da najamemo kočijo, vendar smo imeli dovolj kondicije), da smo prišli do gradu Herrenchiemsee. Videli smo razkošno plesno dvorano, lestenec iz porcelana, spalnico, stopnišče,...in seveda je bilo prepovedano fotografirati, tako da vam ne moremo pokazati teh lepot. Ko je bil ogled končan, smo si Veržejci privoščili majhen piknik za kosilo kar zraven vodometa. Čakala nas je pot nazaj do ladje in nato do avtobusa, ki nas je varno pripeljal do Münchna in našega hotela, kjer nas je že čakala večerja. Naslednji dan smo si ogledali Allianz Areno, kupili navijaške izdelke Bayerna in se odpravili v olimpijski park, nekateri pa v BMW muzej. Razgled s olimpijskega stolpa (Olympiaturm), kamor smo se namenili, je bil neverjeten. Pot na stolp nas je popolnoma izmučila, zato smo si privoščili pravo Bavarsko kosilo in kasneje počitek v senci, kjer smo se pripravljali na veseli večer, ki je kasneje v celoti uspel, saj so vsi bili vidno navdušeni. Naslednji dan po zajtrku je sledila dolga vožnja do naslednjega gradu, ki je bil na našem seznamu, to je grad Neuschwanstein. Veličastne sobane, kraljeva spalnica, razkošne mize, pozlačeni stropi,...pa še bi lahko naštevali. Dnevi so hitro minevali in tako je prišel dan odhoda in obiska koncentracijskega taborišča Dachau, kjer smo imeli tudi sveto mašo. Naše potovanje se je zaključilo z dobrimi vtisi, novimi prijatelji in seveda z dobro voljo, ki nas je spremljala vse dni, ko smo bili skupaj. Na koncu smo Janezu v zahvalo za vse, kar stori za nas mladino, podarili majhno darilo (kaj je dobil, naj sam pove), da ga bomo vedno slišali in vedeli kje se nahaja, predvsem za to, da se ne ^ bo izgubil drugo leto, ko nas čaka izlet v...aja, tega pa | še ne vemo. © | Animatorji SMC Veržej f 21 Funkešnica 2/2011 srečanje družin :: društveni utrip Potem ko je ta oblika pastoralnega dela doživela svoj višek v Želimljah in zatem tudi svoj zaton, se v Pomurju ohranja in iz leta v leto bolj pridobiva na dragoceni patini tradicionalnosti. Kljub temu, da so ta srečanja silno razdrobljena po področnih in lokalnih srečanjih, se v Veržej zgrinja v takem številu, ki daje zagotovilo potrebnosti in primernosti. Ob sijajnem toplem in sončnem majskem vremenu, se je v pestro dogajanje vključilo krepko nad 200 udeležencev. Za starše, ki si želijo ravno pravo mero med strokovnostjo in praktičnostjo, je letos spretno pripravil, tako osrednje predavanje, kot skupno srečanje pri sveti maši, profesor Janez Vodičar. Seveda brez domačih animatorjev ni šlo, saj je bilo potrebno številne doživetij žejne otroke razdeliti v skupine in jih tam najkoristneje zaposliti. Dopoldan je minil kot hip. Ta hip je potem dobil višek pri sveti maši, kjer so lahko vsi prišli do besede in pokazali, kaj zmorejo in znajo. Še dobro, da je g. Vodičar prišel do besede. A njegov priimek tudi nekaj pove o njegovih vodstvenih sposobnostih! Najbolj živahno pa je bilo potem, ko je prišlo na vrsto nadvse trdo prisluženo piknik kosilo. Gore hrenovk in kranjskih so kopnele kot letošnji sneg. Mirko Rakovnik na grobu slovenskega mučenca lojzeta grozdeta V dogovoru s salezijanci iz sevniške skupnosti, smo skupaj doživeli dan duhovne obnove in hkrati pobožno in hvaležno na Zaplazu obiskali Grozdetov grob. Srečanje s sobrati je bilo prisrčno, a nas je bolj vlekla notranjost svetišča, da pokleknemo na grob slovenskega mučenca, Lojzeta Grozdeta. Ko smo stopili v njegovo tišino, nam je dušo zajelo nekaj, kar bi se z besedami težko opisalo, a kljub temu bi lahko zatrdili, da smo v trenutku čutili, kako stojimo na meji med časom in večnostjo, med gledanjem in vero. "Molitev za srečno smrt" nas pa je spet preplavila z močno mešanimi občutki. Kaj bi lahko ob tem rekel blaženi mučenec Grozde? Je imel lepo in srečno smrt? Nikakor! A Božja ljubezen je njegovo kruto in nesrečno smrt spremenila v blaženo dediščino, namenjeno samo tistim, ki bodo, kot skozi topilnico zlata, vstopili v večnost, da se pred Božjim obličjem pokaže dragocenost njihovega življenja. Koliko "zlata" se je natopilo v njegovi mučeniški smrti začutimo tudi v izredno lepem Rupniko-vem mozaiku. Potem pa so bili »mučenci« Krnčevi in Lamovškovi v Kostanjevici nad Šentrupertom, ki so nas kot stare prijatelje gostoljubno sprejeli in grofovsko postregli. Mirko Rakovnik 21 Funkešnica 2/2011 narcisni večer 2011 :: društveni utrip Prostovoljno gasilsko društvo Veržej je, kot že nekaj let, tudi letos pripravilo tradicionalni Narcisni večer. Kulturni del omenjene prireditve je ponavadi popestril nastop domače folklorne skupine in humoristična točka KD Slavka Osterc Veržej. Z letošnjo prireditvijo pa smo se odločili za majhno spremembo. Najprej smo želeli na tej prireditvi poskrbeti tudi za naše najmlajše obiskovalce; tako nas je obiskal dimnikar Drago, ki je najmlajšim pokazal nekaj spretnosti z žogicami za tenis. Veselil nas je odziv najmlajših, saj se jih je veliko prišlo zabavat z našim gostom. Sledilo je vprašanje, kaj ponuditi za osrednjo točko. Hitro so se porodile takšne in drugačne ideje. Tako smo se odločili, da obiskovalcem ponudimo eno najbolj znanih, če že ne najbolj znano zgodbo iz zgodovine Veržeja, to je »vleka bika na turen«. S skupnimi močmi mladih članov našega in kulturnega društva, ki so že v času obiskovanja osnovne šole nastopali z omenjeno točko in predstavljali Veržej širom Slovenije, smo se tako dogovorili, da zgodbo obnovimo in jo ponovno zaigramo pred domačim občinstvom. Tu se moramo zahvaliti vsem nastopajočim, vsakemu posebej, saj so svoje delo dobro opravili. Sami so namreč pripravili tudi cerkveni zvonik, v katerega so vložili obilo truda in dela. Še en- krat vsem iskrena hvala. Piko na i celotni sceni pa je dodal Jože Osterc, ki je izdelal »bika«, zato posebna zahvala velja tudi njemu. Pred samo prireditvijo nas je skrbelo, kako se bodo obiskovalci odzvali in ali si bodo prireditev prišli sploh ogledat. Za še več dileme je poskrbelo vreme, saj je tri ure pred uradnim začetkom začelo močno deževati. Vendar se gasilci nismo ustrašili dežja in smo hitro poprijeli za delo ter prireditveni prostor pripravili, kot da ne bi bilo dežja. Ko se je sama prireditev začela, smo bili zelo zadovoljni, saj so prvi obiskovalci že prihajali na prireditveni prostor. Glavna točka večera je bila zadetek v polno. Obiskovalci so bili navdušeni nad predstavo, ki so jo več kot odlično izvedli domači igralci, katerim gredo vse čestitke za prikazano predstavo. Zvečer smo izvolili tudi Miss narcis, za ta naslov se je potegovalo pet plesnih parov. Ob koncu dovolite, da se v imenu društva še enkrat zahvalim vsem nastopajočim in vsem, ki ste tako ali drugače pomagali pri izvedbi omenjene prireditve. Vsem skupaj iskrena hvala v upanju, da bomo drugo leto zopet pripravili kaj podobnega. Za PGD Veržej predsednik Mihael Kolbl 21 Funkešnica 2/2011 :: društveni utrip piknik čebelarjev čd veržej Čebelarji smo se 25.06.2011 (na dan državnosti) zbrali na 1. pikniku društva, pri našem tajniku Mirku Trstenjak v Banovcih. Piknika se je udeležila večina naših čebelarjev s svojimi spremljevalkami, »maticami«. Poleg dobre domače kapljice smo si postregli z ribami, na mizi pa tudi ni manjkalo meso iz tunke in raznega peciva. Ob prijetni domači glasbi, je beseda tekla o čebelah ter o delu društva in čebelarske zveze. Na koncu smo bili vsi istega mnenja, da bi takšen piknik postal tradicionalen, z željo, da se ga udeležijo vsi čebelarji našega društva. Naj medi! Predsednik ČD Veržej Alojz Novak v bunčanih nov nadstrešek pred gasilskim domom Člani Prostovoljnega gasilskega društva Bunčani so ob pomoči članov Športnega društva in ostalih vaščanov zgradili nadstrešek pred vhodom v gasilski dom. Nadstrešek je velikosti 65 m2 pokrite površine. Gasilski dom v Bunčanih je vedno bolj kraj druženja in številnih dogodkov. Poleg gasilcev ga v času tekem uporablja športno društvo, prav tako pa imajo vaščani v njem pogosto različna praznovanja, poleti pa piknike. Že kar nekaj časa je dozorelo spoznanje, da bo prostor z izgradnjo ličnega nadstreška dobil bistveno večjo funkcionalnost in lepši izgled. K izvedbi se je pristopilo letos v mesecu juniju. S prostovoljnim delom je bila investicija končana v manj kot nekaj dneh. Kljub prostovoljnemu delu pa je bilo potrebno združiti finančna sredstva za nakup materiala. Del finančnih sredstev je prispevala Občina Veržej, del pa Prostovoljno gasilsko društvo Bunčani. Dograjen nadstrešek tako lepo zaključuje urejen prostor in okolico gasilskega doma, za katerega v največji meri skrbi Jože Tušak. V poletnih mesecih se je s svojo močno senco že nekajkrat izkazal kot pravilno načrtovana investicija. Slavko Petovar 21 Funkešnica 2/2011 :: društveni utrip darja je imela snubca - podoknica nedeljskega Vasovanje pod okni deklet je bilo nekoč najbolj razburljivo obdobje vaških fantov, ki so se zvečer po veselem druženju razkropili in se vsak po svoje odpravili pod okno srčne izvoljenke. Današnji način izkazovanja simpatije in ljubezni pa je seveda povsem drugačen. Fantje pod okni že dolgo ne prepevajo več; razen enega, podokničarja Franca Pestotnika. Le-ta se je na povabilo Društva aktivne mladine Veržej ustavil v naši občini in se hitro in brez težav odločil, da bo svojo naklonjenost izkazoval ge. Darji Fras. 26. 08. 2011 je bilo tako daleč. Člani DAM Veržej smo ob Kulturnem domu Veržej pripravili prizorišče, poskrbeli za pijačo, pekli smo vola, poklicali Vesele Begunjčane, ki so nas zabavali pozno v noč, Podokničar pa je bil na poti. Ker pa ni vse enostavno, so Verženski fantje Podokničarja pričakali s kar nekaj nalogami, da bi preverili, ali si sploh zasluži našo Darjo. Kar precej je moral zavihati rokave in se dokazati v žaganju, sekanju drv, luščenju koruze ... Ko ga je pot že pošteno polival, so se naši fantje strinjali, da bi bil dober za zeta in mu pustili prosto pot do okenca, na katerem je slonela Darja. Dober obisk prireditve dokazuje, da se »Verženci« radi vrnemo v dobre stare čase in znova smo dokazali, da gre-jo domača glasba, humor, ljubezen in stari običaji odlično skupaj. Naše druženje se je končalo v jutranjih urah. Ob tej priložnosti, Vas tudi obveščamo, da že imamo DVD Podoknice. V kolikor bi ga želeli imeti, se obrnite na g. Jureta Legena. DAM Veržej T mM palacinkin piknik V soboto, 9. 7. 2011, je po Veržeju spet zadišalo po slastnih palačinkah. Mlado in staro se je že devetič zbralo na Palačinkinem pikniku, ki poteka vsako leto v začetku julija na otroškem igrišču na Starem trgu. Igrišče so zgradili na pobudo posameznikov in s finančno pomočjo sponzorjev ter Občine Veržej. Ob otvoritvi se je prvič priredil Palačinkin piknik, ki ga v celoti pripravijo domači prostovoljci. Sestavine za palačinke pa darujejo domači obrtniki oz. kmetovalci. Otroci so prinesli smeh in okusno domačo marmelado, pridni kuharji pa spekli obilo palačink. Bilo jih je dovolj za vse otroke in spremljevalce. Gugalnice so letele do neba, v pesku so nastajali gradovi, na peščenem odbojkarskem igrišču pa so se odvijali napeti dvoboji. Veselo druščino je pregnala le še prazna posoda in temna noč. Klara Jerebic 21 Funkešnica 2/2011 :: društveni utrip 22. srečanje krvodajalcev slovenije V soboto, 11. junija 2011 smo člani KORK Veržej s pomočjo OZRK Ljutomer organizirali tradicionalno 22. srečanje krvodajalcev Slovenije. Prireditev se je odvijala na nogometnem igrišču ŠD NK Veržej. Obiskali so nas krvodajalci iz vse Slovenije, pa tudi predstavniki Rdečega križa iz Avstrije (smo pa letos pogrešali goste iz Hrvaške). Vseh se nas je zbralo okrog tisoč. Pripravili smo jim prleško malico in kosilo ter pester kulturni in zabavni program. Krvodajalce so pozdravili: slavnostni govornik, predsednik RKS Franc Košir, generalni sekretar RKS dr. Daniel Starman, direktor Zavoda za transfuzijsko medicino Igor Velušček, predsednica OZRK Ljutomer Veronika Bogdan in naš župan Slavko Petovar. Za zabavo so poskrbele zapeljive Zapeljivke iz Savinjske doline. Vsi skupaj pa smo obujali spomine na dobre stare čase, ko nas je z obiskom presenetil Maršal Tito (v podobi Janeza Ferenca), ki ga je na prizorišče s svojim mercedesom pripeljal domačin Feliks Kapun. Gostje so obiskali tudi Babičev mlin. Za pomoč pri pripra- vah in organizaciji srečanja se zahvaljujemo Občini Veržej, OZRK Ljutomer, ŠD NK Veržej, Folklorni skupini Lešče-ček, sponzorjem in donatorjem ter pridnim domačinom, brez katerih prireditve sploh ne bi bilo. Anton Režonja, predsednik KORK Veržej žgojnki in ribe_ V soboto, 10. septembra, je pri Ba-bičevem mlinu na Muri dišalo po žgancih in ribah. Prireditev je organiziralo domače turistično društvo. 21 Funkešnica 2/2011 :: športni utrip športnica in športnik os verzej Ze vrsto let ob koncu šolskega leta razglasimo najboljše športnice in športnike. Za osvojitev tega naziva je potrebno tekom celega šolskega leta na šolskih tekmovanjih dosegati čim boljše rezultate v različnih športnih panogah. Rezultate, ki jih učenci dosežejo v ekipnih in individualnih panogah točkujemo, seveda na nivo tekmovanja primerno, ter tako dobimo najboljše športnice in športnike. V šolskem letu 2010/11 je športnica šole postala Ana Šterman, ki je v tem šolskem letu za našo šolo tekmovala v enajstih različnih športnih panogah (odbojka na mivki, dvoranska odbojka, mala odbojka, kros, tenis, akvatlon, smučanje, plavanje, badminton ekipno, badminton posamezno in atletika). Ana je najboljši rezultat dosegla v badmintonu, kjer je na državnem prvenstvu posameznic osvojila tretje mesto, ter z ekipo naše šole postala državna prvakinja. Druga najboljša športnica šole je postala Žanin Heric, ki je tekmovala v osmih različnih športnih panogah in v badmintonu ekipno postala tudi državna prvakinja. Tretja najboljša športnica na šoli je postala Sabina Kopun, ki je za našo šolo osvojila najboljši rezultat v kraljici športov, to je atletiki, saj je na državnem finalu v teku na 300 metrov osvojila osmo mesto. Pri fantih pa smo letos podelili naziv najboljšega športnika dvema učencema, to sta Nik Škrjanec in Rene Heric. Nik je za našo šolo tekmoval v devetih različnih panogah (nogomet, tenis, košarka, badminton posamezno, odbojka na mivki, badminton ekipno, atletika, namizni tenis, dvoranska odbojka). Najboljši rezultat je dosegel v badminto-nu, kjer je pri posameznikih postal državni prvak in igral v naši ekipi badmintona, ki je tudi postala državni prvak. Tako je Nik kar dvakratni državni prvak v badmintonu, to je nedvomno rezultat, katerega dosežejo zelo redki talentirani tekmovalci. Tudi Rene Heric je bil odličen v tem šolskem letu, saj je za našo šolo tekmoval v štirinajstih raz- ličnih športnih panogah (tenis, nogomet mlajši, košarka, rokomet mlajši, badminton posamezno, odbojka na mivki, dvoranska odbojka, mala odbojka, badminton ekipno, atletika, akvatlon, smučanje, plavanje). Rene je dosegel najboljši rezultat v badmintonu, kjer je z našo ekipo postal državni prvak. Tretji najboljši športnik je postal Marko Maučec, ki je tudi vsestranski športnik, svoj najboljši rezultat je dosegel v krosu, kjer je osvojil odlično četrto mesto v državi. Žal je šolanje na naši šoli končal Nik Škrjanec, za katerega se zavedamo, da se v tako majhnem kraju dvakratni državni prvaki ne morejo rojevati vsako leto. Je pa nam v veselje, da je še veliko dobrih športnikov, ki jih danes nisem omenil in obiskujejo našo šolo. Nedvomno je potrebno omeniti, da udeležbe na tako velikem številu športnih tekmovanj in posledično odličnih rezultatov, brez podpore staršev doma, nikakor ne bi mogli doseči. Anton Šterman zaključni turnir veteranske lige v bunčanih V začetku junija je bil v Bunčanih zaključni turnir veteranske lige malega nogometa v organizaciji Športnega Društva Bunčani. Sodelovalo je 10 veteranskih ekip, najboljša pa je bila ekipa ŠD Videm. Domače Športno društvo se je izkazalo z odlično organizacijo turnirja. V sklopu turnirju je bila odigrana tudi revi-jalna tekma med domačim moštvom Bunčani in ekipo župana, katere glavi igralec je bil naš rojak Milan Osterc. Ekipo so sestavljali še župani Križevec Branko Belec ter nekateri svetniki iz veržejske, križevske in jurjevške občine. Niso manjkali niti nekateri veterani iz »zlatega« obdobja bunčkega nogometa. V dobri nogometni predstavi je s 5:3 slavila županova ekipa, Milan Osterc pa je z nekaj potezami pokazal, zakaj je kljub letom še vedno eden najboljših napadalcev v Sloveniji. Slavko Petovar 27 Funkešnica 3/2011 : naša dediščina verŽenka čipko na ogled postavi Več mesecev potrpežljivega in natančnega dela v »verženski« čipkarski delavnici pod vodstvom gospe Tatjane Prelog je končno prišlo v razstavne prostore Marijanišča. Pravzaprav so se umetnice samo preselile iz prostorov »mladinske sobe« v prestižen hodnik glavnega vhoda, kjer so svoje umetnine postavile na ogled. S priložnostno prireditvijo so obiskovalce razstave opozorile na natančno in zahtevno delo in tudi z veseljem pokazale, kaj se da narediti, če slediš svojemu umetniškemu čutu in se, seveda, tudi zelo, zelo potrudiš. Seveda pa niso pozabile svoji voditeljici gospe Tatjani in gospodu Janezu 1 pozorno izraziti svoje hvaležnosti in ju tudi nagraditi z | dragocenimi darili. ž c Mirko Rakovnik £ založniška dejavnost na oš veržej za leto 2011 Naslov publikacije Vrsta publikacije Avtor/urednik Leto izdaje 1. Valovi Mure Šolsko glasilo OŠ Veržej maj 2011 2. Razmišljanja Glasilo otrok vzgojnega doma OŠ Veržej junij 2011 3. Ustvarili smo-dosegli smo Publikacija o dosežkih učencev OŠ Veržej junij 2011 4. Informator Zloženka ob pričetku šol. leta OŠ Veržej september 2011 5. Publikacija OŠ Veržej Publikacija za učence OŠ Veržej september 2011 6. Ponudba izbirnih predmetov na OŠ Veržej Publikacija za učence in starše 7., 8. in 9. razredov OŠ Veržej februar 2011 7. Dejavnosti v vzgojnem domu Zloženka OŠ Veržej Pripravil: Ivan Poljanec 28 FGnkešnica 3/2011 : naša dediščina Pregled dogodkov Centra DUO Poletna rokodelska šola v naravi Projekta Rokodelske akademije (1. JR OP SI-HU) je v svojih aktivnostih bil dejaven tudi v poletnih mesecih. To poletje smo otrokom, ki preživljajo del svojih počitnic s starši v Veržeju ali okolici ponudili zanimiv program poletne šole v naravi. Za začetek smo vse, tako starše kot otroke popeljali k zamejskim Slovencem, kjer smo spoznali delček njihove dediščine, tudi rokodelske. V naslednjih dneh pa so otroci dopoldneve preživljali v različnih rokodelskih delavnicah, ki so jih vodili izkušeni mojstri. Za njihovo dobro počutje pa smo skrbeli vsi zaposleni. Tako so z naših krajev odšli zadovoljni in z rokodelskim spominkom, ki so si ga izdelali sami. Mednarodni tabor Po uspešno izvedenih lokalnih raziskovalnih taborih, ki jih je v projektu Rokodelska akademija izvajal Zavod Marianum Veržej- Center DUO, skupaj s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota, nas je letos čakala izvedba mednarodnega tabora. Slovenskim študentom so se tako pridružili še madžarski in smo tako skupaj tvorili pestro celoto raziskovanja na terenu, evidentiranja inventarja Ekomuzeja, rokodelskih delavnic in spremljevalnega razvedrilnega programa. Na terenu smo obiskovali različne ljudi, predvsem starejše in skušali nabrati čim več starih izrazov za kmečko in rokodelsko orodje ter rokodelske izdelke. Ker smo delali na dvojezičnem področju, tako na slovenski kot madžarski strani smo na koncu pridobili veliko izrazov v obeh jezikih. Izsledke bomo skušali predstaviti v dvojezičnem slovarju. V Ekomuzeju smo popisovali izdelke, ki so že na ogled v tej novi pridobitvi Centra DUO in so sedaj primerno arhivirani. Dogajanje smo popestrili z rokodelskimi delavnicami in razvedrilnimi večeri, kjer smo želeli udeležencem predstaviti delček naše kulinarike in se ob tem dobro zabavati. Teden, ki smo ga preživeli na taboru (15.-20. 8. 2011) nam bo ostal vsem v nepozabnem spominu, predvsem zaradi smešnih dogodkov, ki so se pripetili zaradi jezikovnih barier, ki pa smo jih uspešno premostili. Ivan Kuhar Obisk zaposlenih iz Osnovne šole Žiri Skupina učiteljev in vzgojiteljev Osnovne šole Žiri se je v poletnih dneh podala na ekskurzijo po Prlekiji in Prekmurju. Pred začetkom šolskega leta je to tudi priložnost, da si naberejo novih moči in energije za delo z mladimi nadebudneži. Tako so nas v sredo, 24. avgusta obiskali tudi v Centru domače in umetnostne obrti v Veržeju, kjer smo za njih pripravili promocijske rokodelske delavnice. Obiskovalci so se po kratki predstavitvi aktivnosti v Centru DUO odpravili v delavnice, kjer so lahko pod vodstvom izkušenih rokodelcev spoznavali različne rokodelske panoge - kova-štvo, pletenje iz slame ter lončarjenje. Mateja Rus ■SS*^' iPIB^ ' ja * * * §b ■ 11. i s flli »1* . j■■■ v' - .-.„ " Čebelnjak Ob naključnem sprehodu skozi Veržej obiskovalci lahko, sicer v skritem kotičku, zagledajo skoraj 200 let star čebelnjak, last Stanke in Cirile Rajner. V čebelnjaku se sicer več ne čebelari, vendar pa je v najboljših letih gostil tudi do 100 čebeljih družin 29 Funkešnica 3/2011 : razvedrilni kotiček velika politika v naši majhni vasi ŠTEF IN TUNEK STA SE SPRLA Bilo je to v neki vasi, koder politika še ni prodrla. Ljudje so živeli v sožitju in si drug drugemu pomagali v raznih kmečkih opravilih. Bahirov Tunek in Punjačev Štef sta bila soseda. Oba sta imela družini, in sicer Bahirov Tunek ženo Margo in hčerko Margarito, Punjačev Štef pa ženo Gizelo in sina Alojza. Obe družini sta imeli zelo dobre sosedske odnose že od nekdaj, ko sta še bila Margarita in Alojz čisto majhna. Sodelovanje med družinama pa se je še povečevalo, ko so starši opazili, da sta otroka odrasla in se je njuno prijateljstvo počasi spreminjalo v mladostno ljubezen. Nekega dne, ko sta Tunek in Marga opazovala mladi bodoči par, je Tunek na glas pred Margo takole razmišljal: »Veš, Marga, saj tole ljubimkanje naše Margarite in sosedovega Lu-jza ni nič spornega. Sosedje smo, drug drugemu si bomo lažje pomagali, na koncu pa bomo še lahko oba grunta združili in nastala bo ena velika bogata kmetija.« Marga ga je dosledno poslušala in mu odgovorila: »Nič ne planiraj naprej, Tunek, saj veš, dokler nista poročena, se še lahko marsikaj zgodi. Premlada sta še in ne veš, kako kaj gledajo na to Punjačevi«. Punjačev Štef in Gizela pa sta venomer svarila Lujza, da se naj nič dosti ne druži z Margarito in naj si raje najde drugo punco, ki bo iz premožnejše družine. »Saj te veš, Lujz, da Bahirovi niso kaj dosti premožni in Margarita tudi kaj dosti verna ni. Ti si lahko najdeš premožnejšo in bolj verno punco, kot je Margarita,« ga je nagovarjal oče Štef. Lujz pa se je branil, da vera in bogastvo nimata nič za opraviti, če gre za ljubezen dveh src, ki se ljubita. Dnevi so tekli in z njimi tudi meseci, družini pa sta še vedno živeli v sožitju in v medsebojni pomoči. Bahirovi so celo dovolili, da so Punjačevi lahko naredili luknjo v zidu skednja, skozi katero so lahko porinili vlečni drog (oje) od njihovega voza. S tem so si Punjačevi rešili krmo na vozu, da se ni sparila na soncu. Po enem letu pa so si Punjačevi kupili novi voz z gumijastimi kolesi, kar je opazila Marga, ko je skozi luknjo v zidu pokukala na Punjačevo dvorišče. Odšla je v hišo in to povedala Tuneku: »Tunek, mi smo Punjačevim dovolili, da lahko porinejo oje na našo stran le za voz z lesenimi kolesi, nikdar pa nismo nič govorili o vozu z gumijastimi kolesi.« Tunek je nekaj časa premišljeval, nato pa svetoval, da z Margo porineta vlečni drog nazaj na Punjačevo dvorišče. To sta tudi storila. Ko so se Punjačevi vrnili z njive, so našli voz z deteljo na sredi dvorišča in na njem vso parjeno deteljo. Misli so, da se je voz sam premaknil na sredo dvorišča. Štef, Gizela in Lujz so prijeli za vlečni drog in ga spet napeljali skozi luknjo skednja in krma je bila spet v senci. Da se ne bi stvar ponovila, so kolesa zagozdili. Ko sta Tunek in Marga zagledala vlečni drog na njihovi strani, sta se ponovno odločila, da voz potisneta nazaj na Punjačevo dvorišče. A, glej ga zlomka. Marga in Tunek sta potiskala, a voz se ni premaknil niti za milimeter. Marga je spet pokukala skoti luknjo ob drogu in opazila, da je voz zagozden. Svetovala je Tuneku, naj prinese žago, da bosta drog odžagala. Tunek je Margo ubogal in prinesel žago. Odločiti se je bili treba, kje bosta drog odžagala. Tunek je predlagal, da tik ob zidu, saj je meja med dvorišči Punjačev zid skednja. Žiga, žaga je pela žaga in vlečni drog je bil odžagan. Tunek ga je vrgel čez ograjo sadovnjaka na Punjačevo stran. Ko so drugi dan Punjačevi hoteli zapreči krave k vozu, so ugotovili, da voz nima več vlečnega droga in vprašali Bahiro-ve, zakaj so jim to storili. Tunek in Marga sta bila glasna, da se je kar odmevalo po vasi. »Mi smo vam dali dovoljenje, da je lahko vlečni voz na naši strani samo od voza z lesenimi kolesi. Če pa ste vi tako bogati, da si lahko privoščite voz z gumijastimi kolesi, pa si lahko potem tudi novi skedenj zgradite, da bo v njem prostora tudi za vlečni drog. Pa zid skednja imate tudi na našem gruntu, zato vam bomo strešno opeko s kapi dol pobrali, naj vam dež odslej zid namaka,« mu je zabrusil Tunek. Štef je ostal brez besed in odšel v svojo hišo ter tam premišljeval o tem, kako so se mogli Bahirovim tako zameriti, da so jim odžagali vlečni drog njihovega voza. Naslednje jutro je Tunek vzel lestvico in s kapi strehe Pu-njačevega skednja pobral vso opeko in jo zmetal na Punjače-vo dvorišče. Štef, ki ni mogel več prenesti Tunekovega početja, se je obrnil na odvetnika, s katerim sta proti Bahirovim vložila tožbo. Preden je advokat vložil tožbo, mu je moral Štef prinesti sto jurjev, za kar je Štef moral prodati bika iz štale. Ko sta Bahirov Tunek in Marga izvedela, da je Punjačev štef vložil tožbo proti njim, je Tunek storil enako. Tudi on je najel advokata in tudi on je moral za plačilo advokatu prodati bika iz štale. Obravnave na sodišču so se pričele in Punjačevim, kakor tudi Bahirovim, je pričelo zmanjkovati živine. Vse so morali prodati in ves denar so oboji zapravili pri advokatih. Ves ta tožbeni cirkus pa ni zmanjšal ljubezni med Lujzom in Margarito. Svarila sta vsak svoje starše, naj več ne počenjajo neumnosti s temi tožbami, saj bodo oboji obubožali. Bahi-rova in Punjačeva se za rotenje mladih nista zmenila. Vsak je trdil, da bo tožbo dobil in da bo šel do konca. Ko Bahirov Tunek ni več vedel, kako bi se Punjačevim maščeval, se je znesel še nad kurami. Na svojem dvorišču je zagledal Punjačevo kokoš, jo ulovil, odsekal glavo in jo vrgel na Punjačevo dvorišče. Punjačevi tudi niso popustili in so ulovili Bahirovo raco na svojem dvorišču, ji odsekali glavo, ter jo vrgli na Bahirovo dvorišče. Stroški pri odvetniku in na sodišču so naraščali in Bahirovi so morali prodati njivo, Punjačevi pa gozd. Leta so tekla, sodbe so se vrstile in k Bahirovim, kakor tudi k Punjačevim, se je naselila bolezen. Marga, ki tako ali tako ni bila ne vem kakega dobrega zdravja, je zbolela in še istega leta umrla. Prav tako je pri Punjačevih za rakom zbolel Štef in šest mesecev po Margini smrti so tudi njega pokopali. Družini sta ostali brez premoženja zaradi gumijastih koles in faušije, le ljubezen med Lujzom in Margarito je ostala. Po enem letu sta se vzela, združila obe kmetiji, ki sta ostali brez premoženja in začela od začetka. Janez Ferenc 30 Funkešnica 3/2011 : napovednik dogodki v občini veržej :: oktober - december 2011 DATUM URA DOGODEK VSEBINA LOKACIJA ORGANIZATOR 1. 10. 19.00 Koncert Tradicionalni dobrodelni orgelski koncert v sodelovanju z gosti Župnijska cerkev Bojana Ivančič 3.-7. 10. Teden otroka Vrtec Veržej Vrtec Veržej in zunanji sodelavci 4.10. 13.00 Brezplačna delavnica o čebelarskem turizmu Pomen čebelarskega turizma za Slovenijo, predstavitev ponudnikov, degustacija medenih izdelkov sejna soba v Termah Banovci Go-Mice d.o.o. 6.-10. 10. 9.-18. Tečaj slikanja ikon Slikanje ikon - vodi mag. Silva Božinova in Vesna Deskoska Marijanišče Zavod Marianum 7. 10. 19.30 Odprtje razstave Odprtje razstave ikon Marijanišče Zavod Marianum 9. 10. 9.30 Obljube Skupina Frančiškovi otroci bo pri maši slovesno izrazila svojo pripadnost poslanstvu Župnijska cerkev S. Zalika Svenšek 22.10. 13.00 Jesenski pohod Tradicionalni pohod po mrtvicah reke Mure Učna-gozdna pot Mrtvice reke Mure TD Veržej 27. 10. 17.00 Sprejem prvošolcev v skupnost učencev Druženje učencev 1. razreda, njihovih staršev in učiteljev Avla OŠ Veržej Učitelji OŠ Veržej 28. 10. 12.30 Komemoracija Šolska komemoracija ob dnevu spomina na mrtve Pred spominsko ploščo na OŠ Veržej OŠ Veržej 1. 11. 13.30 Vsi sveti Maša za vse pokojne, blagoslov grobov, komemoracija na pokopališču Cerkev, pokopališče Župnija Veržej in KD Slavko Osterc Veržej 26. 11. 13.00 Adventni venec Pletenje adventnega venca. Gasilski dom Banovci TD Banovci 26. 11. 19.00 5. Večer folklore Letni koncert FS Leščeček z gosti Kulturni dom Veržej FS Leščeček (KDSO Veržej) 4. 12. 15.00 Miklavževanje Obdarovanje otrok in priložnostna gledališka igra za starše in otroke Dvorana Kulturnega doma Veržej Marjeta in Bojana Ivančič, OMPZ, MPS december Božična vas Okrasitev vasi, postavitev jaslic Banovci TD Banovci 9. 12. 11.00 Začetek praznovanja Druga faza obnove Centra DUO, začetek praznovanj 100 letnice Marijanišča Center DUO Zavod Marianum Veržej 9. 12. 201110. 1. 2012 11.00 4. razstava slovenskih jaslic v Veržeju Odprtje in blagoslov razstave Ekomuzej - Center DUO Zavod Marianum Veržej 9. 12. 201130.1. 2012 11.00 Odprtje potujočih razstav Rokodelske akademije I (20092012) Novo razviti rokodelski izdelki in predstavitev rokodelskih poklicev na območju Pomurja Ekomuzej - Center DUO Zavod Marianum, Pomelaj, Društvo za ljudsko umetnost v Županiji Zala 17.12. (?) 18.00 Božični koncert Tradicionalni božični koncert domačih zborov in gostov Župnijska cerkev Župnija Veržej 18. 12. 14.00 Krasitev smreke Trg Slavka Osterca TD Veržej 23. 12. 8.00 Jelkovanje Zabavna prireditev ob zaključku leta Avla OŠ Veržej Učitelji OŠ Veržej 23.-24. 12. 17.30 Betlehemska luč miru Mladi prinesejo luč miru iz Betlehema na domove v celotni občini Občina Veržej SMC Veržej 24. 12. 17.30 Božična maša Maša za otroke in starše Župnijska cerkev Marjeta in Bojana Ivančič, žup. Veržej 25. 12. 00.00 Polnočnica Maša s spremljevalnim programom Župnijska cerkev Župnija Veržej SMC Veržej 26.12. 9.30 Sv. Štefan Maša in blagoslov konj ter pogostitev V cerkvi in pred njo Konjerejci, župnija 26. 12. 19.00 Božični koncert Koncert Gasilski dom Banovci TD Banovci Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TlC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00). TIC Veržej Puščenjakova 1 T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net SI - 9241 Veržej F: +386 2 588 90 61 W: www.centerduo.si 31 Funkešnica 3/2011 : fotoreportaža 12. občinski praznik občine veržej Praznovanje letošnjega občinskega praznika Občine Veržej je potekalo v Banovcih ob vaško-gasilskem domu, kjer so se v lepem vremenu prvo junijsko nedeljo zbrali številni občani in gosti. Zupan Slavko Petovar je v slavnostnem nagovoru predstavil pomembne dosežke v občini v zadnjem obdobju, med katere nedvomno sodi ureditev javne infrastrukture ter izgraditev novega vodovodnega omrežja v naselju Banovci. Podeljene so bile tudi občinske nagrade in priznanja. Priznanje z denarno nagrado je prejel Jožef Tušak iz Bunčan V programu so sodelovali godba na pihala Društva upokojencev Ljutomer, otroški pevski zbor Osnovne šole Veržej, otroška folklorna skupina Osnovne šole Veržej ter odrasla folklorna skupina Leščeček. Plaketa Občine Veržej je pripadla Manici Šerbinek, ki se Župan Slavko Petovar je v družbi Draga Legena, bivšega župana, Jožefa Cara, predstavnika podjetja Nograd Črenšovci, d.o.o., ter Branka Seršena, člana občinskega sveta prireditve ni mogla udeležiti- Plaketa ji je bila p°deljena iz naselja Banovci, slovesno prerezal trak in s tem simbolično pozneje. predal novo pridobljeno infrastrukturo svojemu namenu. Besedilo: Bojan Ferenc, foto 1-7: Marija Tivadar, foto 8: Bojan Ferenc