CELJE, 14. OKTOBRA 1982 - ŠTEVILKA 41 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
SVEŽE SINDIKATOV SLOVENHE
ODGOVORNOST
MORA PREVZEMATI
MAŠE DELO
V Ljubljani se je včeraj končal 10. kongres Zveze sindika-
tov Slovenije, ki se ga je udeležilo 761 delegatov, od tega 84
jz občin celjskega območja. Kongres je delal tri dni, prvi in
zadnji dan so se delegati in gostje sešli na plenarnem zaseda-
nju, drugi dan pa je kongres delal v petih kongresnih komi-
sijah. Delegati so na kongresu sprejeli več poročil in oprede-
lili naloge Zveze sindikatov Slovenije pri nadaljnjem druž-
benoekonomskem razvoju na socialističnih samoupravnih
temeljih ter sprejeli spremembe in dopolnitve statuta ZSS.
Volili so tudi organe Zveze sindikatov Slovenije in Jugosla-
vije ter delegate za 9. kongres zveze sindikatov Jugoslavije.
Kot je bilo pričakovati, je 10. kongres Zveze sindikatov
Slovenije kritično pretresel aktualne gospodarske in druž-
bene razmere, predvsem pa je izpostavil odgovornost kot
tisto stalnico, ki mora prežemati delo slehernika v bitki za
stabilizacijo in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov.
»Sindikat mora biti nosilec akcije,« je na kongresu dejal
predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen, »da se v
vsaki organizaciji združenega dela oziroma v družbenopoli-
tični skupnosti oceni, zakaj se za zagotavljanje zakonitosti in
odgovornosti ne uporabljajo možnosti, ki jih daje naš sa-
moupravni sistem, oziroma zakaj se stvari v večji meri ne
urejajo po samoupravni poti, zakaj tudi tedaj, ko imamo v
rokah škarje in platno, čakamo na državo.« Potlej pa je
nadaljeval: »temeljno vprašanje odgovornosti je, da vse in-
stitucije našega sistema in posamezniki v njih delujejo v
skladu s svojimi pooblastili.«
Kongres je dal nove spodbude v boju za nadaljnji razvoj
samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in za uresni-
čitev ciljev gospodarske stabilizacije. Hkrati pa je pozival,
da se morajo sindikati otresti formalnih oblik dela ter se bolj
ukvarjati z dejanskimi interesi in problemi delavcev. Se-
veda pa je od vseh nas odvisno, kako bomo spodbude,
sklepe in zaključke kongresa v praksi tudi uresničili.
V ponedeljek zjutraj je z vlakom odpotovalo na kongres v Ljubljano tudi 35 delegatov iz
občine Celje.
CELJE:
OBISKI V KS
V zadnjih dneh septembra
so se v celjski občini pričeli
razgovori občinskega poli-
tičnega vodstva s predstav-
niki krajevnih skupnosti.
Gre za pogovore, ki tečejo v
celjski občini že tretje leto
zapored, o ocenah in ugoto-
vitvah samoupravnega, poli-
tičnega, delegatskega in
gmotnega položaja celjskih
krajevnih skupnosti pa bo v
začetku prihodnjega leta raz-
pravljala občinska skupšči-
na. Doslej so opravili že dva-
najst razgovorov, danes pa
potekata razgovora tudi v
krajevnih skupnostih Gaber-
je in Lava. Do sredine no-
vembra bodo člani politične-
ga vodstva celjske občine
obiskali še enajst krajevnih
skupnosti.
DS
TOPLI
RADIATORJI
V torek so v Celju še zadnji
stanovalci zgradb na daljin-
sko toplotno ogrevanje lah-
ko otipali tople radiatorje.
Le-ti bodo vso sezono bolj
topli kot vroči, saj energet-
ska kriza ne velja zgolj za
bencin v avtomobilskih re-
zervoarjih. Ob začetku ogre-
valne sezone je že običajno,
da je nekaj težav z vodovodi
in toplovodi, zato - potrplje-
nje. Tudi za ogrevano sani-
tarno vodo velja temperatu-
ra 55 stopinj Celzija in ne
več, le manj ne sme biti.
UM
LAŠKO
KLJUČ SPREMEMB PLANA
Osnutek v razpravi, kmalu tudi sklep skupščine
Najznačilnejša in morda
tudi najbolj odločilna novost
v osnutku dogovora o spre-
membah in dopolnitvah do-
govora o temeljih družbene-
ga plana občine Laško za te-
koče srednjeročno obdobje
je ta, da so iz besedila črtani
prav vsi pogojniki, saj so že-
lje, predvidevanja in upi po-
polnoma odveč.
V občini Laško so se torej
odločili planirati realno. Vse
spremembe izhajajo iz anali-
ze o spremenjenih pogojih
uresničevanja srednjeročnih
planskih dokumentov, ki jih
je skupščina občine Laško
sprejela spomladi.
Prvotno planirana rast
družbenega proizvoda 4,5%
je realno ocenjena na 2,5%,
rast zaposlovanja znižana od
2 na 1,5%, produktivnost
mora od prvotno planiranih
3% realno narasti za odsto-
tek. Izvoz mora narasti za
15% in ne za 8,5 kot je bilo
prvotno dogovorjeno, uvoz
pa mora ostati na lanskoletni'
višini. Ker so v gospodarstvu
veliko premalo investirali v
razvoj in razvojne programe,
bo to treba nadoknaditi in
povečati delež investicij v
družbenem proizvodu od
23,5 na 31%.
V spremenjenem osnutku
dogovora, so opredeljene no-
silne panoge gospodarstva:
proizvodnja izolacijskih ma-
terialov in spremljajočih de-
javnosti, proizvodnja in pre-
delava papirja, zdraviliški
turizem in spremljajoče de-
javnosti, kmetijstvo in proiz-
vodnja hrane in piva. S tem
ko so določene obveznosti
glavnih nosilcev gospodar-
skega razvoja v občini se za-
gotovljena 80-odstotna ure-
sničitev srednjeročno plani-
ranega družbenega proiz-
voda.
MARJETA AGREZ
Jasno so opredeljene tudi
naloge na področju izvoza,
razčlenjene po posameznih
izvoznikih. Papirnica Rade-
če mora do leta 1985 pove-
čati izvoz za 6 odstotkov,
TIM Laško za 50%, Pivovar-
na Lašk^ prav tako za 50%,
Lesnin .'OZD Sopota Ra-
deče za 6 in TOZD Bor La-
ško za 22 odstotkov, v Zdra-
vilišču Laško pa morajo za
20 odstotkov povečati de-
vizni priliv od tujih gostov.
Zdravilišče Laško je po no-
vem riosilec razvoja na po-
dročju turizma in tudi go-
stinstva. Do leta 1985 bo po-
krivanje uvoza z izvozom
85-odstotno, trenutno je
uvoz izvozno pokrit le s 60.
odstotki.
ŠMARJE: PRIZADEVANJA ZA
BOLJŠO PRESKRBO
Zaradi kritične oskrbe z nekaterimi osnovnimi pre-
hrambenimi proizvodi, artikli široke potrošnje in ku-
rivi, posebej premogom, je Izvršni svet šmarske občin-
ske skupščine na zadnji seji zahteval, da »se iz objek-
tivnih vzrokov za slabšo preskrbo odločno izključijo
subjektivne slabosti«. Na seji so namreč poudarili, da
se kljub nekaterim dogovorom ni izboljšala preskrba z
mesom, prav tako pa zastaja preskrba s premogom, pa
čeprav so bili opravljeni pogovori z Velenjsko Ero, ki
je nakazala možnost pogodbenega povezovanja s tr-
govsko delovno organizacijo Jelša.
Člani izvršnega sveta so z zadovoljstvom ugotovili,
da se je v zadnjem času močno izboljšal odkup živine.
Na začetku meseca je bilo odkupljenih 22 pitancev in
kar 56 telet, kar se že dolgo ni zgodilo. 34 od odkuplje-
nih telet bodo še nadalje pitali, 22 pa jih bo šlo v zakol.
DS
ŠENTJUR:
MOKRE UČILNICE
Pred petimi leti so k osnovni šoli Franja Malgaja
dozidali prizidek in tako rešili prostorsko stisko, ki je
že nekaj časa vladala na šoli. S prizidkom je bil ta
problem rešen, takoj pa se je pojavil nov. Vse od tedaj
namreč streha pušča in prizadevanja šole, da bi jo
popravili, so padla v vodo. Pač, delavci Zavoda za
raziskavo materiala in konstrukcij so opravili meritve,
kajti objekt se je menda tudi rahlo posedal, kar se je
zdaj ustavilo.
Prizidek so sprojektirali pri Razvojnem centru v Ce-
lju. Kritina je ravna in v tem najbrž tiči razlog, da si
voda utira pot do 12 učilnic. 2e samo vzdrževanje
ravne strehe, ki bazira na naftnih derivatih, je drago in
zahtevno in zato so na šoli mnenja, da bi bilo potrebno
izdelati tehnično dokumentacijo za klasično kritino
celotne strehe, o čemer se morata sporazumeti projek-
tant in izvajalec del.
M. PODJED
SKUPŠČINA
O
UKREPIH
Danes zaseda zvezna
skupščina, ki bo sprejela
ukrepe s katerimi bo v se-
danji zaostreni situaciji
.zagotovljena omejena, pa
vendar redna oskrba z ar-
tikli, ki jih v tem trenutku
najbolj primanjkuje.
Ukrepi - vs- se zavedamo
njihove potrebnosti -
izhajajo iz naših trenut-
nih realnih materialnih
možnosti in bodo morali
biti usklajeni z odgovor-
nostjo in možnostmi sle-
herne republike.
Seveda pa zahteva se-
danji trenutek poleg
ukrepov še nekaj, zahteva
na našo zavest, priprav-
ljenost in hotenje, da sta-
nje presežemo. To pa
zmoremo, kar smo že
mnogokrat v težkih tre-
nutkih dokazali. Ce bomo
pri tem vedeli, da je pred-
vsem skupno dobro tudi
naše lastno dobro, bomo
težko situacijo tem hitre-
je prešli.
BENCINSKE ZAGA TE
Energetska nepremišljenost
Povpraševanje po bencinu
je dokončno zasenčilo tisto
po kavi in vsaj po 2. oktobru
smo se resnično znašli v pra-
vi energetsko-bencinski kri-
zi. Razlogi zanjo so številni
in več ali manj znani in jih na
tem mestu ne mislimo po-
navljati. Da ima celjsko ob-
močje najdaljše vrste pred
črpalkami v republiki, je
svojevrsten fenomen, kate-
remu vzroka ne poznamo.
Lahko razmišljamo vsaj na
dva načina: ali smo na Celj-
skem potrošniško najbolj
mrzlični, ali pa so dobave
manj redne in količinsko
manjše kot drugje. To zadnje
pri celjskem Petrolu ener-
gično zanikajo, priznavajo
pa, da smo lani pridobili štiri
nove črpalke in je celjska po-
raba v okviru SOZD Petrol
morda tudi zaradi tega večja,
druga območja pa so zaradi
manjšega turističnega prili-
va po svoje tudi ob manjšo
bencinsko porabo.
Preskrbovalno območje
celjskega Petrola razpolaga z
38 bencinskimi črpalkami,
ki so dokaj raztresene po
Celjskem in Koroškem, toči-
jo pa trenutno v omejenih
količinah bencin na 15 črpal-
kah, od tega na šestih stalno
(Dravograd, Šempeter, Ce-
lje, Tepanje, Titovo Velenje
in Rogaška Slatina.
Pred omejitvijo bencinske
prodaje smo na tem območ-
ju dnevno porabili do
210.000 litrov navadnega in
super bencina, sedaj pa so
količine razpolovljene, kar
bi vsekakor še vedno zado-
ščalo za redno potrebno pre-
skrbo, seveda, če ne bi nena-
dna lakota po bencinu in po-
trošniška mrzličnost povzro-
čili vse tisto, nad čemer sicer
ljudje negodujejo: ustvarja-
nje eksplozivnih zalog pri
nekaterih, dolge vrste čaka-
jočih, prometne zagate, še
večje motnje pri prodaji, kot
bi lahko bile, gneče pred čr-
palkami z okusom po nestrp-
nosti, ali celo pretepih in po-
dobno. Sicer pa obširneje o
energetskih zagatah na 5.
strani NT.
MITJA UMNIK
Tale posnetek je nastal v petek dopoldne pred bencinsko črpalko na Ljubljanski cesti v
Celju. Vrsta vozil se je vila vse do železniškega prehoda na Čopovi ulici, kamor pa pogled
objektiva ni več segel.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982
LAŠKA OBČINSKA SKUPŠČINA

V letu 1983 bo treba zagotoviti realnejše financiranje
Potem, ko so se delegati vseh treh
zborov skupščine občine Laško sezna-
nili z zapoznelo informacijo o lansko-
letnem delu postaje milice Laško, so
osrednjo pozornost na zadnji seji ob-
činske skupščine namenili problema-
tiki, ki so jo v poročilih predočile posa-
mezne samoupravne interesne skup-
nosti.
Pred zasedanjem občinske skupšči-
ne je informacije o zdravstvenem var-
stvu v občini, o kulturni dejavnosti in
njeni problematiki, informacijo o pro-
blematiki telesne kulture in usmerje-
nega izobraževanja obravnaval izvršni
svet skupščine občine Laško ter pred-
sedstvo občinske konference SZDL.
Enotna ocena delegatskega gradiva
oziroma poročil posameznih samo-
upravnih interesnih skupnosti družbe-
nih dejavnosti je bila podobna tisti, ki
jo je, v imenu delegacije OK ZKS La-
ško, na seji podala delegatka rekoč, da
je gradivo slaba podlaga za pogloblje-
no analizo na področjih, ki so tako zelo
pomembna, in da v informacijah sko-
rajda ni zaslediti ali začutiti proble-
mov.
V zdravstvu oziroma zdravstvenem
varstvu bo treba pogoje občanov pri
uveljavljanju pravic čimbolj izenačiti,
več pozornosti posvetiti zaščiti in var-
stvu pri delu, zmanjševanju bolezen-
skih izostankov in nadzoru nad bolez-
ninami ter napovedati ostrejši boj al-
koholizmu. Dogovoriti se bo treba tudi
glede organiziranosti zdravstvene am-
bulante Z G v Zidanem mostu.
Kultura z najnižjo prispevno stopnjo
v republiki Sloveniji je odraz splošne-
ga razumevanja kulture v občini, razen
tistih zagnanih kulturnih privržencev,
ki se s kulturo ljubiteljsko ukvarjajo.
Glede na skopo odmerjen občinski
kulturni dinar je že kar iluzorno priča-
kovati nadaljnji razcvet kulture, ki naj
bi dišala po kulturnih poljih sleherne
krajevne skupnosti. Da bo treba dati
amaterjem več podpore, spodbud in
da mora skupščina občinske kulturne
skupnosti tudi v praksi postati dvodo-
mna s tem ko bo dobil zbor izvajalcev
svoje pravo mesto, tak je bil zaključek
razprave o kulturni problematiki v ob-
čini Laško.
Nič bolje ni s telesno kulturo, ki je
glede financiranja le malenkost na
boljšem. Vsekakor pa je na področju
telesne kulture potrebna boljša sa-
moupravna organiziranost, je bil
sklep, ki so ga delegati sprejeli. Izvršni
svet je opozoril, da je v samoupravnih
interesnih skupnostih treba temeljito
proučiti programe za realnejše osnove
financiranja v letu 1983.
Delegati so bili mnenja da je šibka
točka na področju izobraževanja, in-
formiranje o možnostih, o deficitarnih
poklicih v občini, usmerjanje bi mora-
lo biti stalno in povsod tam, kjer so za
to odgovorni in ne le pri skupnosti za
zaposlovanje. Poklicne želje učencev
je treba tudi usmerjati in še več pozor-
nosti posvečati smotrnemu štipendira-
nju. Občinska konferenca SZDL je
predlagala naj se v občini formira
koordinacijski odbor za usmerjeno
izobraževanje, ki naj bi bil v pomoč
svetovalnim službam. Več pozornosti
bo treba posvetiti tudi kadrovskim šti-
pendijam, so menili delegati.
Ali je sedanji čas sklicevanja sej zbo-
rov občinske skupščine primeren, in
ali ne bi kazalo v bodoče sklicevati
skupščin ob prostih sobotah dopol-
dne, so bile dileme delegatov ob za-
ključku seje. O tem bo treba ponovno
razpravljati na sestankih posameznih
delegacij, potem pa se, enkrat za vse-
lej, odločiti za najprimernejši čas za'
skupščinske razprave in odločanja.
MARJELA AGREZ
OPOMIN NEKE PRAKSE
Na vprašanje, kako dejan-
sko uresničujemo sprejete
sklepe, skuša komentator
Borbe odgovoriti s prime-
rom. ki ni neznan in je bil te
dni ponovno naveden v
P CKZK Srbije.
Če bi presojali zaostrova-
nje odgovorni v ZK po izre-
čenih idejnopolitičnih ukre-
pih, bi lahko sklepali, da je
bilo vsaj vi. 1981 na zavidlji-
vi ravni. Iz ZKS so lani izk-
ljučili 1580 članov, kar je pre-
cej več kot prejšnja leta. Če
pa pogledamo drobnejše po-
datke, je stvar drugačna.
45% članov je bilo izklju-
čenih zaradi nespoštovanja
klasičnih statutarnih obvez-
nosti: neplačevanja članari-
ne, neudeleževanja sestan-
kov itd.; samo 17,8% članov
je izgubilo knjižico zaradi
nespoštovanja politike in
stališč ZK in izpostavljanja
tujih pojmovanj. Najbolj ža-
lostno pa je, da je bilo izklju-
čenih 41% delavcev, poleg
tega paše 10% kmetov. Polo-
vica izključenih je torej ti-
stih, ki objektivno - ne glede
na to kakšne so bile njihove
napake - niso osnovni pov-
zročitelji negativnosti v
družbi in neizvajanja partij-
ske politike.
V statutarnih organih ZK
skorajda ni primera, da bi bil
kdo izključen zaradi nespo-
štovanja samoupravnih spo-
razumov, nezakonitega dvi-
ganja cen, Zaradi nedela itd.
Brez diferenciacije v ZK -
kot jo je zahteval tudi 12.
kongres ZKJ - bomo ostali
pri proklamacijah in pozivih,
prave družbene in partijske
akcije pa ne bomo imeli.
BORBA
A. MARINO: COŠ JE SESTA VINA
STABILIZACIJE
Ob nedavnem delovnem obisku v Celju se je predsednik
Zveze komunistov Slovenije Andrej Marine s sodelavci se-
stal s komunisti celodnevne osnovne šole Frana Roša in
Cinkarne, udeležil pa se je. tudi seje Občinske konferehce
ZKS Celje.
Na konferenci, ki je obravnavala poročilo z obiska de-
lovne skupine CK ZKS v celjski občini in bodoče naloge
komunistov, se je k besedi priglasil tudi Andrej Marine in
največji del razprave namenil uresničevanju celodnevne
osnovne šole. Zavfnil je nekatere očitke, češ, da zveza ko-
munistov odstopa od začrtanega koncepta in poudaril, da
sta Skupščina SR Slovenije in Zveza komunistov Slovenije
jasno opredelili koncept celodnevne šole, ki je eden osnov-
nih pogojev za reformo celotnega izobraževalnega sistema.
Celodnevna osnovna šola pa je dolgoročno gledano tudi
bistven del prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva, kajti
znanje postaja celo pomembnejše od surovin.
Na sliki: Andrej Marine s sodelavci v Cinkarni.
DS
VRNIMO GLAS
PARTIJSKI BAZI
Zadnja seja Občinske konference Zveze komunistov
Celje. Tema razprave: ocena delovne skupine CK ZKS
ob obisku v Celju in naloge komunistov v bodoče,
izhajajoč iz sklepov 3. seje CK ZKJ. Razpravljalci:
predsednik blinske konference ZKS, sekretar komi-
teja, predsednik Občinske konference SZDL, predsed-
nik Občinskega sveta ZSS, predsednik družbenopoli-
tičnega zbora občinske skupščine, predsednik izvrš-
nega sveta, trije predsedniki kolegijskih poslovodnih
organov, sekretar aktiva komunistov neposrednih
proizvajalcev, predsednik komisije za idejnopolitično
usposabljanje v ZK, članica konference iz Zdravstve-
nega centra v Celju in trije člani CK ZKS.
Kar bode v oči, je seveda struktura razpravljalcev.
Težko je namreč razumeti, da so na seji Občinske
konference ZKS Celje razpravljali predvsem tisti lju-
dje, ki sodijo v krog politično in gospodarsko najbolj
vplivnih v občini Celje, partijskega glasu baze pa sko-
rajda ni bilo slišati.
Zakaj je bila celjska konferenca ZK vsebinsko
mlačna, pa čeprav bi bilo pričakovati, da bodo sedanje
gospodarske in družbene razmere same vzpodbudile
razprave, polemike, ostre besedne dvoboje med komu-
nisti? Je bila odraz brezbrižnosti komunistov do pro-
blemov? Prepričana sem, da ne. Kajti v osnovnih orga-
nizacijah se vse bolj čuti zavzetost in pripravljenost
članstva, da bi premaknili stvari na bolje. Je nezadovo-
ljiva odzivnost komunistov iz baze morda povezana s
temo, ki jo je obravnavala konferenca? Mislim, da ne,
Kajti če katera, potem je bodoča akcijska pot celjskih
komunistov tista tema, ki bi morala naleteti na kon-
kretne predloge članstva. Ali pa je bila razprava na
konferenci preprosto odraz bojazni ali strahu pred po-
lemiko, pred konfrontacijo in javno diferenciacijo
mnenj, ki je v sedanjem družbenem in gospodarskem
trenutku tako potrebna?
Vprašanju gre gotovo pritrditi in mu poiskati kore-
nine v dolgih letih, ko v zvezi komunistov nismo bili
ravno navdušeni nad odprtimi in kritičnimi razpra-
vami. Prepogosto smo imeli v rokah takšne in dru-
gačne etikete, ki smo jih hitro nalepili tistemu, ki je
govoril drugače, kot je od članstva pričakovala etabli-
rana partijska politika. S tem, ko smo partijski glas
baze potisnili v ozadje, pa smo dali prostor za vse
številnejše razprave iz vrst organov političnega vod-
stva.
Danes poskušamo dialogu v zvezi komunistov vrniti
star partijski prizvok. Poudarjamo, da se velja o pro-
blemih pogovarjati odprto, kritično in ustvarjalno, pa
čeprav se zavedamo, da znajo nasprotniki te razprave
izkoristiti v propagandnem smislu, češ, jugoslovanski
komunisti pa niso enotni! Zavedamo se namreč, da je
diferenciacija mnenj o žgočih problemih nujna, saj
vodi k boljšim rešitvam in s tem k napredku. A kaj se
dogaja? Dialoga, vsaj na občinski ravni, med komuni-
sti ni. Zdi se, da komunisti, ki prihajajo iz temeljnih
organizacij in krajevnih skupnosti, ne želijo v najvišjih
občinskih partijskih organih govoriti o problemih, ki
jih čutijo in da o njih raje govorijo (če) na sejah osnov-
nih organizacij. Zato je razumljivo, da ostajajo raz-
prave na sejah občinskih konferenc, podobno kot v
Celju, last najodgovornejših političnih delavcev, pa
čeprav se te razprave vsebinsko ponavljajo, praviloma
so predolge in pogosto zaradi golega ocenjevanja ra-
zmer tudi preveč splošne. Razprave torej, ki so za
konkretno akcijo komunistov v današnjem trenutku
preohlapne.
Zagotovo bo treba v odnosih znotraj ZK še marsikaj
spremeniti, če hočemo ustvarjalen in kritičen dialog
med komunisti znova postaviti za temelj komunicira-
nja med članstvom. A zdi se tudi, da bodo morala
vodstva le vrniti veljavo besedi partijske baze. Tako,
da jo bodo spodbujala. Uravnavala, ne pa zatirala, če
bo v preproščini premalo politično obarvana. In kar je
najpomembnejše, da ji bodo z neposredno prisotnostjo
znova znala prisluhniti. DAMJANA STAMEJČIČ
RUDI
STOPAR
Med petintridesetim
delegati, ki so zastopali
celjske delavce na 10.
kongresu Zveze sindika-
tov Jugoslavije, je bil tudi
Rudi Stopar iz Celja. Kar
razumljivo je, da ga je do-
letela ta čast, saj ježe dol-
goletna aktivist sindikata.
Bil je na primer predsed
mk konference v Aeru.
kjer je zaposlen kot raz-
vojni tehnolog v tozdu
Kemija, je član občinske-
ga sveta ZSS, član repu-
bliškega odbora sindika-
ta delavcev kemije in
predsednik občinskega
odbora sindikata delav-
cev kemije in nekovinske
industrije.
Rudi stopar je na kon-
gresu slovenskih sindika-
tov razpravljal o inventiv-
ni dejavnosti in nujnosti
njenega še hitrejšega
vzpodbujanja. V svoji raz-
pravi je uvodoma ugoto-
vil nekatere vzroke zao-
stajanja inventivne dejav-
nosti, obenem pa pouda-
ril, da tudi v sindikatih ni
bilo storjeno vse, kar bi
moralo biti. Posebej pa je
izpostavil vprašanje
gmotnih spodbud inova-
torjem.
»Menim, da materialna
stimulacija inovatorjev še
zdaleč ni gonilna sila ino-
vatorstva, kot jo skušajo
nekateri predstaviti
pravi Rudi Stopar. »Pro-
blemi izplačil so samo na-
videz prevladujoči, ker
kažejo na druge odnose v
določeni sredini, posebej
na odnose pri nagrajeva-
nju delavcev. Res pa je
tudi, da je za inovatorja
materialna stimulacija
nemalokrat tudi vzpod-
buda za nadaljnje delo na
tem področju
Rudi Stopar je tudi po-
vedal, da se na mnogih
sestankih znova in znova
postavlja vprašanje, kako
vrednotiti inovacije stro-
kovnjakov, vodstvenih in
vodilnih delavcev, raz-
vojno raziskovalnih de-
lavcev in vseh ostalih, ki
v okviru svojih delovnih
dolžnosti delajo tudi in-
ventivno. Kajti težko bi
inovacije razvojno razi-
skovalnih delavcev meta-
li v isti koš z inovacijami,
ki se rodijo kot del mno-
žične inventivne dejavno-
sti. Seveda pa teh dosež-
kov tudi ne smemo pod-
cenjevati, pravi Rudi Sto-
par. Rešitev bi morali naj-
ti v merilih uspešnosti tu-
di pri oblikovanju inova-
cij.
Rudi Stopar je prepri-
čan, da spreminjanja mi-
selnosti in sedanjega na-
čina dela na področju in-
ventivne dejavnosti ne
bomo dosegli z zakoni in
odloki »Treba je več ak-
tivnosti v delovnih sredi-
nah, • poudarja, »da se bo-
mo vsi skupaj zavedli po-
mena te dejavnosti za ce-
lotno gospodarstvo in
družbo sploh. *
DAMJANA STAMEJČIČ
ZAOSTRENA ODGOVORNOST
Štiri so področja, ki jim
bodo celjski komunisti, po-
dobno kot komunisti v vsej
državi, v naslednjem obdob-
ju posvetili osnovno pozor-
nost in vsakodnevno angaži-
ranje v delovnih sredinah.
Ta štiri področja so: skrb za
normalno proizvodnjo,
zmanjševanje vseh oblik po-
rabe, večji izvoz in boljši var-
čevalni programi, še posebej
pri vseh oblikah energije.
Takšne cilje je na ponedelj-
kovi seji začrtal komite OK
ZKS, sprejela pa bo takšno
usmeritev v naslednjih dneh
še konferenca ZK v Občini
Celje.
Seveda je nalog, ki izhajajo
iz sklepov zadnjih sej repu-
bliškega in zveznega CK ZK
še več, a osnovna področja
so našteta in njihov temelj so
sprejete smernice in načrti,
ki so v občini že izoblikova-
ni, treba jih je le dosledno
izvrševati, po potrebi še de-
delati in domisliti in zaostriti
osebno odgovornost za ure-
sničevanje dogovorjenih na-
log. Razprave o teh, trenutno
najpomembnejših področjih
vsakodnevnega dela se bodo
prenesle v vse osnovne orga-
nizacije. In v njih bodo mo-
rali komunisti skupaj s sa-
moupravnimi in poslovodni-
mi strukturami oceniti mož-
nosti za uresničitev planskih
ciljev, s posebnim poudar-
kom na uresničevanju akcij-
skih programov koordinacij-
skih odborov za stabilizacijo,
oceno zmožnosti za dosega-
nje še višje proizvodnje in
zlasti izvoza, ter kritičo oce-
no omejevanja porabe, še po-
sebej v tistih sredinah, kjer
so kršitelji družbenega dogo-
vora o razporejanju dohodka
in sredstev za osebne do-
hodke.
Pomembno ob tem je tudi,
da je v razpravi komite pou-
daril odgovornost komuni-
stov za dosledno uresničeva-
nje sklepov in stališč ter de-
lovnih usmeritev na vseh po-
dročjih, saj je le to pot, ki bo
v zaostrenih razmerah upra-
vičila zaupanje najširših de-
lovnih množic in prispevala
k ureditvi razmer v proiz-
vodnji, pri razreševanju za-
pletenih gospodarskih ra-
zmer, pri preskrbi, pri pora-
bi, še zlasti v SIS družbenih
dejavnosti in drugod.
Komite je na svoji seji
obravnaval in pozitivno oce-
nil tudi prizadevanja Cinkar-
ne za ekološko in ekonom-
sko sanacijo. Minila so štiri
leta. kar je bil sprejet v naj-
širši razpravi in postopku ta
program. Vse naloge še niso
uresničene. Nekatere bo po-
trebno tudi prilagoditi no-
vim tehnološkim in drugim
rešitvam. A dosežki «o'vidni,
tako v ekonomskem, kot še
posebej v ekološkem delu
sanacije, pri katerem komite
še vnaprej vztraja in zahteva,
da dosežemo zastavljene ci-
lje, posebej pri odpravi pre-
komernega onesnaževanja z
emisijami v ozračje in pri od-
laganju odpadkov. Istočasno
je komite od odgovornih de-
lavcev v Cinkarni zahteval,
da pospešijo pripravo dolgo-
ročnega načrta, ki bo zagoto-
vil ekonomsko stabilnost te
velike in pomembne organi-
zacije združenega dela.
BRANKO STAMEJČIČ
TOPER V LOKI
V nekdanji stari šoli, oziroma
opuščenem Aerovem obratu v
Dobrini, v Loki pri Žusmu zdaj
20 delavk šiva pižame. Pred
dnevi je namreč Toper tu odprl
nov obrat in tako v tej oddal jefli
krajevni skupnosti ponudil f"
poslitev novim rokam. Odpira*
nje dislociranih obratov potof
ni ljudem na Kozjanskem veli'
ko pridobitev na področju zapf
slovanja, saj je ni potrebo"
iskati izven domačega kraja.
Mf
$1. 41-14. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
OBČANI SLOVENSKIH KONJIC PRAZNUJEJO
ZDAJ SE VRSTIJO SLOVESNOSTI
Slavnostna seja skupščine občine je bila na Rogii
Z razstavo »Kulturno-pro-
svetna društva na Štajer-
skem«, ki so jo odprli prejš-
nji petek, so se pričele prire-
ditve ob letošnjem prazniku
0bčine Slovenske Konjice
12. oktobru. Razstava je bila
v Domu kulture do srede,
nato pa so jo prenesli v de-
lovno organizacijo Konus,
podobno razstavo pa so pri-
pravili tudi v delovni organi-
zaciji Unior v Zrečah. Tako
kot je bila razstava namenje-
na počastitvi občinskega
praznika in 10. kongresa
Zveze sindikatov Slovenije,
jima je bila namenjena tudi
slavnostna akademija v Do-
mu kulture v Slovenskih Ko-
njicah. Na njej so celovito
predstavili kulturno dejav-
nost v občini, saj so se poleg
pevcev moških pevskih zbo-
rov LIO in Ivo Struc ter fol-
klorne skupine Lesno-indu-
strijkega podjetja predstavili
še mladinci iz Loč s svojo
recitacijsko skupino, gojenci
Glasbene šole, učenci
Osnovne šole Edvard Kar-
delj z recitalom ter pionirji
Osnovne šole Veljka Vlaho-
viča s Stranic z recitalom Mir
naj velja.
Slavnostna seja zborov ob-
činske skupščine in vodstev
družbenopolitičnih organi-
zacij je bila v soboto v hotelu
Planja na Rogli. Na slavnost-
ni seji so bili tudi gostje, med
njimi Štefan Korošec, dele-
gacija iz pobratene občine
Kosjerič ter predstavniki
številnih drugih prijateljskih
občin, družbenopolitičnih
organizacij v njih ter pred-
stavniki garnizije v Sloven-
ski Bistrici in Mariboru.
Odločitev, da bo slavnost-
na seja na Rogli, ni bila slu-
čajna, saj se je ta del Pohorja
v zadnjem desetletju po za-
slugi Kovaške industrije
Unior iz Zreč prav neverjet-
no razvil. O razvoju tega turi-
stično-rekreacijskega centra
je na slavnostni seji sprego-
voril generalni direktor
Uniorja Marjan Osole, ki pa
je omenil tudi številne teža-
ve in nezaupanja, s katerimi
se je Unior pri tem srečeval.
Premagali so jih in osnova za
nadaljni razvoj zgornje Dra-
vinjske doline je trdna.
Predsednik skupščine ob-
čine Tone Turnšek pa je v
svojem vsebinsko bogatem
govoru spregovoril ne le o
gospodarskih gibanjih v pre-
teklih letih in letos, o razvoju
družbenih dejavnosti, o pri-
dobitvah krajanov s pomoč-
jo treh samoprispevkov, am-
pak tudi o lepotah, zgodo-
vinskih in kulturnih zname-
nitostih občine, saj mora tu-
di njim veljati skrb vseh ob-
čanov.
Na dan slavnostne seje so
odprli tudi konjiško planin-
sko pot ob spomenikih Na-
rodnoosvobodilne borbe v
občini, delegacije pa so polo-
žile vence na grobišča na ob-
močju Rogle.
Prireditve ob prazniku ob-
čine Slovenske Konjice še
trajajo. V nedeljo so odprli
eno najlepših avtomatskih
strelišč za zračno orožje v Ju-
goslaviji, v prizidku Doma
teritorialnih enot v Sloven-
skih Konjicah. Tam je bilo
tudi meddružinsko tekmo-
vanje z zračnim orožjem in
medmestni šahovski turnir.
V ponedeljek so odprli asfal-
tirano cesto v krajevni skup-
nosti Zbelovo, ki povezuje
Zbelovsko goro in Dol, v to-
rek pa specializirane učilni-
ce srednje šole kovinske
usmeritve v Zrečah. V sredo
je bilo slovesno v krajevni
skupnosti Vitanje, kjer so v
Zgornjem Breznu odprli do-
bre tri kilometre ceste v ma-
kadamski izvedbi Lenartič-
Artan, ki povezuje to najbolj
oddaljeno naselje v konjiški
občini s celjsko. Danes si bo-
do občani lahko ogledali no-
ve delovne in skladiščne
prostore Pekarne-slaščičar-
ne Rogla, kjer bo mogoče us-
kladiščiti 280 ton moke in
podvojiti proizvodnjo kek-
sov.
Že ves teden potekajo tako
rekoč v vseh krajevnih skup-
nostih telesnokulturne prire-
ditve, v petek, bo ulični tek
po Slovenskih Konjicah, v
soboto pa mladinska športna
olimpiada pri Osnovni šoli
Dušana Jereba v Slovenskih
Konjicah. Mladi bodo pri-
pravili v petek tudi priredi-
tev v Domu kulture - Mladi
občini Slovenske Konjice in
XI. kongresu ZSMS.
Z ogledom rekonstruirane
ceste in odprtjem večnamen-
skega doma krajanov v kra-
jevni skupnosti Bezina bodo
v soboto zaključili bogat te-
den prireditev ob letošnjem
občinskem prazniku, teden,
ki kljub številnim pridobi-
tvam -in uspehom občine v
zadnjem letu ni zasenčil
skrbi za še boljše gospodar-
jenje in s tem tudi za še bolj-
še življenjske in delovne po-
goje v občini. Nekatere po-
trebe bodo razrešili s četrtim
samoprispevkom, če se bodo
prihodnji mesec na referen-
dumu zanj odločili.
MILENA B. POKLIC
Poleg nagrad, plaket in priznanj občine Slovenske Konjice so na
slavnostni seji podelili tudi letošnje nagrade in priznanja Inovator
1982, s katerimi želi Raziskovalna skupnost občine še pospešiti to
dejavnost. Prvo nagrado in priznanje so podelili za uspešno reali-
ziran inovacijski predlog »avtomati za izdelavo keramičnih bru-
sov« avtorjem Jožetu Brglezu, Dušanu Dvoršku, Zdravku Ivačiču,
Borisu Lepšini, Albinu Matavžu, Jožetu Rančniku, Marjanu Skazi
in Mihaelu Vuhererju iz Cometa. Drugo nagrado in priznanje so
podelili za uspešno realizirano tehnično izboljšavo »Konit 21«
avtorjem Aleksandru Bogini, Martinu Kenetu in Hugu Škorjancu
iz Konusa, tretjo nagrado in priznanje pa za uspešno realiziran
inovacijski predlog »tehnološki postopek za proizvodnjo diamant-
nih brusov v smolnem vezivu« avtorju Dragu Klimi iz Cometa
Ostalim inovatorjem bodo podelili priznanja na skupščini občin-
ske raziskovalne skupnosti.
Na slavnostni akademiji je zapel tudi moški pevski zbor LIO iz Slovenskih Konjic.
UVELJA VLJANJE ŠPORTNE
MEDICINE
Na Dobrni je bil ves prejšnji teden simpozij jugoslovan-
skih zdravnikov, ki se ukvarjajo s športno medicino, skrbijo
za zdravje športnikov in za odpravljanje njihovih poškodb.
Simpozija se je udeležilo 180 zdravnikov iz vseh republik in
pokrajin, največ pa iz Slovenije.
Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili med simpozijem
(vodil jo je dr. Jože Barovič iz Dobrne), so opozorili na
pomembnost športne medicine, kjer pa se žal vedno kot
glavni faktor pojavlja pomanjkanje denarja. Športna medi-
cina je v svetu izredno razvita, pri nas pa se z njo ukvarja le
peščica zdravnikov. Zal pa je bila tiskovna konferenca slabo
pripravljena in ni dala cele vrste odgovorov na postavljena
vprašanja. Športni zdravnik namreč ni samo tisti, ki sedi na
klopi z ekipo in skrbi za vrhunskega športnika, ampak je
potrebna skrb od predšolske vzgoje naprej. Športno zdrav-
stvo tako šele orje ledino na tem pomembnem področju, ki
ima ob medicinskih tudi svoje vzgojne vidike.
Šport oz. zdravje ljudi je ne nazadnje izrednega pomena
tudi za področje SLO in DS. Poseben problem predstavlja
tudi delo s športnicami. Simpozij na Dobrni je uspel, žal pa
ni dala vsega zanimivega tiskovna konferenca (med drugim
je manjkalo gradivo). Prav gotovo pa je ta simpozij za Do-
brno oz. zdravilišče dobrodošel, saj se tu poleg ostalega vse
bolj ukvarjajo s športno medicinsko rehabilitacijo.
TONE VRABL
ŠMARJE: KONFERENCA MLADIH
Včeraj je bila v Šmarju pri Jelšah seja Občinske konfe-
rence ZSMS. Na njej so mladi poročali o delu konference in
njenih organov v zadnjih dveh letih, sprejeli usmeritve za
nadaljnje delo in izvolili organe Občinske konference
ZSMS. Tako so za novega predsednika konference izvolili
Hinka Zekarja, za sekretarja pa Slavka Javoriča, ki je to
funkcijo opravljal že sedaj. Na seji Občinske konference pa
so mladi iz šmarske občine izvolili tudi svoje delegate za 11.
.kongres ZSMS in delegata za 11. kongres ZSMJ.	DS
MEA CULPA PO CELJSKO
Da so se člani odbora za racionalnejšo izkoriščanje
energije pri republiški gospodarski zbornici pomno-
ženi za vodilne iz celjske regijske gospodarske zbor-
nice najprej temeljito ogreli okoli hudih težav, ki jih
povzroča pomanjkanje nafte in njenih derivatov, je
jasno. Šlo je zato, kako in koliko pogonskega goriva bo
poskrbljenega za industrijo in kako bo porabo treba
racionirati, kajti mazuta in podobnih goriv za vse go-
tovo ne bo zadosti. Domenili so se, da se bodo uskladili
po regijah in panogah, znotraj pa po prioriteti, ki jo
narekuje spisek izvoznikov in nadomeščevalcev
uvoza.
Po dnevnem redu so bili tokrat na vrsti predstavniki
celjske gospodarske zbornice, ki so poročali o tem,
kako tečejo prizadevanja za varčevanje energije, pred-
vsem pa nadomeščanje tako deficitnih kot tudi hudo
dragih goriv. Mimogrede se človeku enako stori če
pomisli, kako bi bilo mnogo bolje, če bi pred desetletji
z veliko manj ihte uvajali »revolucionarne novosti«, ko
so iz tovarn in delavnic metali vsa mogoča kurišča na
klasična goriva. Toda, po toči je seveda prepozno zvo-
niti, vredno je že to veliko, da se marsikje resno trudijo
nadomestiti brzopleto naftno pogoltnost s čim drugim
do takrat, ko bo znanost odprla poti k novim energet-
skim virom.
Na celjskem je bilo dosedaj največ narejenega v lesni
industriji, LIP KONJICE, LIK SAVINJA, LIP ŠENT-
JUR itd. Kako zajeti in uporabiti uhajajočo toploto,
močno razmišljajo v štorski železarni.
Pri vsej tej stiski je vsaka pobuda dobrodošla,
vseeno iz katere strani prihaja. Obrtni sejem v Celju je
pokazal domiselnost malega gospodarstva, kot so re-
cimo peči za centralno kurjavo za kmete, ki lahko
kurijo polena in klade. Kako imenitno bi bilo, če bi
izdelovalci peči za centralno kurjavo začeli širiti vrata
skozi katera se nalaga kurivo, da bi tudi v zasebnih
pečeh mogli kuriti debelejša polena brez hude muje za
naporno sekanje grčavih trdovratnic. Za tiste, ki so jim
prodali peči pred leti bi proizvajalci vsaj dali v prodajo
gostejše litoželezne mreže, da bi mogli kuriti tudi drob-
nejše vrste premoga. To kar mimogrede, kot dodatek k
ugotovitvi, da v celjski zbornici razmišljajo in tudi kaj •
storijo za varčevanje z energijo.
Udeležencem posveta iz drugih regij so Celjani razlo-
žili svojo metodo razdeljevanja bencina, ki pa je med-
tem menda že menjana.
JURE KRAŠOVEC
OB KONCU ZMDA KOZJANSKO 82
Udeleženci Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko
82 so, po poletnih brigadirskih mesecih zdaj že nekaj časa na
svojih delovnih mestih ali v šolskih klopeh. Na deloviščih in
pri interesnih dejavnostih je vsak udeleženec prispeval po
svojih močeh in sposobnostih. Rezultate letošnje akcije na
Kozjanskem pa bodo ocenili jutri, 15. oktobra ob 10. uri na
seji skupščine ZMDA Kozjansko 82, ki bo v Šentjurju. Po
sprejemu poročila in ocene letošnje akcije, se bodo seznanili
tudi s programskimi usmeritvami za prihodnje leto in pode-
lili priznanja in plakete ZMDA in skupščine občine.
MP
SPREGA PROFIJEV
Kako naj raste zavest o odgovornosti delegatske baze, če
na seji kakšne skupščine ali skupnosti slišiš po končani
razpravi točke dnevnega reda približno takle povzetek in
predlog predsedujočega:
»Predlagam, da sprejmemo v materialih napisane pred-
loge in sklepe izvršnega sveta (ali odbora) in da vnesemo
današnje, na seji iznešene dodatne predloge izvršnega sveta
(odbora). Stališča delegatov pa predlagam v obravnavo sku-
paj s pismenimi vprašanji delegacij. Odgovore nanje naj
pripravi izvršni svet, oziroma odbor, oziroma njim podre-
jene službe!«
pogled v svet s kovinotehno
TEŽAVE S POIMENOVANJEM
Prejšnji teden smo na tem mestu govo-
rili o dobrih novicah iz New Yorka, na-
mreč o uspešnem dogovoru predstavni-
kov blizu sto članic gibanja neuvršče-
nih, da razpletejo problem izvedbe sed-
mega vrhunskega srečanja najvišjih za-
stopnikov neuvrščenih držav s prestavi-
tvijo kraja in spremembo datuma se-
stanka. Kot je zdaj že splošno znano,
sedmi vrh ne bo v iraškem glavnem me-
stu Bagdadu, kjer naj bi bil od 6. do 10.
septembra, marveč od 7. do 11. marca
prihodnje leto v indijskem glavnem me-
stu New Delhiju.
Naj vnovič zapišemo, da se je neuvr-
ščenim sorazmerno hitro posrečilo dose-
či soglasje o spremembi kraja in časa
vrhunskega sestanka, kar je bilo nujno
spričo nadaljevanja vojne med Irakom
in Iranom, ki je preprečila vrh v Ba-
gdadu.
Na sestanku v New Yorku pa so zuna-
nji ministri neuvrščenih opravili tudi
drugo koristno delo. V 50 točkah so izo-
blikovali stališča do številnih vprašanj
sodobnega sveta. Po svoje temeljno, naj-
pomembnejše stališče zadeva večno ak-
tualno razmerje med temeljnimi, izvir-
nimi načeli tega zunajblokovskega giba-
nja in vprašanjem, kako odgovoriti na
mnogotere izzive sodobnega sveta, kot
so oboroževalna tekma, nevarnost jedr-
ske vojne (in množičnega uničenja člo-
veštva), nasprotovanje in izkoreninja-
nje nadvlade vseh vrst, vsiljevanje volje
drugim, vmešavanje v notranje zadeve
posameznih držav. Skratka, kako se
upreti nasilju v mednarodnih odnosih.
S tem vsi izzivi, ki jih prinaša današ-
nji svet, še niso zaobjeti, našteti. Še in še
jih je. Kaj storiti, da bi bili Združeni
narodi v resnici postali varuh miru, ko-
lektivni borec proti vojnim nevarno-
stim? Kaj napraviti, da bi sodobni sve-
tovni red (ali nered) očistili številnih
primesi nevarne zastarelosti, pri čemer
mislimo na nekdanje, a nikakor še ne
presežene odnose med močnejšimi in
šibkejšimi, med gospodarsko razvitim,
bogatim Severom in bolj ali manj nera-
zvitim, pretežno revnim Jugom.
Kot že nekajkrat doslej, se jena konfe-
renci tudi zatikalo, in kot že večkrat, je
do zapletov prišlo ob vprašanjih odno-
sov med državami, točneje rečeno, zara-
di razmejitve. In kot že velikokrat do-
slej, se je zadeva zamotala zaradi blo-
kovskih potez.
V prvo vrsto sporov sodi dolgotrajna
razprava o tem, ali gre uslišati prošnji
Venezuele, naj bi jo sprejeli med članice
gibanja neuvrščenih. Tej prošnji se je
postavila po robu venezuelska soseda
Gvajana, meneč, da prosilka ne zasluži
mesta v gibanju, pač zato, ker si nezako-
nito želi prisvojiti del gvajanskega
ozemlja. Ministri v New Yorku spora
niso mogli poravnati tako, da bi vsi so-
glašali z rešitvijo in tako so odločitev o
tem prepustili šefom držav in vlad, kise
bodo marca 1983 sestali v New Delhiju.
Drugi, še hujši spor je nastal ob pro-
blemu, ali grešnika imenovati s polnim
imenom ali ne. Konferenca se je pred-
vsem zaradi tega zavlekla v drugo polo-
vico minulega tedna. Afriška država Bo-
cvana je zahtevala, naj bi v zadevni del
resolucije o Afganistanu zapisali, da se
morajo iz te azijske države umakniti
sovjetske čete, drugi pa so vztrajali na
tem, da zadostuje splošnejša formulaci-
ja o umiku tujih sil. V razgreti debati je
bilo tudi slišati, češ, če so ob Bližnjem
vzhodu ZDA navedene z imenom, zakaj
ne bi tudi Sovjetske zveze na vedli z ime-
nom?
Ministri tudi o tem vprašanju niso mo-
gli doseči potrebnega soglasja, ki je te-
meljno pravilo odločanja v gibanju neu-
vrščenih. Sklep je bil odložen ali, bolje
rečeno, prepuščen sedmemu vrhu v Ne w
Delhiju.
Pričakovati je, da bo tudi tam razpra-
va vroča, kot rečemo, toda ob vsem tem
ne gre prezreti, da so ministri neuvršče-
nih dosegli soglasje o veliki večini dru-
gih zadev, do katerih so se opredeljevali.
In to je poglavitno, čeprav kajpada tudi
odprtih vprašanj ne gre devati v nemar.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982
PAPIRNAT JEZ MALIM HIDROCENTRALAM
HUDA NUJA P0L2JA MUJA
Za žepne centrale dokumentacija kot za velikanke?!
Včasih kaže, kot da sta po-
litika in oblastna operativa v
hudem navzkrižju, ne v spre-
gi. Zdajšni čas, zadnja leta
pravzaprav, je vsakemu ja-
sno, da je vsaka pobuda za
izboljšanje energetskih ra-
zmer dobrodošla. Ze nekaj ,
let sem, odkar smo kratki z
elektriko, s premogi in naft-
nimi derivati še bolj, smo na
papirju sprožili pravo propa-
gandno akcijo za gradnjo
malih vodnih električnih
central, kajti voda, od nekdaj
dana, je pač najboljši, vendar
še premalo izkoriščeni ener-
getski vir. Potoki, male reke
in tudi večje, tečejo mimo
naših hiš, vasi in krajev, kjer
ljudi tarejo skrbi? v teh letih
vedno bolj o tem, kako se
bomo greli, kako kuhali, sve-
tih itd.
Seveda tudi malo vodno
centralico ni mogoče naredi-
ti tako preprosto kot kakšen
mlin, ki ga steše spreten te-
sar po dobrem vzorcu, če že
ni po naravi poslov vajen.
Treba je tudi kaj več denarja,
zajeten kupček nasvetov in
preiskusov velja izkoristiti,
predvsem pa imeti srečo, da
mimo domovanja šumi bistri
potoček, ob katerem bi lah-
ko bil »mlin«, ki bi za spre-
membo mlel elektriko.
Javna, družbena, se pravi
politična pobuda je bila da-
na. Dajmo, zmigajmo se!
Nak!, na svoj način odki-
mava j o mlinarji takoimeno-
vanih božjih mlinov, kot je
ljudstvo proglasilo tisto te-
kanje od Poncija do Pilata,
spopad z goro predpisov in
papirjev. Pri tem se šteje
vsak dejavnik (od Poncija do
Pilata) za najbolj pomemb-
nega. Kako torej poteka ta
gradnja papirnatega jezu?
Ko je nekdo opravil tisto
svoj delo: izmeril količino
pretoka vode, padec, ki ga
lahko doseže z višinsko razli-
ko, ko se je s strokovnjakom
prebil skozi račune, če se mu
sploh izplača začeti, mora
opraviti še naslednje:
•	Najprej je potrebno so-
glasje lastnikov zemljišča, če
ni le-to izključno na njegovi
zemlji in v ničemer ne moti
posesti sosedov.
•	Dobiti mora soglasje
krajevne skupnosti,
•	nadalje vodnogospo-
darsko soglasje (menda ne-
glede na velikost vodnega
toka, torej tudi če je poto-
ček).
•	Neglede na to, ali so v
potoku ribe ali ne, potrebuje
namembni graditelj soglasje
ribiške družine.
•	Neizbežno je treba do-
biti soglasje SIS za gozdar-
stvo,
•	ob tem pa pravtako so-
glasje kmetijske zemljiške
skupnosti.
•	Soglasje mora dati tudi
mogočen konkurent, elek-
trogospodarska organizacija
tistega področja,
•	Svoje soglasje mora da-
ti še SIS za varstvo okolja, ki
ga v mnogih občinah nimajo,
potem pa se zvrstijo še doku-
menti, ki so jim podlaga vsi
prejšnji in sicer:
•	Lokacijska odločba in
•	gradbeno dovoljenje.
Toliko, če je to sploh vse,
je potrebno neglede na to ali
bo naprava dajala dva ali dva
tisoč kilovatov.
Vsak razumen človek je to-
liko uvideven, da so skoraj
vsi, ali pa vsi ti dokumenti
nujni, potrebni. Toda, ali je
potrebno odpreti toliko vrat,
zlasti še, če vemo, da je treba
pri nas prenekatera vrata ze-
lo pogosto odpirati, moledo-
vati, iskati intervencijske
zveze itd. V določenem pri-
meru, ki je uredništvu znan,
je čas za pridobitev vodno-
gospodarskega soglasja, ter-
jal več mesecev.
Ali bi bilo mogoče storiti
tudi drugače? Najbrž-bi Če
bi se zavedali, da je to res
koristna pobuda, bi lahko v
vsaki občini za te vrste na-
prave pooblastili ustreznega
strokovnjaka, ki bi akumili-
ral zahteve večine teh dejav-
nikov - recimo vsaj za male
elektrarne majhne moči, ki
komaj kaj posežejo v struk-
turo zemljišča, okolja itd.
Kar zadeva električno
energijo, je še desetletja ne
bomo imeli dovolj, zato bi
takšne male centralice goto-
vo ne bile konkurenčne in v
škodo družbenemu elektro-
gospodarstvu.
Sicer pa je vsa ta reč tako
in tako precej jalova, saj na-
membni proizvajalci malih
vodnih turbin enako težko
prihajajo do dovoljenj za
proizvodnjo. Elektrokovinar
v Laškem se okoli tega trudi
že kar leto ali dve, toda tudi
pred njimi se dviga visok pa-
pirnati jez, zavit v meglico
kdo ve kakšnih interesov.
Vse kaže, da bi tak posto-
pek, ojačan s soglasjem SIS
za požarno varnost, potrebo-
vali tudi, če bi začeli spet
svetiti s treskami in smrd-
ljivcem.
JURE KRAŠOVEC
6 LET RAZVOJNEGA CENTRA
»V našem šestletnem raz-
voju smo zrastli v celovito in
delovno zaokroženo organi-
zacijo, ki je celjskemu pro-
storu dala svoj pečat, pri tem
pa smo delali tudi napake.
Vendar je naša prednost v
tem, da pred napakami ni-
smo zapirali oči, temveč smo
z lastno kritično analizo
usposabljali sebe in združe-
no delo.«
Tako so poudarili na ti-
skovni konferenci ko so oce-
njevali v Razvojnem centru
prehojeno pot in razgrinjali
prihodnje načrte.
Kot so povedali, skorajda
ni republike in pokrajine,
kjer ne bi bili delovno prisot-
ni, zlasti z usmerjenimi pro-
grami pa preraščajo poslov-
no in razvojno razdroblje-
nost. Usmerjanje družbeno
razvojnih procesov, razvoj
bivalne kulture, program
razvoja turizma, razvoj drob-
nega gospodarstva, predela-
va hrane in informatika so
tisti razvojni sklopi, ki jim
posvečajo največ pozornosti.
Ne le v temeljnih organizaci-
jah, ki za posamezno področ-
je neposredno skrbijo tem-
več predvsem v razvojno ra-
ziskovalni enoti. Le-ta vse
bolj predstavlja ustvarjalno
komponento RC, čeprav se
kot vse temeljne organizaci-
je v Razvojnem centru sreču-
je s pomanjkanjem tistih
sredstev, ki bi jih lahko vlo-
žila v temeljito in pravoča-
sno pripravo celovitih raz-
vojnih programov. Le takšen
pristop bi lahko zagotovil tu-
di uspešno realizacijo dogo-
vorjenih programov. Sedaj
namreč vse prepogosto pre-
vlada nestrpnost in iskanje
trenutnih rezultatov, ki pa
jih je pri celovitih nalogah le
težko dosegati. »V pripravo
projektov smo v zadnjem le-
tu in pol vložili preko 23 mi-
ljonov, ocenjujemo pa da bi
jih potrebovali približno 60,
če bi hoteli vse programe
pripraviti tako, da bi jih bilo
mogoče podrobno razdelane
v izvedbeno kratkem času
realizirati doma ali v tujini«,
so poudarili na zaključku.
BR
I(ŠEMPETRU
EXP0RTDRV0?
Delovna organizacija Exportdrvo TOZD Solidarnost z Reke
je pripravljena na območju žalske občine z lastnimi sredstvi
zgraditi prodajni center, ki naj bi meril okrog 1500 kvadratnih
metrov. Glede na rezultate analize predlagajo, naj Di bil objekt
lociran v naselju Šempeter ob cesti Celje-Ljubljana. Komite za
družbeno planiranje je obravnaval vlogo Exportdrva ter spre-
jel le načelni stališči, da izgradnjo podpira, da pa je treba
proučiti možno lokacijo ter uskladiti program z že obstoječo
ponudbo na tem območju. Med tem so na osnovi razgovora s
predstavniki Zavoda za načrtovanje in sekretariata za urejanje
prostora, varstvo okolja in gradbeništvo v Žalcu ugotovili, da
je s prostorskega vidika lokacija možna, dogovorili pa so se
tudi, da bi objekt gradili brez gostinskega dela.
V prodajnem centru bi potrošnikom nudili stanovanjsko,
gospodinjsko in tehnično blago. Parkirni prostor naj bi meril
okrog 1000 kvadratnih metrov, prav toliko pa tudi skladišče.
Če bodo res zgradili ta prodajni center, potem občanom iz
žalske občine prav gotovo ne bo treba po stanovanjsko, gospo-
dinjsko in tehnično opremo le v zeleno trgovino, obe Nami ali
Savinjski magazin. V časih, v katerih živimo in kakršni še
prihajajo, pa bo povpraševanje po takšnih izdelkih vedno
večie"	JANEZ VEDENIK
COŠ MARIJA BROZ
Bistrica ob Sotli
razpisuje
prosto delovno mesto
predmetnega
učitelja nemškega
jezika
za nedoločen čas s polnim
delovnim časom.
Nastop službe 1.11. 1982.
Šola ima stanovanje.
ZA MESEC VARČEVANJA
Ljubljanska banka Splošna banka Celje je v okviru zdru-
žene banke in tudi sama pripravila več akcij za počastitev
letošnjega meseca varčevanja - oktobra in zadnjega dne V
tem mesecu - dneva varčevanja.
V ta namen je izšel Učen plakat z geslom »živi varčno, da
boš živel bolje«, ki kaže odlomljen hleb kruha. Izšla je tudi
brošura »100 in 4 načini varčevanja«, ki poudarja denarno
varčevanje, bančne storitve, varčevanje v gospodinjstvih,
pregled različnih izdelkov domačih proizvajalcev, ki s so-
dobno zasnovo omogočajo večje prihranke energije itd. Na
voljo je tudi brošura za mlade varčevalce, ki opozarja na
pomembnost zbiranja sekundarnih surovin. V šolah, ozi-
roma razrednih skupnostih bodo imeli ure na temo varčeva-
nja. Posebej bo pripravljeno tekmovanje bančnih delavcev,
ki se ga bodo udeležili tudi člani kolektiva celjske temeljne
banke Ljubljanske banke. In če k vsemu temu dodamo
posebno številko Pikapolonice, pisanje v Cicibanu, prav
tako v Mladini, zatem nekatere radijske oddaje in podobno
je to skoraj vse, kar zadeva akcije v okviru združene banke.
Celjska temeljna banka pa bo poleg vsega tega pripravila
ob sodelovanju aranžerjev Tkanine primerno izložbeno
okno, v celodnevni osnovni šoli Frana Roša bo urejena
razstava nagrajenih otroških likovnih in fotografskih del.
Banka bo poleg tega sodelovala na prireditvah v vrtcih ob
prihodu tetke Jeseni. To je tudi čas, ko v šolah podeljujejo
plakete in priznanja LB - Splošne banke Celje za uspehe na
tekmovanju med pionirskimi hranilnicami ter za najboljša
likovna, literarna in fotografska dela. Program akcij za me-
sec varčevanja pa je zajel tudi izlet mladih varčevalcev iz
osnovnih šol, ki so že obiskali šolo »Marije Broz« v Bistrici
ob Sotli ter Augustinčičevo galerijo v Klanjcu.
MB
VEČJA
ZAPOSLENOST
Po podatkih Zavoda
SRS za statistiko je bilo v
občini Žalec zadnji dan
meseca julija zaposlenih
12.203 delavcev, v pov-
prečju pa je bilo prvo pol-
letje zaposlenih v občini
12.175 delavcev. V pri-
merjavi z letom 1981 se je
povečalo število zaposle-
nih v občin; za 1,7 odstot-
ka ali za 203 delavce in
sicer v gospodarstvu za
1,8 odstotka (172 delav-
cev), v negospodarstvu za
1,5 (18 delavcev) in v za-
sebnem sektorju za 1,7
odstotka (13 delavcev).
Zčlruženo delo je v I.
polletju letošnjega _ leta
prijavilo pri Skupnosti za
zaposlovanje 649 potreb
po delavcih in 386 kritij
potreb. Število potreb po
delavcih se je v primerja-
vi z enakim Obdobjem v
lanskem letu povečalo za
30,3 odstotke, izboljšala
pa se je tudi izobrazbena
struktura javljenih po-
treb.
T. TAVČAR
ZLATARNE CELJE
NOV DENTALNI PROGRAM
Obrestuje se skrbno raziskovalno delo
Zlatarna Celje je znana po
nakitu, izdeljuje pa tudi den-
talne zlitine, potrošne mate-
riale ter opremo za zoboz-
dravstvo. Dentalni program
je zelo obsežen. Sestavljen je
iz dveh delov, z njim pa se
ukvarjata TOZD Aurodent iz
Ljubljane in TOZD Zlatarna
Celje, ki je nosilec dentalne
opreme.
Proizvodnja dentalnih zla-
tin sestavlja prvi del progra-
ma. Pred leti so Zlatarne
oskrbovale zobozdravstvo z
zlitinami, v katerih je bil vi-
sok odstotek zlata. Danes se
je stanje spremenilo. Trend
razvoja v tujini (ZDA) in pri
nas je, da bi zlitine iz pleme-
nitih kovin nadomestili z zli-
tinami iz neplemenitih. Tako
bi Zlatarne ne imele več te-
žav s surovinami, pa tudi iz-
delki bi bili lažji in cenejši. V
Sloveniji je najbolj prisotna
zlitina auropal, s keramiko
pa se Zlatarne Celje manj
ukvarjajo. Področje je vablji-
vo, a tehnološko bolj za-
htevno.
Drugi del programa se-
stavlja oprema za zobozdrav-
stvo in materiali, ki so pove-
zani z njo. Leta 1976 je bila v
Zlatarnah izdelava prva apa-
ratura za topljenje in centri-
fugalno vlivanje, do letos pa
so prodali že 821 različnih
aparatur. Tako so zmanjšali
uvoz za približno 170 milijo-
nov dinarjev. Z opremo lah-
ko pokrivajo jugoslovanske
potrebe in nadomeščajo tuje
partnerje tako tehnološko
kot kvalitetno. Oprema veže
nase tudi določene materia-
le, ki so se razvijali vzpore-
dno z njo.
Vse nove dosežke lahko te-
stirajo v Zlatarnah Celje, saj
imajo demonstracijski laba-
ratorij. Je eden izmed 18 la-
baratorijev v Jugoslaviji, dva
pa so prodali v Sovjetsko
zvezo.
Pri izdelavi opreme za zo-
bozdravstvo Zlatarne Celje
dobro sodelujejo s koope-
ranti v družbenem in zaseb-
nem sektorju. Povezani so z
delovno organizacijo Lek iz
Ljubljane, s Poligalantom iz
Nove Gorice in z drugimi.
Zasebnike Zlatarne Celje
oskrbujejo z materialom, ti
pa izdelujejo le določene de-
le opreme.
Dentalni program se razvi-
ja iz leta v leto. Zlatarne Ce-
lje so poleg nakita največ na-
redile v pogledu raziskoval-
nega dela, razvoja lastne teh-
nologije in strokovnih Unij
prav pri tem programu. Svo-
je izdelke izvažajo v Švico,
Sovjetsko zvezo, na Poljsko
in Češkoslovaško. Vsako le-
to organizirajo simpozije na
druga strokovna izpopolnje-
vanja, katerih glavna tema je
dentalni program.
BLANKA DEČMAN
NOV MOTOR VŠTORSKE
TRAKTORJE
V Tovarni traktorjev Železarne Štore si prizadevajo, da bi
kljub znanim težavam povečali proizvodnjo in izkoristili
zmogljivosti tudi z uvajanjem nekaterih novih proizvodnih
programov. Da bi dosegli letos načrtovano proizvodnjo 3500
traktorjev, so se v Štorah povezali s tovarno IMT iz Rakovice
v Beogradu, ki je izdelala zanje nov motor s petdesetimi
konjskimi močmi. Ko bo dogovorjena cena za nov traktor-
ski motor ga bodo v Tovarni traktorjev takoj pričeli vgraje-
vati v svoje izdelke in traktorje z doma narejenim in neko-
liko močnejšim motorjem takoj poslali v prodajo doma-
čemu tržišču. Sočasno pa razvijajo v Tovarni traktorjev še
vezi z nekaterimi drugimi domačimi proizvajalci, vse s ci-
ljem, da bi nekatere sedaj uvožene traktorske dele zamenjali
z domačimi. Tako so se z delovno organizacijo 21. maj iz
Rakovice dogovorili za proizvodnjo traktorskih zobnikov, z
Rekordom iz Rakovice pa za proizvodnjo in dobavo traktor-
skih gum. V zadnjem času pa so se pričeli razgovori tudi z
reško tovarno Torpedo o možnostih proizvodnje in dobave
traktorskih sedežev.
Ob vse jasnejših oblikah povezovanja z različnimi proizva^
jalci v Jugoslaviji pri proizvodnji traktorjev, pa se v tej
štorski tovarni pogovarjajo tudi o tem, da bi zaradi zdajšnjih
proizvodnjih zastojev izkoristili proizvodne zmogljivosti za
izdelavo nekaterih traktorskih sklopov. Trenutno so prev-
zeli precejšnje naročilo iz Koreje, za katero izdelujejo trak-
torske menjalnike.
DS
$1. 41-14. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
NAJDALJŠE KOLONE PRI ČRPALKAH SO NA CELJSKEM
PO KAPLJICAH,VENDAR REDNIH..
po 20. oktobru se bo najverjetneje sprostila prodaja kurilnega olja
V središču zanimanja so
sedaj in bodo tudi v prihod-
ke vsa vprašanja v zvezi z
oskrbo z nekaterimi energet-
skimi viri. Na prvem mestu
je seveda oskrba z bencini in
drugimi naftnimi derivaiti,
pa tudi s premogom oziroma
trdimi gorivi in plinom. Zato
je Medobčinska gospodar-
ska zbornica v ponedeljek
pripravila sestanek, na kate-
rem so predstavniki zborni-
ce, Petrola, Plinarne, Kovi-
notehne ter nekaterih izvrš-
nih svetov pripravili za jav-
nost obširnejšo informacijo
o energetskih križih in teža-
vah, pa tudi ukrepih, da bo-
mo vsaj letošnje leto prebro-
dili krizo kar najučinkoviteje
in enakomerno tudi pri po-
manjkanju energetskih vi-
rov.
Zaradi slabe oveščenosti je
potrošniška mrzličnost na
širšem celjskem območju
večja, kot bi bila normalno
pričakovana. Zato smo pri-
pravili obširnejši sestavek,
ki naj odgovori na mnoga
ugubanja okrog energetskih
zagat, čeprav bodo ukrepi za
racionalno porabo bencina
in naftnih derivatov, ki bodo
veljali za vso Jugoslavijo,
znani praktično od današnje
izredne seje zvezne skupšči-
ne in bodo jutri najverjetneje
tudi objavljeni.
Stanje v oskrbi na Celj-
skem pa je v glavnem na-
slednje!
prodaja bencina je
zmanjšana za
polovico
Kljub temu, da je prodaja
navadnega in super bencina
zmanjšana skoraj za polovi-
co, je vendar v določenem
smislu redna, saj ga točijo na
petnajstih črpalkah, do uve-
ljavitve drugih in enotnih
ukrepov v državi ah republi-
ki, v količinah 15 litrov. Non-
stop pa ga zanesljivo točijo
na šestih črpalkah na Celj-
skem in v Dravogradu na
Koroškem.
Druga plat te medalje je
seveda naša nakupovalska
mrzličnost ki ima včasih
prav neumno razsežnosti:
bencina lačni so naenkrat
poštah tudi občani, ki ga si-
cer po 15 litrov prevozijo ko-
maj v treh mesecih ah celo
več. Ustvarjajo se kolone
bentečih voznikov in takš-
nih, ki si natočijo tudi po tri
ali pet litrov, ker imajo rezer-
voarje že tako polne, pa spet
takšni, ki si z večkratnimi
vožnjami pri eni ah večih čr-
palkah ustvarjajo nepotreb-
ne in predvsem nevarne eks-
plozivne zaloge in še bi lah-
ko naštevali. Veliko o tem pa
znajo povedati črpalkarji-
Kljub temu, da na pre-
dnostnih črpalkah točijo
Praktično 24 ur na dan, je
Potrebno to točenje ustavlja-
ti samo zaradi dveh razlo-
gov: prvič zato, da se napol-
nijo izpraznjeni rezervovarji
na črpalki in drugič zato, da
se upoštevajo požarno-var-
nostni predpisi. Zaradi obeh
razlogov pride občasno do
dve ali dveinpol urne preki-
nitve točenja. Tako je bilo tu-
di vedno, le da smo se včasih
vozniki pač odpeljali naprej
in točili na pivi naslednji čr-
palki, sedaj pa imamo samo
dve možnosti: potrpežljivo
počakati v vrsti in se prilago-
diti posebej uveljavljenemu
prometnemu režimu ali pa
se kasneje vrniti na črpalko.
Res je, da je potrpljenje
božja mast, ampak drugega
v tej situaciji tudi ne more-
mo svetovati. Pokažimo se
disciplinirani in solidarni, pa
predvsem človeški, zlasti pa
točimo v svoje konjičke le
tedaj, ko bencin res potrebu-
jemo. Proti tistim, ki bodo
točili na zalogo, bodo ener-
gično ukrepale inšpekcijske
službe in tudi organi milice:
pa ne zaradi zalog kot takš-
nih, ampak zaradi ogrožanja
lastnih in drugih življenj ozi-
roma premoženja. Zaloge ta-
ko visoko oktanskega goriva
so pač izredno nevarne.
Gozdarstvo in kmetijstvo
pri oskrbi z gorivi ne bo pri-
krajšano: kmetje kooperanti
nakup nafte, bencine ah me-
šanice lahko urejajo preko
svojih kmetijskih zadrug in
temeljnih zadružnih organi-
zacij, bencin za motorne ža-
ge in sečnjo pa preko goz-
dnih organizacij. V teh dneh
bo rešeno še vprašanje oskr-
be za kmete-neko operante, ki
tudi prispevajo svoj delež v
prehrambeni bilanci.
Če kdo zaradi pomanjka-
nja ostane na cesti, mu na
črpalki z največ do pet litrov
lahko izjemoma postrežejo.
Poseben problem je nekaj
dni predstavljala laška obči-
na, ki jo z izjemo Radeč oskr-
buje INA. Leta se je že osr-
bela z gorivom in bo uporab-
ljala enak sistem točenja in
prodaje kot slovenski Petrol.
Z motornimi olji zaenkrat
ni težav, dovolj jih je, le olja
Delta 5 občasno zmanjkuje.
PREDNOSTNI SEZNAM
JE STROG
Veliko pripomb občanov
je letelo naprednostih sez-
nam, ki je bil v regiji dogo-
vorjen v soglasju z izvršnimi
sveti in zbornico in se bo do-
sledno spoštoval. Na tem
seznamu, ki bo tudi objav-
ljen so resnično le tisti, ki na
seznam sodijo in je lista kar
se le da kritično ocenjena. Za
vsakega na tem seznamu je
izdana posebna izkaznica, iz
katere bo mogoče kontroli-
rati, kdo, kdaj in koliko je
točil goriva. Če je prekoračil
svojo prednostno pravico,
mu bo izkaznica odvzeta, v
primeru špekulacij pa bo
sprožen tudi predpisan po-
stopek zaradi prekrška ali
kaznivega dejanja. Uprava
javne varnosti v Celju pose-
bej poziva občane na samo-
zaščitno ravnanje in ukrepa-
nje. Predvsem hišni sveti so
dolžni preverjati, ah se v ne-
primernih prostorih ne kopi-
čijo eksplozivne zaloge gori-
va in drugih vnetljivih snovi.
BOLJŠE OBVEŠČANJE
Sredstva javnega obvešča-
nja bodo v prihodnje bolj te-
koče seznanjala občane o
energetski oskrbi, Radio Ce-
lje bo posebej vsak dan ob 8.
uri in popoldan ob 16. uri
sporočal vesti iz celjskega
Petrola, po 20. oktobru pa tu-
di o prodaji jeklenk z buta-
nom.
KURILNO OLJE TUDI
NA ČRPALKAH
Prihodnji teden bodo ome-
jene količine od 20 do 30 li-
trov na nekaterih črpalkah
tudi začeli točiti ekstra lahko
kuriliio olje za ogrevanje.
Seznam teh črpalk bodo ob-
javili prihodnjič! Sicer pa
celjski Petrol oskrbuje s ku-
rilnim oljem naročnike že od
1. oktobra: v začetku so ga s
cisternami na dan navozili
petdesetim kupcem, žal se-
daj dobave niso tolikšne, da
bi to število na dan zadržali,
bo pa kakšnih deset srečne-
žev na dan le dobilo kurilno
olje. Prvotni načrt Petrola,
da bi vseh 2.000 naročnikov
oskrbeli do 15. novembra, se
bo pomaknil pošteno v no-
vember ah na začetek de-
cembra.
plin v jeklenkah
verjetno prihodnji
teden
Vsi distruterji plina buta-
na v jeklenkah so s prodaja
prenehali že 24. septembra.
Ker je bil v ponedeljek odprt
akreditiv za 2.000 ton iz uvo-
za, lahko pričakujemo pro-
dajo jeklenk v prihodnjem
tednu. Mimogrede: celjska
plinarna ga je v oktobru na-
mesto 500 ton, dobila le 37
ton ali dve cisterni. Poleg
omenjenih 2.000 ton, naj bi
do konca leta uvozili še 2.000
ton v republiki, kar bi porab-
nike plina v jeklenkah koli-
kor toliko zadovoljilo.
V mestnem plinskem
omrežju težav ni, čeprav je
potrebno poudariti, da je tu-
di mestni plin narejen iz te-
kočega naftnega plina in tu-
di zanj veljajo v bistvu naft-
no-kritične razmere. Prav
nobenih težav pa ni in jih ni
pričakovati pri tistih, ki upo-
rabljajo zemeljski plin, kot je
to primer stanovanj v Novi
vasi v Celju, stanovanjska
soseska Plava laguna žal
zaenkrat na ta plin še ni pri-
ključena.
Plinarna bo prodajala plin
v jeklenkah na običajen na-
čin z izkaznicami, potrudili
se bodo, da bodo odpravili
ozko grlo pri prodaji, čeprav
ne morejo zadostnih količin
glede na potrebe in na dan.
premoga ni dovolj,
vendar ga bo vsaj
za letos
Po stanju z dne 5. oktobra
je v Kovinotehni, ki je glavni
oskrbovalec s trdimi gorivi,
premogom in drvmi, število
naročnikov za rjavi premog
3.632, za lignit 4.231 in za bri-
kete 401. Za letos je bilo do-
bavljenih količin lignita
17.311 ton, zagotoveljenih je
do konca leta 26.400 ton, to-
rej še 9.089 ton. Rjavega pre-
moga so razdelili 11.185 ton,
do konca leta je zagotovlje-
nih še 6.515 ton, ali skupaj z
dobavljenimi količinami
17.700 ton. Ocene potreb po
obeh premogih so še enkrat
večje: rjavega za 43.000 ton
in lignita za 57.000 ton.
Na Celjskem smo začeli
združevati denar za premog
na tri načine in upajmo, da
bodo sadovi tega združeva-
nja še letos prinesli 6.000 ton
premoga iz zasavskih pre-
mogovnikov. Prav tako bo-
mo uvozili 6.500 ton briketov
iz Nemške demokratične re-
publike in kakšnih 150 ton
črnega premoga iz Poljske.
Vse te količine bi odpravile
glavobole pri kupcih premo-
ga in Kovinotehni prav tako.
Združevanje denarja za za-
savske premogovnike naj bi
letos torej dalo prvih 6000
ton rjavega premoga, v pri-
hodnjem letu 15.000 ton in
leta 1984 še 15.000 ton. Po
tem letu pa se bodo obresto-
vala celjski regiji že tudi vla-
ganja v koiubarski rudnik in
v bosanske rudnike. Za Ko-
lubaro velja, da bi premog
lahko dobili že prej, če bi le-
tos uspeli nabrati v Sloveniji
350 milijonov dinarjev za tire
in transport. Pa nam ni uspe-
lo. Zaradi premoga bomo to-
rej lažje dihali šele po 1984.
letu.
MITJA UMNIK
Bo še kakšna kapljica več...!
MLIN ZDAJ MELJE!
Na pragu pomladi smo v našem tedniku pisali o Jančarje-
vem mlinu, ki bi lahko mlel pšenico, a je mlel le razmišlja-
nja, če naj se sploh vrti ah ne, ker je bila voda nanj speljana
čez plodno zemljo bhžnjega soseda. Sosedski spori so zdaj
menda zglajeni, tudi po zaslugi kmeta Vinka Ojsterška iz
Osredka pri Šentjurju, ki je uvidel, da ne more stati ob strani
skupni akciji vaške skupnosti v Jakobu, prostovoljnemu
delu krajanov in prizadevanjem občine, da bi stara mhnska
kolesa spet zaropotala in da bi v mlinu zasvetila elektrika.
Na pomoč je priskočila tudi Območna vodna skupnost s
sredstvi za splošni ljudski odpor in še pred setvijo so pod
Ojstrškovo njivo speljali kanal, po katerem priteka voda na
mlin. Tako sosedovo polje ni oškodovano. Mlinsko dejav-
nost pa je, kot popoldansko obrt, prevzel mlinarjev sin.
Povzet nauk zgodbe o mlinu, ki je sprva »mlel spor«, kot
smo zapisali pred meseci v reportaži, je: tudi z dogovarja-
njem ob skupni akciji se da marsikaj storiti. Če je to v
dobrobit celotni družbi, je to še tolikanj bolj pomembno!
Naj na plodni zemlji raste pšenica in veselo naj ropotajo
lopatice mlinskih koles za kruh naš vsakdanji.
MATEJA PODJED
MED DELOM IN PESMIJO
Ne samo zaradi jutrijšnje-
ga srečanja z Abrahamom,
bilo je še več drugih in po-
membnejših razlogov, da
smo si Štefana Frasa izbrali
za naš intervju. 2e štirinajst
let je na čelu delovnega ko-
lektiva »Pohištvo« v Celju.
Ze četrto leto je predsednik
Komornega moškega zbora.
Je predsednik skupščine
krajevne skupnosti Trnovlje.
In končno, gre za človeka, ki
je na vseh teh področjih
uspešen in v odnosih z ljud-
mi išče vedno tista pota, ki
govorijo o dobrem in pošte-
nem delu, medsebojnem ra-
zumevanju in spoštovanju.
Je človek, ki pozna samo
trdo delo, tudi izobraževanje
ob delu in ki najde svoje veli-
ko veselje zlasti v krogu dru-
žine, ki mu dvajsetmesečna
vnučka dajeta še posebno
vsebino.
NT: Človek ima občutek,
da kolektiv »Pohištva«
uspešno premaguje teža-
ve in izpolnjuje naloge.
Je ta občutek resničen?
ŠTEFAN FRAS: To ni sa-
mo občutek, to je resnica.
Smo enoten in delaven ko-
lektiv, kjer vladajo dobri
medsebojni odnosi. Tudi za-
to smo kos vsem nalogam,
problemom in težavam, ki
jih zlasti v tem času ne manj-
ka. Ni vse idealno, toda, nav-
zlic temu v kolektivu dobro
delamo in gospodarimo. Tu-
di sam se v tej sredini dobro
počutim. V njej sem že od
1951 leta. Prišel sem kot mi-
zarski pomočnik.
NT: Vsakodnevnim
proizvodnim nalogam
sta v zadnjem času doda-
li še eno.
ŠTEFAN FRAS: Delam
predvsem po naročilu. Pre-
vladuje oprema za trgovske
in podobne hiše. Poznajo
nas po vsej državi. Stočlan-
ski kolektiv si je s svojim de-
lom pridobil velik ugled. Si-
cer pa to naše delo poteka še
z drugimi kolektivi kot sta
Alpos v Šentjurju in Alprem
v Kamniku. Mi skrbimo za
lesene dele opreme, drugi za
kovinske in podobno. To so-
delovanje poteka na visoki
stopnji.
Vsem tem nalogam smo
zdaj dodali še eno, to je grad-
njo nadomestnih proizvod-
nih prostorov. Gre za halo s
površino 1600 kv. metrov in
za naložbo, ki bo veljala oko-
li štirideset milijonov dinar-
jev. Velik del sredstev smo
zagotovili sami, del pa bodo
tudi bančna posojila in de-
lež, ki ga bomo dobili na
podlagi samoupravnega spo-
razuma s Slovenijalesom. V
tem primeru ne gre samo za
nove, oziroma nadomestne
proizvodne prostore, tudi za
garderobo, jedilnico itd. Z
novimi prostori bomo izbolj-
šali delovne pogoje, zagoto-
vili večjo požarno varnost in
kar je najvažnejše, še bolj se
bomo preko Slovenijalesa
usmerihv izvoz. Gre torej za
izvozno usmerjeno naložbo!
Računam, da bomo z deli
na tej novi pridobitvi končali
v sredini prihodnjega leta.
NT: Stopiva za hip v Tr-
novlje. S kakšnimi nalo-
gami se v krajevni skup-
nosti ubadate v tem
času?
ŠTEFAN FRAS: Naj naj-
prej povem, da je to krajevna
skupnost, kjer število kraja-
nov nenehno upada. Z odpi-
ranjem novih zazidalnih
okohšev v Zgornjih in Spod-
njih Trnovljah, se je ta pro-
ces sicer za hip ustavil, toda
je vprašanje, za kako dolgo.
Sicer pa je naš glavni ko-
munalni problem kanalizaci-
ja, ki je ni. Zaradi tega ima-
mo silne težave in nevšečno-
sti, tudi udore vode v kleti in
podobno. To nalogo bomo v
naslednjih letih, vendar še v
tem srednjeročnem obdob-
ju, rešili tudi s pomočjo tret-
jega občinskega samopri-
spevka.
Poleg tega smo letos v kra-
jevni skupnosti dobili nov
vodovod za 54 hiš. Pri teh
delih, ki jih je vodil režijski
odbor, so se zlasti izkazali
krajani. Še posebej s prosto-
voljnimi akcijami.
In če sva že v krajevni
skupnosti, naj še povem, da
bodo domači gasilci prihod-
nje leto dogradili svoj dom,
ki bo za naše območje veliko
pomenil tudi zaradi novih
prostorov. Sicer pa moram
povedati, da se obnova kul-
turnega doma bogato obre-
stuje in da je »Zarja« tista, ki
daje močan pečat celotnemu
kulturnemu dogajanju v tem
predelu našega mesta. Vrh
tega uspešno sodeluje s kul-
turnim društvom v Doboju,
torej v mestu, ki je pobrate-
no s Celjem. Člani »Zarje«
bodo tudi ob koncu tega me-
seca gostovali v Doboju.
Zdaj si bomo prizadevali
za obnovitev, oziroma oživi-
tev knjižnice. Sicer pa naj ob
koncu tega dela pomenka
povem, da se naši ljudje, zla-
sti kmetje, ne strinjajo s
kmetijsko zemljiško politiko
in menijo, da bi morah imeti
pri dodeljevanju zemlje na
območju krajevne skupnosti
prednost!
NT: S torkovim nasto-
pom na proslavi 100-let-
nice Pokrajinskega mu-
zeja ste začeli letošnjo
sezono v komornem zbo-
ru. Kakšna pot vas še
čaka?
ŠTEFAN FRAS: Delo na-
šega zbora že šesto sezono
poteka pod umetniškim vod-
stvom prof. Vida Marcena.
To je že po tradiciji homogen
zbor z dobrimi, lahko rečem
odličnimi odnosi med pevci.
Pomembno je, da so se letos
vrnili nekateri, ki so zbor za-
pustili pred časom. Med no-
vinci pa je drugi basist Zlat-
ko Krebs.
Naše delo je zdaj osredoto-
čeno na snemanje druge, ozi-
roma tretje gramofonske
plošče, če za prvo štejem ti-
sto izpred desetih in nekaj
več let v Stuttgartu, ki pa ni
doživela izdaje v večji na-
kladi.
V našem programu je tudi
zdaj več nastopov v kolekti-
vih in v manjših krajih, sode-
lovanje na raznih proslavah
in manifestacijah in podob-
no. Prav tako ne kaže prezre-
ti našega odličnega sodelo-
vanja s pevskim zborom
»Oranje« iz nizozemskega
Schinvelda pa tudi povezo-
vanja s pevci iz Singena ob
Bodenskem jezeru v Zvezni
republiki Nemčiji.
NT: Kaj vam pomeni ju-
trišnje srečanje z Abra-
hamom, za katero že v
naprej tudi naše če-
stitke?
ŠTEFAN FRAS: Na to niti
ne mislim. Gre za dogodek,
ki mu včasih dajemo preve-
lik poudarek. Meni seveda
prinaša samo spoznanje, da
bom star toliko let, sicer pa
moram reči, da se veselim
nocojšnjega srečanja s člani
Komornega moškega zbora,
ki bo prav gotovo minilo v
prijetnem razpoloženju, ob
smešnicah, ki se ob takih
priložnostih pojavljajo in po-
dobno.
M. BOŽIČ
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982
NOV GASILSKI DOM VBEVČAH
Otvoritev novega gasilskega doma v krajevni skupnosti Bevče v občini Titovo Velenje je
znova dokazala, da le dobro organizirano delo in skupna vlaganja obrodijo sadove. Za
izgradnjo gasilskega doma, v katerem bodo imeli svoje prostore tudi krajevna skupnost
Bevče, Kulturno prosvetno društvo in štab civilne zaščite, so prispevali SIS za požarno
varnost 2 mio in 350 tisoč din, REK 20 tisoč din, koordinacijski odbor za pomoč krajčvnim
skupnostim 620 tisoč din, iz samoprispevka so namenili 300 din, krajani pa so svoj delež
prispevali s 6000 udarniškimi urami.
Poleg vseh, ki so v novem gasilskem domu pridobili svoje prostore, je v domu tudi
večnamenska dvorana, ki sprejme okoli 150 ljudi. Z dograditvijo gasilskega doma v
rekordnem času so tako rešili problem prostorske stiske, ki je že dalj časa pestila krajane
Bevč.
LOJZE OJSTRŠEK
fŠMARJE:
DENAR
KMETOM
Na zadnji seji izvršnega
sveta Skupščine občine
Šmarje pri Jelšah so pod-
prli predlog odbora pod-
pisnikov družbenega do-
govora o načinu uporabe
in upravljanja s sredstvi
solidarnosti v zvezi s sa-
nacijo razmer po junijski
toči. A treba je še dodelati
kriterije za delitev, so do-
dali, hkrati pa zagotoviti,
da bo denar čimprej pri
oškodovanih kmetih.
DS
KAKO ČEZ
MOST V
TREMA RJI H?
V	krajevni skupnosti
Pod gradom v Celju se že
nekaj let ubadajo z vpra-
šanjem, kako zagotoviti
otrokom z levega brega
Savinje v Tremarjih va-
ren prehod preko reke,
saj na tistem območju,
kjer poteka preko Savinje
železniški most, ni preho-
da za pešce. Otroci, ki
prečkajo Savinjo., se vsak
da spuščajo v življenjsko
nevarnost, saj morajo
prehoditi celotno dolžino
mostu po železniških ti-
rih in ni treba posebej
poudarjati, da je to skraj-
no tvegano dejanje. Kdor
ne prečka Savinje na ti-
stem mostu, mora hoditi
več kot pet kilometrov
okoli po cesti, da pride do
mostu na Polulah.
V	krajevni skupnosti so
v okviru sveta zadolžili
komisijo za komunalna
vprašanja, da predvidi
idejne rešitve tega pro-
blema in na njeni osnovi
bodo izdelali načrt reši-
tve: ali bo to dodatna brv
na obstoječem železni-
škem mostu tudi za peš-
ce, ali pa bodo rešili pro-
blem prevoza otrok z
ustreznim prevoznim
sredstvom po cesti.
IZ OCENE DELA OK ZSMS LAŠKO
KRITIČNO, SKROMNO
Zaupnica dosedanjemu vodstvu
Da bi temeljito in kritično
ocenili delo preteklega man-
datnega obdobja, so se v pe-
tek popoldne sestali delegati
osnovnih organizacij ZSMS
v občini Laško.
Programsko-volilna seja
občinske konference ZSMS
Laško je bila predvsem kri-
tična. V tem smislu, da so
delegati s predsedstvom na
čelu, vse bolj govorili o napa-
kah in neizpeljanih nalogah
iz programskih usmeritev
OK ZSMS Laško, kot pa o
uspehih, o katerih bi mladi iz
te občine vendarle imeli kaj
več povedati.
V razpravi, ki se je preveč
omejevala le na gradivo za
programsko volilno sejo ob-
činske mladinske organiza-
cije, so mladi spregovorili o
idejnopolitičnem delu oziro-
ma izobraževanju, ki v prak-
si še ni zaživelo kot bi mora-
lo, govorili so o informiranju
ter pri tem poudarili, da bi
Center za informiranje in
propagando pri OK ZSMS
Laško moral resnično posta-
ti center informacij, ki naj bi
redno prihajale iz osnovnih
organizacij mladine v občini.
Mladi so opozorili še na toge
oblike dela v mladinski orga-
nizaciji in na delo področnih
konferenc, ki niso zaživele.
Beseda je tekla tudi o pred-
kongresnih pripravah ter
javni razpravi o dokumentih
za 11. kongres ZSMS.
Potem ko so delegati spre-
jeli dokument o aktualnih
nalogah OK ZSMS Laško in
njenih organov, ki jih bo tre-
ba uresničiti do leta 1984, so
enoglasno izvolili vodstvo
občinske mladinske organi-
zacije. Saši Pešec je bil izvo-
ljen za predsednika, Marjan
Salobir pa za sekretarja OK
ZSMS Laško. Izvoljen je bil
tudi delegat za 11. kongres
ZSMJ. Mlade iz občine La-
ško bo na največjem sreča-
nju jugoslovanske mladine
zastopal Marjan Rajb z Vrha
nad Laškim.
Programsko volilne seje
občinske organizacije ZSMS
Laško so se udeležili ali pa
njej aktivno sodelovali tudi
Saši Pešec, predsednik OK
ZSMS Laško: »Mladina bi se
morala mnogo bolj zavedati
svojih pravic, predvsem pa
dolžnosti, ki so jasno oprede-
ljene v ustavi in drugih po-
membnih dokumentih«.
predstavniki ostalih družbe-
nopolitičnih organizacij ob-
čine ter občinske skupščine.
Andrej Mavri, sekretar OK
ZKS Laško se je vključil v
razpravo in med drugim de-
jal, da mladina dobro pozna
svoje naloge vendar pa je v
konkretnih akcijah preveč
toga in premalo učinkovita.
Opozoril je na nujnost bolj-
šega idejnopolitičnega dela.
Franc Lipoglavšek, predsed-
nik skupščine občine Laško
je k oceni dela občinske mla-
dinske organizacije Laško še
dodal, da so se mladi preveč
kritično ocenili, saj je delo
mladinske organizacije odvi-
sno tudi od dela drugih druž-
benopolitičnih organizacij v
občini.
MARJELA AGREŽ
......miimimmmmmn*	t ........i....... »wi»«i«-miii ...............ibhiii.......n »iiiih iimaimv 11 ,	s
SOCIALNO VARNOST
TISTIM,
KI JO POTREBUJEJO
Že tretja konferenca ZSS je februarja letošnjega leta
opozorila, da mora predvsem združeno delo imeti vpo-
gled v socialne razmere svojih delavcev.
Ta opozorila so bila posledica dejstev, da so nekateri
posamezniki, ki so prejemali socialno varstveno po-
moč le-to podvajali ali prihajali do nje po nekontroli-
rani poti. Dobivali so jo od svoje delovne organizacije,
v svoji KS in še, morebiti, od katere samoupravne
interesne skupnosti. Tako je bilo omajano načelo, za
katero smo se sporazumeli pri vodenju socialne poli-
tike, to pa je, da si je vsakdo socialno varnost dolžan
zagotavljati sam, s svojim lastnim delom, pomoč na
solidarnostni osnovi pa dobi samo tisti, ki dela iz ob-
jektivnih vzrokov ni sposoben opravljati.
Zaradi nepregleda nad socialno varstvenimi po-
močmi se je zgodilo in se še dogaja, veliko krivic.
Prizadeti so vsi tisti, ki v potu svojega obraza pošteno
služijo kruh, pa komaj zagotovijo socialno varnost
svoji družini, drugi pa na zvit način, zaradi nepregleda
nad socialnimi podporami dostikrat dobijo če seštejajo
vse skupaj, več, kot znašajo minimalni osebni do-
hodki. Presežek »zadnjih« gre tudi na račun tistih, ki
dobivajo samo eno socialno pomoč in kot vemo je ta
vse premajhna za zgledno življenje.
Zaradi krivic, ki so se dogajale in se še dogajajo, je
potrebno pohiteti z družbenopolitično akcijo o enotni
skupni evidenci prejemnikov socialno varstvenih pra-
vic. To omogoča sedaj samoupravni sporazum, ki zave-
zuje pet samoupravnih interesnih skupnosti, organiza-
cije združenega dela ter krajevne skupnosti, da v naj-
krajšem času pripravijo potrebne podatke, ki se bodo
zbirali na Centru za socialno delo v Celju. Tu je po-
trebna služba že stekla, v začetku z evidenco nad otro-
škimi dodatki. Ta služba bo terjala tudi notranjo reor-
ganizacijo, pripeljala pa bo do cilja - skupne evidence
socialno varstvene pomoči. Potrebne kartice so že na-
tisnjene, v njih pa bodo zabeležene vse pomoči, ki jih
bo posameznik ali družina dobivala.
Januarja naj bi bila ta služba nared, do takrat pa
morajo vse delovne organizacije pripraviti zbir podat-
kov socialnih dajatev, kijih prejemajo njihovi delavci.
Še vedno je namreč organizacija združenega dela tista
osnovna celica, ki mora skupaj s krajevno skupnostjo
nuditi evidepčni službi največjo pomoč, kajti le tako
bo mogoče priti do pravičnih podatkov, ki ne bodo
oškodovali najpotrebnejših, lenuhe in špekulante pa
izločili.
ZDENKA STOPAM
TEHTNICA V ŠENTJURJU
V Šentjurju bodo postavili javno tovorno tehtnico za te-
htanje do 301, ki so jo, vsa dolga leta, odkar je stara odslu-
žila, že močno pogrešali. Ta problem so večkrat sprožili tudi
delegati na zboru krajevnih skupnosti. Kot kaže, pa so
končno v Šentjurju le našli skupni jezik, oziroma sovlagate-
lje, ki naj bi bili: KK - tozd trgovinska dejavnost, krajevni
skupnosti Šentjur center in okolica, bodoča organizacija
Dinos na tem področju in KOP Šentjur. Slednji naj bi z njo
tudi upravljal. Nova tehtnica bo stala na nekdanjem pro-
storu v bližini železniške postaje in bo koristna zlasti pri
tehtanju premoga, saj v Šentjurju želijo, da bi se transport
le-tega preusmerjal iz cestnega na železniški promet.
MATEJA PODJED
V BESEDI IN SLIKI
92 KRVODAJALCEV
Krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter je v so-
boto pripravila krvodajalsko akcijo. K odvzemu krvi je
prišlo 92 krajanov, od tega največ iz delovnih organizacij
AERO, SIP in LIK Savinja. Med njimi je bil tudi Jože
Zdovec, ki je kri daroval že 77 krat.	T. TAVČAR
RAZSTAVA DEL JOSIPA IPAVCA
V počastitev letošnjega praznika občine Titovo Velenje,
so pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta odprli razstavo
umetniških slik slikarja Josipa Ipavca iz Šentjurja.
Razstava je odprta v prostorih knjižnice, odprta pa bo
do 10. novembra, vsak dan od 9. do 18. ure in ob sobotah
od 9. do 13. ure.	LO
PRIZNANJA ZA NAJLEPŠE CVETJE
Posebna komisija Turistično olepševalnega društva Šo-
štanj je tudi v letošnji poletni sezoni pregledala urejenost
vrtov, balkonov in zelenic v Šoštanju. Razveseljivo je
ugotovljeno dejstvo, da je tudi letos večina zasebnih hiš in
stanovanjskih blokov bila lepo urejena in da so tako last-
niki hiš kakor tudi hišni sveti posvetili veliko časa in
truda urejenosti zelenic, vrtov in cvetja na balkonih.
Zato je društvo na nedavni osrednji proslavi ob 80 let-
nem jubileju obstoja in delovanja podelilo 15. gojiteljem
cvetja lična priznanja v znak zahvale za trud in prizadeva-
nja za lepši izgled mesta. Priznanja za najlepše cvetje na
balkonih in vrtovih so letos prejeli: Greta Karat, Nežka
Viher, Marija Pocajt, Majda Letonja, Ana Mevc, Marija
Zupane, Pepca Prislan, Amalija Kortnik, Milica Pusov-
nik, Pavla Zrebelj, Antonija Drvarič, Vera Vačovnik, Jože
Škrbot, Štefka Čebul in Marija Kolar.
Po podelitvi je bil še izviren kulturni program, ki so ga
izvedli člani folklorne skupine Oljka iz Smartnega ob
Paki, nato pa je bil še tovariški večer v Kajuhovem domu.
V. K.
NA KROSU 350 TEKAČEV
V Preboldu je bilo žalsko občinsko tekmovanje- v
Krosu. Kljub slabemu vremenu je nastopilo 350 udeležen-
cev v osmih kategorijah. Zmagovalci: Jože Livek (Vran-
sko), Natalija Hriberšek (Prebold), Matjaž Krk (Griže),
Vanja Satler (Žalec), Stane Romih (Polzela), Sabina Šol-
man (Griže), Damjan Rogl (CUI), Barica Ivane (CUI), Ana
Goleš (CUI), Marjan Plavčak (Žalec) in Veno Satler (Ža-
lec). Najboljši se bodo udeležili nedeljskega republiškega
tekmovanja kros Dela, ki bo v Lajšah pri Titovem Vele-
nju.	' T. tavcah
KAMNOLOM ŠIBENIK OSTANE
Kamnolom v Šibeniku pri Šentjurju ne bo sameval,
kljub temu, da so se pri Cestnem podjetju v Celju, kjer so
do sedaj opravljali z njim, ugotovili, da ga zaradi že omeje-
nih količin opustijo. V občini Šentjur pa so mnenja, da
bodo količini kamna iz tega kamnoloma še vedno zado-
ščale za krpanje številnih slabih makadamskih cest v
občini. Skrb za kamnolom in proizvodnjo kamna bo prev-
zelo šentjursko komunalno podjetje.	M?
$1. 41-14. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
Kako smo se šli raziskovanje ali veliki
trenutki Slivniškega jezera
(Posvečamo vsem ženskam, ki se nameravalo ali pa se že izdajajo za znanstvenice - predvsem v
opozorilo: Za netopirja pravijo, da ni ne ptič ne miš - za znanstvenice pa velja, da niso ne znanstvenice,
ne ženske...
Toliko namesto uvoda ali rubrike Beseda (avtorja) je vaša.)
Stojiš na lestvi visoko nad oblaki (in nisi niti slučajno srebrna ptica) in ne veš ali bi jokal ali se razpočil od
besa. Z desnico se krčevito oklepaš čopiča in Sadolin številka 4 ti teče po podlahti nekako do podpazduhe. Leva
roka se medtem oklepa zadnjega klina na lestvi, vse to pa se imenuje zaščitno, tretje po vrsti, barvanje
Tkavčevine. Tkavčevina je majhna, z lesom mojega očeta tako rekoč znanstveno obita hiša ob Slivniškem
jezeru. Njen nastanek sega v rano otroštvo Franca Jožefa (avstrijski cesar, rojen 1830), ime pa izvira iz dejstva,
da so se avtohtoni prebivalci ukvarjali s tkanjem.
Barvanje Tkavčevine je torej moja najbolj artistična značilnost. Po nekajurni tovrstni aktivnosti me pogled
na jezero pretrese v skrajno negativnem smislu. Zanimivo je, da doživljajo tamkajšni kmet je popolnoma enake
občutke in to brez kakršnihkoli pleskarskih vzpodbud. S takšnimi problemi se ukvarja moja raziskovalna
naloga, v prostem času pa iskreno čutim s kmeti, ki pošiljajo jezero in ribiče daleč stran.
Dogaja se seveda tudi, da na Tkavčevini izvajamo razne »ne-delovne« akcije. V vseh navedenih in še mnogih
zamolčanih okoliščinah je na najbolj sončni gredi mojega zeljnika zrasla ideja o raziskovalni nalogi SLIVNI-
ŠKO JEZERO DANES IN KAKO DOLGO ŠE (to je bil delovni naslov v prvem delu prve faze).
Seveda so k skledi zrnja pritekli še drugi piščanci.
Prvi in najmočnejši val navdušenja je zajel mentorico
gimnazijskega geografskega krožka, profesorico Zvez-
dano Knez-Sterbenc. Njej sem kot idejni vodja in na
koncu tudi edini izvajalec (to pride kasneje) namenila
mecenstvo nad vsemi prizadevanji v slivniški smeri.
Držala se je hrabro, sploh pa pravijo, da »Najači
ostaju«...
Potem sta se pojavih še sošolki Darja in Irma in se
odločih za biološko raziskovanje (o rezultatih vam to-
krat še ne morem poročati). Oktobra je stvar zares ste-
kla, ko sem k jezeru peljala kar množico bolj ali manj
navdušenih članov geografskega krožka, približno pet-
najst po številu, in smo izvedli anketiranje. Vprašalnike
sem sestavljala in tipkala v vročih poletnih mesecih. Pa
pustimo raje manj pomembne podrobnosti! Zelo hitro
so nekaj pet tednov kasneje izbruhnile zimske počit-
nice, ko se je kar naprej dogajalo, da skupina iz minu-
lega leta, ko smo raziskovali vodno oskrbo v Drešinji
vasi, ni prišla skupaj. Narejenega pa še ni bilo skoraj
nič... Naša krasna trojka je razpadla, vzrokov je dovolj
za raziskovalno nalogo na kakšnem drugem področju.
Skratka - ne Darja ne Tomi nista bogve kaj opravila in
imelo me je, da bi vse skupaj pustila. Vendar pa sem po
razburljivih zapletih in razpletih, po dolgih popoldne-
vih, ko sem risala hidrografsko mrežo Voglajne in še
množico drugih kartografskih poslastic, po mesecu dni
intenzivnega iskanja, prepisovanja, spraševanja, pove-
zovanja - torej - raziskovanja, uspela do desetega maja
vse opraviti. Ne nameravam se zopet zahvaljevati vsem
dobrim ljudem in ženskam, ki so mi tako ah drugače
pomagali, saj sami vedo, da se včasih spomnim nanje,
poleg tega pa je dobrota že od praskupnosti naprej
strašna sirota...
Nalogo s končnim naslovom VPLIV SLIVNIŠKEGA
JEZERA NA OKOLJE smo poslali na natečaj Mladi za
napredek Celja in na republiški razpis Znanost mladini.
Seveda brez vsakih »zlih« slutenj. Rekla sem - važno je
sodelovati, nakar se je začel srhljivi del ode radosti vseh
redkih ujetih krapov v Slivniškem jezeru.
Celjski raziskovalni dnevi so se v vsej bleščavi odvi-
jali enaintridesetega maja in prvega in drugega junija.
Program je bil silno privlačen, po moje, prva dva dneva,
ko je bilo »za vsakogar nekaj« - od boja proti lakoti v
angleščini do edine slovenske pasje pasme (kraški ov-
čar) in gorskih sosedstev Svetlane Makarovičeve. Srce
pa mi je tako rekoč zakrvavelo, ko sem na programu
tretjega dne našla »Vpliv Shvniškega jezera« sredi
strogo tehnično - inovacijskih tem. Nisem dvomila o
propadu, saj sem vedela, da bodo publiko sestavljali
večinoma sami vneti tehniki, ki jih ne bo usoda slivni-
ških kmetov niti malo ganila, mene pa njihove elektron-
ske štoparice in podobna čuda ne, ko pa še vseh naslo-
vov nisem razumela. Seveda živimo v stoletju tehnike,
samo jaz se pač potrudim, da tega ne opazim, in rezul-
tati so jasni... Reklamni plakat za popularizacijo moje
»znanstvene« stvaritve (vedno trdim, da sem bila le
začasna amaterska raziskovalka), sem ustvarjala kakš-
nih deset ur, ker pa me to ni zadovoljilo, sem izvedla še
nekakšno humano akcijo in napravila še dva plakata za
gimnazijske raziskovalne kolege. Če gre za gimnazijsko
stvar, človek res ne more pomošljati (drugače mineta
dve leti in vsaka sled o gimnaziji izgine...)!
Prišla je ura zagovora ali lepše - predstavitve razisko-
valne naloge, in - minila. Saj niti ni bilo tako slabo. Ko
so nam nekaj ur kasneje razdelili priznanja in hstke s
sporočilom, ki nam je obetalo še nekaj denarnih blažil
za prestane napore, smo izvedli prvo in edino in sploh
nepozabno zaključno slovesnost v zgodovini raziskoval-
nih dni. Torej smo - Tadej, Tomaž, Boštjan in jaz, drugi
So pa gledali. In ravno zavoljo nekaterih članov publike
me je po predstavi skoraj zadela kap. Tam je bila Metka
Špes z gibanja Znanost mladini in pa morje mentorjev,
ki jih je Tadejev in moj »tango resnice« presunil do
rdečega kostnega mozga, če ne še globje. Tohko o Celj-
skih raziskovalnih dnevih. Njihovo bistvo bi lahko
iskali tudi tukaj: Kakšna je razlika med raziskovalcem
in tekačem na dolge proge? (Pojma nimate, saj vem,
vendar je odgovor čisto preprost, boste videli...) Ra-
zlike ni! Oba lahko povozi avtobus. In če je Izletnikov,
lahko najdete pritožbe in komentarje med Pismi bral-
cev.
Naj citiram (že drugič) svojega prijatelja in sotrpina
(to bom kasneje razložila) Marca Lampeta - die Lam-
peja - Pustimo podrobnosti! Štirinajstega junija je bilo
v Ljubljani usodno republiško srečanje Znanost mla-
dini. Zaradi bojazni, da bom na avtobusu prespala Ljub-
ljano in nadaljevala potovanje do Bleda, sem vzela s
seboj že prej omenjeno biološko usmerjeno Irmo. Na
Filozofsko fakulteto sva prišli točno ob devetih, ko naj
bi se vse skupaj začelo, vendar so potekale šele zak-
ljučne priprave. Nekje se je pojavil die Lampe z ljubkim
diplomatskim kovčkom, v katerem je hranil dokazne
materiale o verodostojnosti svoje naloge »VREDNOTE
IN MORALNE NORME MOJE (njegove, najine, naše)
GENERACIJE« Jaz pa sem imela v Irmini torbi štiriin-
dvajset fotografij in ničesar drugega. Die Lampe je ta-
koj odhitel, k nama pa je prišlo neko moško bitje in
izjavilo, da je tudi ono geograf. To je bil Mare, ki se je
trudil s tovarno papirja in celuloze Duro Salaj v
Krškem, čistilnimi napravami in drugimi varijacijami
na to temo.
Prizor iz Novega mesta, iz sobe, v kateri so bile pred-
stavitve geografskih raziskovalnih nalog. Polona Se-
lič je na sliki druga z desne.
Končno smo potem v veliki predavalnici doživeli de-
kanov govor, nato pa so nas po področjih odpeljali na
vse štiri konce nebesnega svoda - geografe v geografski
inštitut. Tam smo razstavili nekaj prilog - jaz fotografije
in karto potopljenih zemljišč in cest.
Nekako smo se posedli in se soočili z ocenjevalci, ki
niti niso izgledali tako ljudožersko. Toda že nekaj minut
pozneje me je oblil mrzel pot, ko je režiserka in sceno-
grafinja celotne zabave, Metka Špes, napovedala »Vpliv
Shvniškega jezera« kot prvo točko programa. Bilo je in,
kot vedno, minilo. Lahko bi bilo še slabše (kot vedno).
Točke, ki so sledile, so zaslužile vso pozornost, posebej
poslednja - »ZEMELJSKI PLAZ NA CESTI COL-
IDRIJA«, s posebnim filmskim prikazom. Ob koncu so
nam razdelili nekaj geografskih zbornikov in nas poslali
na kosilo v Maksimarket, da je komisija lahko v miru
izdelala »top listo«. Menila sem, da nima smisla čakati
na slovesno razglasitev rezultatov v Zbornični dvorani
Univerze, saj sem bila popolnoma brez pričakovanj,
vendar pa sem dan prej obljubila profesorici Dolen-
škovi, ki smo ji že zdavnaj enkrat podelili častni naziv
staroste celjskih mladih raziskovalcev, da bom vse bu-
dno spremljala. Tako sva se z Irmo po kosilu napotili k
Domu Ivana Cankarja, kjer smo imeli organiziran
ogled. Udeležba je bila vse prej kot množična, vendar pa
med redkimi navzočimi nista manjkala ne die Lampe,
ne Mare, ki je izjavil, da je iz zanesljivih virov izvedel, da
so Ajdovke z nalogo Plaz prve, jaz druga in on tretji.
Seveda mi ni prišlo niti na kraj pameti, da bi ga resno
jemala. Po ogledu smo neizbrisne vtise poplaknili z
breskovim sokom, za katerega se je izkazalo, da je nare-
jen iz marelic, no, pa pustimo podrobnosti...
Seveda smo na slovesnost prišli tako pozno, da so
nam ostali le še častni sedeži v prvi vrsti. Die Lampe je
užival, jaz pa sem vztrajno zrla v tla. Govor profesorja
Miličinskega me je odrešil mračnih misli, sploh pa so
nam »zrasli grebeni«, ko nas je imenoval »drage kole-
cige in kolege« ...
Končno je prišla na vrsto razglasitev po področjih.
Die Lampe je zgroženo ugotavljal, da bodo etnologi in
geografi dobili najslabše knjige za nagrado, kar je bilo
sicer res, ni pa bilo odločilno pri vsej stvari.
S hrabrim ploskanjem smo nagrajevali najboljše bio-
loge, astronome in matematike, potem pa je dobila be-
sedo predsednica geografske komisije, vsem že znana
Metka Špes. Začela je govoriti o visoko znanstveni (!!!)
ravni nalog, o težkih odločitvah in o najboljših med
zares dobrimi in o »Vlogi Shvniškega jezera« in o trudu
in o visokošolskih znanstvenih diplomskih nalogah in
die Lampe mi je prvi čestital, pri tem pa sploh ni opazil,
da sem skoraj padla v nezavest od presenečenja. Irma
mi je vzpodbudno kimala in šok je seveda (nujno) minil.
Mare je bil res tretji, Ajdovke s Plazom pa druge in bili
smo izbrani za zvezno srečanje v Novem mestu ob
koncu junija.
Sledila je nekakšna pogostitev. Najedli smo se jagod
(takrat so bile še strašansko drage) in odšli na avtobus.
Presenečenje doma je bilo pri vseh bolj ah manj priza-
detih popolno. V Novem mestu smo morali biti šestin-
dvajsetega junija zvečer. Ze na začetku se je pojavil
raziskovalsko - stezosledski problem, ko najti Dom
učencev Majde Šile, kjer so nam namenih bivališče.
Prijetna je bila tudi ugotovitev, da so udeležence sreča-
nja iz drugih republik pripeljali s posebnimi avtobusi
ob močnem spremstvu mentorjev. Ubogi Slovenci pa
smo prihajali kakor izgubljene ovce brez pastirjev
(mentorjev), midva z die Lampejem sva potovala sku-
paj, da nama ni morala ušla v kakšno kripto - depresijo.
Po enournem stezosledskem izživljanju smo odkrili
Dom Majde Šile. Na dvorišču je mrgolelo enako obleče-
nih mlajših in malo manj mlajših mladincev. Midva,
reveža, sva se počutila, kot bi se počutile ribe v Slivni-
škem jezeru, če bi odtekla vsa voda, obupno torej, zato
sva se napotila iskat srečo naravnost v operativni štab.
Tam je na naju posijalo malo sonca v obliki Mareta in
voditeljice slovenske ekipe, Irene.
Razmestili so nas v obe stavbi doma, toda to in po-
datki, da smo se tisti večer na poti v mesto in nazaj kar
nekajkrat izgubili, da so me bolele noge, kot da bi teden
dni delala na terenu, so povsem zanemarljive podrobno-
sti (prosto po die Lampeju).
Naslednji dan so se nas, Slovencev, usmilili bosanski
kolegi in nas vzeh za začasne podnajemnike v svoj
avtobus, saj so bih zagovori na osnovni šoli Grm, pol
ure hoda stran. Povsem tradicionalno smo morali naj-
prej urediti panoje. Ze ob tem se me je začel polaščati
obup. Vsi drugi so prinesli neke posebne rehefne pri-
kaze terena, že narejene plakate s tipkanim komentar-
jem in sploh za pol avtobusa pripomočkov. Jaz sem
imela (ZOPET) štiriindvajset fotografij, Mare pa nič.
Vsekakor zelo obetajoče! Metka nama je potem prinesla
vsakemu eno karto iz nalog in naju -»potolažila«, da
bodo tudi panoje ocenjevali. Prijelo me je, da bi pobrala
fotografije in častno zapustila prizorišče. Toda, pre-
pozno. Zabava se je začela... Najprej smo izvolili de-
lovno predsedstvo in slovenske geografe je zastopal
Mare. Ta organ je določal vrstni red zagovorov in uspelo
mi je, da sem prišla na vrsto predzadnja. Bolj problema-
tična je bila vsekakor komisija, posebej njen najlepši
moški del iz Novega Sada, ki je s posebej krutimi in
zahrbtnimi vprašanji vsakega spravil »na kolena«. Od-
govori, ki jih je želel, so bih smešno preprosti in ravno
zavoljo enostavnosti ni nihče pomislil nanje. Vujvodin-
skega doktorja geografije niso omečili niti prijazni na-
smeški lutkastih Makedonk, niti njihove najmodernejše
in v stoterih barvah sijoče forme. Povsem normalno je
bilo moje pričakovanje, da bom pogorela, ko sem po
štirih urah poslušanja svojih kolegov in sotrpinov prišla
na vrsto. Vedela sem, da me Makedonci sploh ne bodo
razumeh, vendar sem se kljub temu trudila s skoraj
popolnoma knjižno slovenščino, ob kateri bi se moj
profesor slovenščine gotovo zjokal od sreče. No, novo-
meška publika ni imela takšnega posluha za jezik, nihče
ni bil pretirano navdušen, le Mare je presenečeno zijal
vame in Metka se mi je vztrajno nasmihala. Ko sem
končala s svojo filipiko, sem strahoma pogledala okrut-
nega Vojvodinca. Potem so me začeli spraševati mno-
žico nepomembnosti. Nikogar niso zanimale prebojne
doline na Voglajnskem, o katerih še vedno nimam po-
polnoma razjasnjenih pojmov (in bo tako najbrž tudi
ostalo). Izzvala sem usodo in na koncu vprašala, če še
koga kaj zanima. Vojvodinski znanstvenik je vztrajno
molčal, čez nekaj časa pa se mi je vzpodbudno nasme-
hnil in mene je skoraj kap - to se mi je v tistem »razisko-
valnem« juniju kar naprej dogajalo.
Ponovilo se je še enkrat, naslednji dan, ko so moje in
ime »mojega« jezera prebrali najprej na razglasitvi sed-
mih najboljših.
V minulem tromesečju sem že zopet (kolikič?) stala
na pet - meterski lestvi in strokovno izvajala barva-
nje Tkavčevine. Ko sem končala, je na meni ostalo
mnogo rjavih madežev, ki sem jih po natančnem pre-
misleku uvrstila med nekakšne posredne vplive Sliv-
niškega jezera (tokrat sem bila »okolje« jaz). Toda z
njihovim raziskovanjem sem že zdavnaj zaključila.
Kot zdajle s tole zgodbo.
Opravičujem se, če sem koga preveč, premalo ali
sploh ne omenjala. Die Lampe bo pa že razumel, da
nekaterih podrobnosti enostavno nisem mogla izpu-
stiti ...
Tisto o netopirjih in znanstvenicah pa le vzemite
resno! Prvič so stvari zelo naporne, drugič pa iz izku-
šenj vem, da so pleskarska dela dosti bolj cenjena in
opažena kot kakršno koli »znanstveno« naprezanje.
POLONA SELIČ, GIMNAZIJA, 4. D
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982
SREČANJE SLA VISTOV
Slavistično društvo Slovenije prireja v sodelovanju z
Zavodom SRS za šolstvo in Slavističnim društvom
Celje tridnevno strokovno zborovanje, ki bo 14., 15. in
16. oktobra 1982 v Domu kulture v Titovem Velenju.
Prvi dan se bodo udeleženci s strokovnimi referati
spomnili znamenitih mož, ki iz tega okoliša izhajajo ali
pa so tu delovali: Kajuha, Vošnjaka, Aškerca; pa tudi
Gradnika, čigar stoletnico rojstva praznujemo v letoš-
njem letu.
Drugi dan bo namenjen jezikovnim vprašanjem (po-
ročilo o akciji slovenščina v javnosti, o delu za sloven-
ski pravopis ter sekcijske razprave o pouku sloven-
ščine na osnovni šoli, v srednjem usmerjenem izobra-
ževanju in didaktičnih vprašanjih ob učbenikih).
Tretji dan je rezerviran za literarno-zgodovinski izlet
z avtobusi v okolico Titovega Velenja.
JANA URANKAR-KVAS
POD CELJSKIM STROPOM
PRAZNIK MUZEJA
Tradicija varovanja dediščine
V torek zvečer je bila v
Stari grofiji, pod znamenitim
Celjskim stropom, priredi-
tev ob 100-letnici Pokrajin-
skega muzeja. Na sloves-
nosti, ki jo je pričel Komorni
moški zbor pod vodstvom
Vida Marcena, se je zbralo
veliko ljudi; ljubiteljev
umetnosti in tudi vseh dru-
gih, ki jim je mar za bogato
kulturno dediščino.
Ravnateljica muzeja Vera
Kolškova je v svojem uvod-
nem govoru zaokrožila 100-
letno dejavnost in prizadeva-
nja iz zadnjega obdobja za
posodobitev pročelja, notra-
njih prostorov in ureditev
zbirk, ki bodo sestavljale
stalne in občasne razstave.
Zahvalila se je vsem, ki so
moralno in finančno podpi-
rali ureditev muzeja.
Besedo je nato povzel
predsednik skupščine obči-
ne Celje Edi Stepišnik, ki je
otvoril Pokrajinski muzej,
kakor pred 100 leti tedanji
župan. Edi Stepišnik je pou-
daril, da pomeni muzej veli-
ko pridobitev za širši sloven-
ski prostor. Ob stoletnem ju-
bileju pa so v bistvu uresni-
čeni vsi dolgoročni načrti
muzeja, za kar gre v veliki
meri pohvala tudi malošte-
vilnemu, a delovnemu in
strokovno dobro usposoblje-
nemu kolektivu. Zato je le-
tošnja Šlandrova nagrada
kot priznanje za delo in zna-
nje prišla v prave roke.
Praznik muzeja pa je še to-
liko bolj pomemben, ker tu
načrti za delo ne zastajajo.
Pravzaprav bo šele odslej
muzej v celoti dobil pravo
vlogo in mesto na področju
kulture in kulturno prosvet-
nega izobraževanja. Vrata
muzeja bodo odprta vsem, še
posebno pa šolski mladini
pri njenem pouku umetnost-
ne vzgoje v srednjih šolah
usmerjenega izobraževanja.
Da je bila slovesnost pod
Celjskim stropom hkrati tu-
di lepo umetniško doživetje,
so ob zboru pripomogli še:
solist na kljunasti flavti Kle-
men Ramovš ter igralca Slo-
venskega ljudskega gledali-
šča Nada Božičeva in Peter
Boštjančič.
MATEJA PODJED
ČLOVEK-DELAVEC-KULTURA V CELJU
V počastitev 10. kongresa ZSS in 9. kongresa ZSJ, se v teh dneh v Celju vrstijo številne
kulturne prireditve, ki jih izpolnjujejo delavci združenega dela. Predstavljajo se s koncerti,
razstavami ročnih in likovnih del ter fotografij. Nekatere prireditve so se že zvrstile, tako na
primer tudi koncert zborov delovnih organizacij, ki je bil 11. oktobra ob pol osmih zvečer.
Skoda je le, da se kvalitetnega in dobrega koncerta ni udeležilo več gledalcev, zato je upati,
da -se bodo v večjem številu zbrali še na preostalih prireditvah, ki se bodo vrstile vse do 29.
oktobra. Med njimi velja še posebej izpostaviti pesmi in plese narodov in narodnosti
Jugoslavije. Prireditev bo 20. oktobra ob 19. uri v kulturnem domu v Trnovljah.
ČE MANJ DENARJA, VEČ
POZORNOSTI KULTURI
Najprej to, da je sodobnejša beseda, ki je zamenjala
»amatersko kulturo«, v ušesih in razumu mnogih na-
pačno slišana. Ljubiteljska kultura je prvič slovenska,
drugič pa primernejša opredelitev kulturno-umetni--
ške ustvarjalnosti izven akademizma in profesionali-
zma - je pa vseeno dejavnost posebnega družbenega
pomena.
Najmanj je mogoče ljubiteljstvo razumeti tako, kot
nekateri »proračunski koordinatorji«; da, če rad ješ
kaviar, si ga pač plačaj! Tako nekako nas želijo poučiti
tisti, ki neprestano ponavljajo, ako so nekoč kulturna
društva bila brez družbene podpore, celo v gnili Jugo-
slaviji. Da, da! V gnili Jugoslaviji so bila društva poli-
tični odri strank in tako tudi financirana in da je v času
po vojni država centralistično razdeljevala in tudi brez
vprašanja jemala za te namene.
O vsem tem zato, ker se spet ponavlja stara pesem,
ko kulturni tvornosti jemljejo več kot je to razumno,
čeprav celotni iztržek petih let za področje kulture
namenjenih sredstev ne pokrije enoletne izgube
kakšne druge, recimo zdravstvene ali izobraževalne
skupnosti.
Varčujemo, zmanjšujemo stopnje, krčimo stroške in
celo programe. Prav. Čas je tak in treba ga je razumeti.
Vendar je treba razumeti, da ne bo moglo biti več
toliko proslav, drugih prireditev na njih, da bo treba za
kulturne stvaritve tudi kaj več prispevati iz žepa, kot je
bilo to doslej. Vendar ljubitelj, ni prej kot zdaj nikoli
nič dobil, še vedno je njegova ustvarjalnost volonter-
ska. Če bodo torej morali ljubiteljski ustvarjalci na
kulturnem področju delovati v težjih pogojih, je treba
toliko bolj upoštevati njihovo požrtvovalnost in pri-
pravljenost opravljati družbeno koristno delo zastonj v
času, ko mnogi drugi uspešno hlastajo po dodatnih
zaslužkih ali prav tako uspešno zapravljajo navadno
nezasluženo nakopičene dohodke. Za kulturo pa tako
velja, da je pri krčenju in rezanju vedno na prvem
mestu, celo pred telesno vzgojo, ker je le-ta nekako
neposredno vezana na obrambne sposobnosti; kultura
P9 bržko ne. NE, ker je pojmovanje učinkovanja kul-
ture na zavest le pre težak sklepni račun.
JURE KRAŠOVEC
KMEČKI FANTJE iN DEKLETA - NA
PLAN
Udeležencem proslave bivšim članom Društva kmečkih
fantov in deklet ob odkritju spomenika železničarjem -
španskim borcem in otvoritvi prenovljenega Gubčevega
doma v Vidmu ob Ščavnici
Muzej ljudske revolucije Slovenije prosi bivše člane Druš-
tva kmečkih fantov in deklet, ki se bodo udeležili odkritja
spomenika in doma dne 24. oktobra 1982 ob 11. uri v Vidmu
ob Ščavnici, da s seboj prinesejo vse gradivo (fotografije,
značke, dokumente, izkaznice itd.) o delovanju DKFD med
obema vojnama. Gradivo bodo po proslavi v Gubčevem
domu prevzeli predstavniki Muzeja ljudske revolucije Slo-
venije. Po obdelavi bo gradivo vrnjeno lastnikom. Kot prizJ
nanje bomo darovalcem gradiva podelili originalne članske
značke Društva kmečkih fantov in deklet.
Muzej ljudske revolucije Slovenije
NOVA
PREMIERA
SLG
V	petek, 15. tega meseca
bo v Slovenskem ljudskem
gledališču Celje jugoslovan-
ska praizv^dba »RAJA-
NJA«, popularne komedije
avstrijskega avtorja Arthurja
Schnitzlerja. Delo je v začet-
ku našega stoletja sprožilo
vrsto škandalov, pa ga je av-
tor umaknil iz repertoarja in
je prepoved veljala vse do le-
tošnjega leta. Schnitzler je
pač preodkrito podržal zrca-
lo zlaganosti meščanske
družbe, ki mu tega ni mogla
odpustiti.
V	režiji Francija Križaj a se
bodo predstavili Jana Smi-
dova, Bruno Baranovič,
Ljerka Belakova, Peter Bošt-
jančič, Anica Kumrova, Dra-
go Kastelic, Zvezdana Mla-
karjeva, Bojgomir Veras, Mi-
lada Kalezičeva, Miro Po-
djed in Matjaž Arsenjuk.
MLADI PEVCI
Na Polzeli imajo več pevskih zborov, ki s svojim petjem popestrijo razne prireditve i*1
proslave. Najbolj številen je otroški pevski zbor, ki ga vodi Stanko Podbregar (na sliki)-
T.TAVCA*
10. TEDEN DOMAČEGA FILMA
LABIRINTI PRIKAZOVANJA
FILMOV
Med pomembnejšimi posveti letošnjega Tedna do-
mačega filma v Celju bo tudi srečanje predstavnikov
kinematografov in delegatov kulturnih skupnosti. Od-
bor za reproduktivno kinematografijo pri splošnem
združenju kinematografije Slovenije je že dvakrat raz-
pravljal o pripravah na celjski posvet. Izhodišča so
namreč znana. V tem letu je več republiških samou-
pravnih in političnih teles sprejemalo stališča o kako-
vosti filmskega repertoarja in o položaju kinematogra-
fov v Sloveniji. Ljubitelji filma gledajo v kinodvoranah
vse slabši spored. Prikazovalci pa napovedujejo še
slabše čase. Med drugim tudi zato, ker distributerji
kupujejo v tujini cenejše in s tem slabše filme. Prikazo-
valci pa prav z erotičnimi, nasilnimi in plehkimi filmi
največ zaslužijo.
Zaradi stalnega slabšanja filmskega programa in za-
radi čedalje težje materialne situacije kinematografov
so v svetu za kulturo pri republiški konferenci sociali-
stične zveze in v republiški kulturni skupnosti sprejeli
konkretna stališča o urejanju razmer v kinematogra-
fiji. Da marsikaj ni v redu, priznavajo tudi prikazo-
valci. Omenjajo pomanjkanje mladinskega filma, ne-
povezanost kinematografov, slabo sodelovanje s film-
sko proizvodnjo, težave pri slovenskem podnaslavlja-
nju filmov, neizvirno obveščanje gledalstva o film-
skem sporedu in nerazjasnjene odnose s televizijo, ki
je resnično največji kinematograf v Sloveniji. Prikazo-
valci se tudi pritožujejo nad nedoslednim izvajanjem
zakona o filmu, ki je med drugim že zastarel. Osrednje
vprašanje pa je, kakšen je nasploh družbenopolitičen
in kulturen odnos do kinematografije. Prikazovalci, to
je kinematografi, pravijo, da je neprimeren družbeni
odnos do kinematografije glavni vzrok za sedanje
težke razmere.
Na celjskem posvetu naj bi zato predvsem povedali,
kaj bi lahko storile kulturne skupnosti za drugačen
položaj kinematografov v občinah in za boljši spored.
O dveh tematskih razsežjih posvetovanja je treba ra-
zmišljati: o tem, kako zagotoviti večji vpliv širše druž-
bene skupnosti za upravljanje v kinematografih, in
kako doseči boljše skupno načrtovanje oziroma izbira-
nje filmskega sporeda. Zanimiva je zamisel, da bi v
Sloveniji ustanovili skupni programski svet za vse
slovenske kinematografe. Tak organ naj bi poskušal
med odkupljenimi filmi odbrati predvsem tiste, ki za-
služijo med občinstvom posebno naklonjenost. Film
naj bi potemtakem dobil nekak predikat posebno ka-
kovostnega filma, s tem pa tudi možnost, da kinemato-
graf za predvajanje takega filma, četudi pred slabše
obiskanimi dvoranami, dobi del sredstev od občinske
kulturne skupnosti.
Četudi posvetovanje prikazovalcev in delegatov kul-
turnih skupnosti ne bo dalo izjemnih rezultatov, pa bo
marsikaj pomenilo že s tem, ker se bo prvič zbrala na
skupnem delovnem razmišljanju skupina ljudi, ki so
za razmere v kinematografih najbolj odgovorni. To pa
ni nevažno.
st. 41-14. oktober 1982
ROGLA
KO TI ZASTANE DAH
Z Metkine revije športne konfekcije
Takšnega medsebojnega dopolnje-
vanja, kot sta ga očem nudila čudovito
pohorsko okolje in novi izdelki šport-
ne konfekcije celjske tekstilne tovarne
Metka prejšnji četrtek, skorajda ni mo-
goče ponoviti. V hotelu Planja na Ro-
gli je Metka predstavila enkratne iz-
delke novega MONT programa, ki
vključuje alpinistične vestone, smu-
čarske bunde, spalne vreče, oblačila za
prosti čas in drobne, a pomembne do-
datke, ki spremljajo sodobne športe.
Novi MONT program izdelujejo de-
lavci v Metkini temeljni organizaciji v
Kozjem, njegova glavna značilnost pa
je, da so vsi izdelki polnjeni s čistim
gosjim puhom. To jim daje tako nepre-
kosljivo toploto kot tudi izredno maj-
hno težo. Alpinistične vestone so že
preizkusih na vrhunskih alpinističnih
odpravah in ocenili so jih odlično.
Prvič pa so na modni reviji predstavili
jugoslovansko novost - kolekcijo mo-
dnih puhovk, izdelanih iz najboljših
Metkinih bombažnih materialov in se-
veda polnjenih s puhom. Ker so tudi
obliki kroja in barvam namenili vso
pozornost, je ob njih obiskovalcem re-
snično zastal dah. Kar škoda se je zaz-
delo da proizvodnje ne nameravajo bi-
stveno povečevati, res pa je njihova
odločitev, da bodo še izboljševali kva-
liteto tudi /lata vredna Izdelki, kot so
v MONT programu, resnično zamami-
jo, še boli. če so predstavljeni v odlič-
no urejenem prostoru, ob tem pa še s
polno mero resnično profesionalnega
odnosa do takšne prireditve, kjer pa
prijazni pozdravi, skrb za goste, celo-
vit odnos do izdelkov, v katere so vlo-
žili svoje delo in do ljudi, ki so si jih
prišli ogledat, do bodočih kupcev to-
rej, ni suho profesionalen temveč
pristno človeški.
MBP
Spalne vreče, polnjene s puhom, zagotavljajo toplo spanje vse do -60 stopinj
Celzija, zložiti pa jih je mogoče v izredno majhen in ličen nahrbtnik.
RAZSTAVA iNGRADOMieš DEiJ\VCEV
Prikaz ročnih del delavcev, ki so zaposleni v GIP Ingrad
in ki so jo prejšnji teden odprli v avli poslovne stavbe te
delovne organizacije, je vzbudila precejšnjo pozornost tako
med njihovimi delavci kot tudi med ostalimi obiskovalci.
Prav gotovo bo ta razstava, na kateri zdaj razstavlja okoli 20
zaposlenih tapiserije, slikarske in fotografske izdelke, ročno
pletene, kvačkane in šivane izdelke ter ostalo, v prihodnje še
boljše in tudi bolj raznolika.
Najboljše izdelke je posebna komisija izbrala tudi za raz-
stavo v Likovnem salonu.
POSESTVO SLOM:
BOGATA LETINA
Na posestvu Slom pri Ponikvi so jabolka dobro obrodila,
čeprav jih je potrebno precej klasificirati v II. vrsto, ker so
nekatera poškodovana zaradi toče. Toda takšna jabolka
gredo v industrijsko proizvodnjo. Za ozimnico pa si lahko
na posestvu Slom pri Ponikvi izberete lepa jabolka, sort
jonatan, zlati in rdeči delišeš, zlata pramena, nekaj pa je
ostalo še odličnega jonagolda.
Jabolka obira okrog 30 nabiralcev iz Medimurja, na po-
moč pa bodo v soboto že drugič priskočili učenci 7. b
razreda iz COŠ Fran Roš v Celju. Ta razred je minulo soboto
že polnil zabojčke z jabolkami za industrijsko predelavo in
ker so bili na posestvu Slom zadovoljni (zlasti zaradi do-
brega vodenja skupine) z mladimi rokami, jih bodo to so-
boto prav tako veseli. Otroci iz Celja se tja in nazaj peljejo z
vlakom, tako kot na Slomu predlagajo, da storijo tudi tisti
potrošniki, ki bi si radi oskrbeli jabolka za ozimnico, pa
nimajo bencina za svojega jeklenega konjiča. Na Slomu
ugotavljajo, da pomanjkanje bencina močno vpliva na di-
rektno prodajo jabolk, zato so začeli zabojčke z jabolkami
razvažati s tovornjaki po vseh Merksovih trgovinah, kjer jih
kupci lahko dobijo po enaki ceni in enake kvalitete kot na
Slomu.
MATEJA PODJED
POPRAVKA
V zadnji številki Novega tednika smo pod naslovom Ažur-
nost pa taka objavili napačno informacijo. Seja vseh treh
zborov občinske skupščine bo 19. oktobra in ne 14. kot smo
objavili. Delegati pa so že na zadnji seji 14. septembra obrav-
navah tudi poročilo o polletnih rezultatih gospodarjenje v
občini. Zato ni bila umestna pripomba, da kasnijo s sprem-
ljanjem tekočih gospodarskih gibanj v občini. Delegatom in
bralcem se za neljubo napako opravičujemo.
Dnevni red seje vseh treh zborov občinske skupščine v
torek, 19. oktobra pa bo naslednji: Ponovna ocena možnosti
razvoja v srednjeročnem obdobju s poudarkom na leto 1983,
osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora
o temeljih plana občine Celje za razdobje 1981-1985, poro-
čilo o realizaciji plana na področju kmetijstva, zemljiške
politike in gozdarstva, poročilo o aktualnih vprašanjih pre-
skrbe v občini Celje ter poročilo o poteku del na projektu
»model sanacije ozračja v urbanizirani kotlini.«
Pri vesti o odlikovancih celjske Kovinotehne se nam je
vrinila neljuba napaka, saj smo objavili, da je predsedstvo
SFRJ Stanetu Berglezu podelilo red dela z bronastim ven-
cem, v resnici pa je odlikovanec prejel red republike z
bronastim vencem. To odlikovanje pa je bistveno pomemb-
nejše. Za napako se opravičujemo.
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA
n.sol.o. ŽALEC
TOZD OŠ VLADO BAGAT BRASLOVČE
Svet delovne skupnosti
razpisuje
prosta dela in naloge:
-	predmetnega učitelja razrednega pouka
za čas porodniškega dopusta
Pogoj: PRU razrednega pouka
-	predmetnega učitelja slovenskega jezika
-	knjižničarstvo
za čas porodniškega dopusta
Pogoj: PRU slovenskega jezika - knjižničar
Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov v roku
15 dni.
S svojim možem je v prvi po-
lovici 16. stol. verjetno grad obzidala
- z obzidjem obdani grad je bil 1542
ocenjen na 500 funtov. Aigli so ostali
na Gromperku do 1580, ko ga je ku-
pil Krištof Prager. 1594 je Krištof
umrl ter zapustil ženo Ano in sina
Ivana Krištofa. Med 1631 in 1679 so
bili gospodarji Gromperka Dietrich-
steini. Ti so grad verjetno opustili.
K d so si trije sinovi Žige Dietrich-
steina 1671 delili dediščino, je grad
že omenjen kot Gornji Gromperk.
Ze takrat je torej obstajal tudi Spod-
nji Gromperk, naslednik prejšnjega.
Od starega gradu je ohranjeno le
še nekaj zidovja. Vrh kope, na kateri
je stalo grajsko jedro, je do višine
treh etaž ohranjen vogal stavbe s 100
in 120 cm debelima zidovoma. Zida-
va je neurejena - lomljenec iz pohor-
skih prakamenin. Na vzhodni strani
je v zidu ohranjena o. 120 cm visoka
lina s 15 cm široko režo na zunanji
strani. Grajsko jedro opasujejo
ostanki mlajšega obrambnega obzi-
dja s šalastim stolpom na zahodni
strani. Obzidje je le 60 do 70 cm de-
belo in je verjetno renesančno. Za-
snovo obdajajo ostanki krožnega
obrambnega jarka, znotraj nje pa je
zahodno od jedra viden tudi prečni
notranji jarek. Srednjeveško jedro je
po ohranjenih ostankih le na sploš-
no mogoče datirati v romansko
dobo.
GRMOVJE (Hofrain),
graščina, dvorec
Na položni vzpetini nad potokom
Pirešica, Pernovo 4 pri Žalcu. Obči-
na Žalec.
V srednjem veku se ne omenja. Po
urbarju iz 1546 je dvor Sbdil k dežel-
noknežjemu uradu Žalec, ki ga je
takrat imel v zakupu Leysser. Po
urbarju iz 1567, ki ga hrani Štajerski
deležni arhiv v Gradcu, je imelo Gr-
movje kot podurad urada Žalec tudi
svoje grajansko sodišče z lastnim
pomirjem. 1624 sta ga posedovala
Hans Pelzhofer in njegova žena Ma-
rija Šaloma, roj. Herberstein, od
1659 dalje Schweigerji, 1710 njihov
zet in dedič J. Gradler pl. Roten-
turm. 1727 je Gradlerjeva vdova Ma-
rija Margareta dala graščino prepisa-
ti na svoje ime. 1735 jo je dobil Ber-
nard Pilpach. V letih 1748-1757 sta
jo posedovala Oton Ambrož
Fretschner pl. Satzenthal in njegova
žena Barbara pl. Proslin, 1780 grof
Schrattenbach, 1782 Marija Elizabe-
ta, roj. Robida, poročena najprej z
Evstahijem Jakobom Skoblom in
1753 s Francem Jamnikom. 1790 je
bil njen lastnik Franc Jamnik sin.
Med leti 1793-1864 je bilo Grmovje
združeno z gospoščino Zalog, kot
lastniki pa nastopajo grof Anton
Gaisruck (1793), Kr. pl. Leitner in J.
Steinmetz (1814), A. Jaut (1831), H.
Schnitzer pl. Lindenstamm (1846) in
A. Maurer (1864). Tega leta je kupil
posest Jurij Reuter, vitez pl. Halm-
ski, 1868 mu je sledil Henrik grof
Arko, njemu pa 1871 grofica Antoni-
ja Arko in 1875 grofica Leonija Ser-
mage roj. Arko, ki je prodala grašči-
no veleposestniku Hansu Ježovniku
iz Arje vasi. V posesti 'odovine Je-
žovnik je bila graščina tudi v času
med obema vojnama. Zdaj je v njej
Dom oskrbovancev.
Prvotno podobo graščine kažc-
Vischerjev bakrorez iz o. 1681. Stav-
ba ima podolžen, pravokoten tloris,
je šestosna in dvonadstropna. Na
enem izmed začelnih vogalov je
okrepljena z enako visokim stolpi-
čem kvadratnega tlorisa, podoben, a
manjši stolpič pa stoji tudi samostoj-
no v kotu s plotom ograjenega dvori-
šča z vodnjakom. V upodobljeni
obliki je graščina nastala v 16. ali 17.
stoletju. Okoli 1790 so v njej še ; re-
bivali, pozneje pa so jo zaradi dotra-
janosti podrli in na njenem mestu
pozidali pristavo. ^67 je tedanji
lastnik Jurij Reuter pristav'o podrl
in na njenem mestu pozidal sedanjo
graščino.
1742 je Janez Bernard Pilpach po-
stavil ob graščini samostojno kapelo
in jo posvetil svojemu patronu Ber-
nardu. Kapela je bila o. 1843 prvič
restavrirana, 1864 pa jo je želel teda-
nji lastnik, protestant Reuter pl.
Halm podreti, a mu oblasti tega niso
dovolile. 1892 sta jo Artur in Leonija
Sermage obnovila v novogotskem
slogu.
Današnja stavba, prekrita s strmo,
štirikapno streho je pozen, a tipičen
primer podeželske klasicistične fev-
dalne arhitekture. Pozidana je na
pravokotni talni ploskvi na lahno
nagnjenem pobočju hriba, tako, da
je prednja, sedemosna fasada obr-
njena proti veliki cesti, začelna
stran, ki ima samo pet osi, pa proti
parku v ozadju. Graščina je enonad-
stropna, etaži pa deli venčni zidec.
Prednja fasada je pudarjena z rizali-
tom, ki se konča s trikotnim čelom.
Na vogalu stavbe je lesen neogotski
pomol.
Notranjost graščine je večidel pre-
delana. V veliki sobi, ki je v osi stav-
be v nadstropju, je ohranjen parket
v obliki šahovnice iz hrastovih in
javorjevih plošč, na stropu pa so ka-
setni okviri iz tramov, počivajočih
na konzolah. Polja med okviri so
ometana.
Kapela, ki je podldetena, ima pra-
vokoten, skoraj kvadraten tloris. Fa-
sada je poudarjena s kamnitnim por-
talom in vitražem z mnogimi napisi.
V čelu nad vitražem je relief angela z
dvema grboma, poleg vrat pa je vzi-
dana napisna plošča iz 1782. No-
tranjščina, ki ima lesen strop s tra-
miči, je brez opreme.
Grmovje, graščina ob koncu 17. stoletja
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982
PRED SMUČARSKO SEZONO
GTC KOPE SO NARED
Prevzel jih je Merxov tozd iz Radelj ob Dravi
Čeprav je Lesna iz Slovenj
Gradca 13 let uspešno uprav-
ljala Gorski turistični center
Kope, je sčasoma le ugotovi-
la, da kljub velikim vlaga-
njem in delu kot lesna proiz-
vodna organizacija ni edina
poklicana za turistično-go-
stinski razvoj slovenjegra-
ških Kop. Že predlani so
padli v vodo načrti s Kompa-
som, zato se je Lesna že lani
povezala s celjskim Merxom,
ki je na območju koroških
občin, še posebno radeljske,
že imel v 'ognju železo za
oblikovanje smučarskega tu-
rističnega centra v Ribnici
na Pohorju. Bilo bi torej ne-
smiselno, da Merx pri zao-
kroževanju svoje gostinsko-
turistične ponudbe na Koro-
škem, še posebej ob slabih
finančnih časih že lani in le-
tos za Kope, ne bi prisluhnil
Lesni, ki se svojih Kop sicer
ni hotela znebiti - kot smo
lahko brali netočne informa-
cije - pač pa jim ob pamet-
nem projektu razvoja omo-
gočiti ne samo sanacijo, am-
pak nadaljnji razvoj po za-
mišljenem konceptu.
Od 1. oktobra je Merx ura-
dno prevzel Kope. V Lesni
so obdržali le razvoj kmečke-
ga turizma, do sozda Merx
opredelili jasne in poštene
pogoje okrog urejanja goz-
dov, gozdnih cest in sploh
poseganja v prostor, uredili
razmere okrog vzdrževanja
cestne povezave do Kop v
sodelovanju s slovenj graško
komunalno skupnostjo in
predvsem zagotovili svojo
navzočnost pri vseh prihod-
njih načrtih in posegih za
razvoj Kop. Lesna je opravi-
la do primopredaje tudi vsa
vzdrževalna dela na objektih
in napravah, za rezervne dele
zagotovila tudi devize, tako
da so Kope praktično po-
vsem pripravljene, da tudi
pod novim gospodarjem, na
površini 60 kvadratnih kilo-
metrov smučišč, razveselijo
v novi sezoni domače šmu-
čarje.
Smučarske Kope sicer le-
tos še ne bodo mogle ponu-
diti bistveno novih ali razšir-
jenih in izboljšanih prenoči-
tvenih zmogljivosti, pa tudi
boljših razmer in storitev za
smučarsko srenjo, bo pa ne-
kaj novosti, ki jih kaže pose-
bej omeniti.
Glede na to, da je Grmov-
škov dom na Pungartu pre-
majhen, bodo pri njem v no-
vi sezoni organizirali otroški
smučarski vrtec in v ta na-
men postavili ogrevano bru-
narico. Za tople napitke in
skromen prigrizek bo uspo-
sobljen kontejnerski bife,
izboljšali bodo prodajo smu-
čarskih kart in verjetno jim
bo uspelo vsaj začasno, četu-
di na improviziran način, re-
šiti tudi vprašanje parkirnih
prostorov za počitniške pri-
kolica, za kar je menda veli-
ko zanimanja.
V celoti je dogovorjen si-
stem vzdrževanja in čiščenja
ceste, posebej pa kaže ome-
niti sodelovanje Merxa in
Lesne pri obratovanju smu-
čarskih vlečnih naprav, saj
delavci Lesne oziroma nje-
nega tozda to dobro obvla-
dujejo, medtem ko se Merx s
takšno dejavnostjo srečuje
šele prvič.
Smučarske sezonske karte
za Kope na Pohorju so že v
prodaji, nam je povedala re-
ferentka Darja Kandorfer,
mogoče pa jih je kupiti po
ceni 2500 dinarjev v Celju ali
Slovenj Gradcu, pri čemer
bodo delovne organizacije in
drugi, ki bodo kupili več kot
sto sezonskih kart, deležni
precejšnjega popusta in bo
sezonska karta zanje veljala
le 1900 dinarjev. V obeh pri-
merih je mogoče te zneske
plačati v treh zaporednih
obrokih.
Lesna in Merx bosta pod-
pisala tudi trden samouprav-
ni sporazum o sodelovanju
in razvijanju enotnega kon-
cepta vsestranske gostinsko-
turistične ponudbe na kom-
pleksu Ribnica-Kope, v ka-
terem so sedaj Kope najbolj
otipljivo in trdno jedro.
Merx namerava splesti tu-
di dobre vezi z nekaterimi
močnejšimi turističnimi
agencijami in poslovnimi
partnerji, ki bi s svojim po-
slovnim interesom dajali
vsebino prihodnjemu kon-
zorciju za obvladovanje turi-
stične dejavnosti na tem de-
lu Pohorja.
Letos bodo med novosti
skušali vpeljati več organizi-
ranih prevozov z avtobusi,
tudi iz Celja in s smučarski-
mi avtobusi iz Slovenj Grad-
ca na Kope, pri čemer ne bo-
do ponujali karte po eko-
nomski ceni. Avtobusni pre-
vozi pa bodo glede na ben-
cinsko energetsko krizo
najbrž v tej sezoni še posebej
dobrodošli.
GOLTE ŠE VEDNO V ZRAKU
Prijetne smuke na Golteh
žal še vedno ne moremo za-
želeti, saj o njih tudi ne mo-
remo poročati nič obetavne-
ga. Po zadnjih informacijah
in do zaključka redakcije,
delovna organizacija Paka iz
Titovega Velenja z velikimi
težavami usposablja objekte
in naprave, pri čemer so ime-
li še to smolo, da jim je prejš-
nji teden na tla padlo kakš-
nih 200 metrov vrvi gondol-
ske nihalke. Po sedaj znanih
ocenah škode po tehnični
plati yrv ni veliko utrpela,
bodo pa stroški, kar je tudi
nadvse jasno.
Glede na to, da je ob zad-
njem deževju na Golteh že
tudi snežilo, je res veliko
vprašanje, kako bodo Golte
sploh laihko dobro in pravo-
časno pripravljene za novo
sezono.
Kocka odločitve bo padla
v tem tednu, pravijo odgo-
vorni, pri čemer je mogoče
že danes zatrditi, da so se ne-
kateri dejavniki, zlasti v mo-
zirski občini in še kje, tako-
rekoč pet minut po dvanajsti
uri, zganili v tem smislu, da
Golte so v mozirski občini in
tudi v njeni finančni, ka-
drovski in drugačni pristoj-
nosti. Najbrž se ne kaže več
sramežljivo in odklanjajoče
•bnašati do mozirskih Golt.
Vendar, kislo jabolko Golt
bo treba grizti z večih strani,
bolj regijsko, sicer bo posa-
mezniku kaj kmalu, pa naj
pride od koderkoli in kdor-
koli, ostalo v želodcu.
Tudi mozirski Merxov Tu-
rist se bo moral hitro odloči-
ti, da iz igre kompletne go-
stinsko-turistične ponudbe
Gornje Savinjske doline ne
bo mogel vstopati in izstopa-
ti, kadar se bo njemu zdelo
ali čakati na boljše čase, kajti
tudi natakarjev iz Celja ne bo
mogoče voziti na Golte, am-
pak jih bo potrebno slej ko
prej kadrovati in usposobiti
v dolini, pri čemer bo moč in
velikost sozda Merx lahko
vsak čas čutiti ob sebi.
Še bolj logično pa je tudi,
da delovna organizacija Pa-
ka opravi svoje dolžnosti in
svoje delo kakovostno in v
redu, tako da so objekti in
naprave usposobljene za
obratovanje. Toliko vsaj za
letos, kajti za prihodnjo uso-
do Golt bo potrebno nadalje-
vati z aktivnostjo, ki je bila v
celjski regiji prisotna vsaj v
avgustu in septembru. To pa
so že znane in ponovljene
stvari, o čemer smo na dolgo
pisali.
Na koncu današnjega turi-
stičnega smučarskega zapisa
še to: če Golte bodo delale,
bodo delale v zelo improvizi-
ranem smislu, v vsakem po-
gledu. Tu ni kaj skrivati!
MITJA UMNIK
ANGELOSBAŠ	12
SAVINJSKI SPLAVARJI
od začetka 20. stoletja do 1941
Tudi glede »Rogličanov« ni bilo dosti dru-
gače; nekoliko zahtevnejše merilo je ustre-
zalo nekaj daljši in odgovornejši vožnji. Kar
zadeva najemanje »Mitrovčanov«, so bila
zanje tudi v stiski s splavarsko delovno silo
merila strožja kakor za »Celjane« in »Rogli-
čane«: »Mitrovčani« so morali biti zmerom
boljši splavarji ali, z drugimi besedami, na
»mitrovški« splav nikakor ni mogel vsak
splavar. Vsekakor pa so-bila v času, ko je
bilo povpraševanje splavarskih gospodar-
jev po splavarjih največje, tudi glede »Mi-
trovčanov« merila manj zahtevna kakor si-
cer.
Ko je odhajalo na »rajžo« manj splavar-
skih gospodarjev, se je stanje obrnilo. Te-
daj so splavarski gospodarji bolj ali manj
dosledno ravnali po naslednjih merilih.
Splavar je moral biti telesno dovolj močan
in zdrav, pošten, prizadeven, ni smel biti
pijanec (da ne bi na vožnji v pijanosti zakri-
vil nesreče), moral je znati dobro veslati in
»poznati vodo«, se pravi prodišča, čori, je-
zove, mostove, mline itn. Omenjena merila
so bila različna glede na to, ali je šlo za
najemanje »Celjanov«, »Rogličanov« ali
»Mitrovčanov«. Najstrožja pa so bila zme-
rom merila, po kkterih so splavarski gospo-
darji izbirali krmaniže. Ti so morali najbo-
lje »poznati vodo« in najbolje veslati, biti so
morali disciplinirani ali prizadevni in za-
nesljivi, da jim je bilo mogoče zaupati »mi-
trovški« splav in poveljstvo nad »mitrov-
škimi« splavarji.
Kadar so splavarji povpraševali po delu
pri splavarskih gospodarjih, spričo navede-
nih meril niso bili vsi sprejeti na delo. V
takšnih primerih se je uveljavljalo temeljno
vodilo, po katerem so splavarski gospodarji
v načelu vselej želeli sprejemati na delo
splavarje, da naj namreč pridejo na splave
tisti splavarji, ki dajejo poroštvo, da bo »raj-
ža«v z njimi prispela v kar najbolj neoporeč-
nem stanju na cilj.
Mimo različnega povpraševanja po de-
lovni sili na splavih so splavarski gospodar-
ji najemali posamezne splavarje tudi zavo-
ljo dolgov, ki so jih le-ti napravili pri njih v
teku zime in jih potem odslužili na »rajži«.
Nadalje si je prenekateri splavar prizadeval
spraviti s seboj na splav še sina, da bi se s
tem povečal zaslužek v družini. In tu in tam
so splavarski gospodarji najemali splavarje
tudi zato, da bi jim tako gmotno pomagali.
Pri delu ali vožnji splavarjev so obstajala
naslednja napredovanja. - Če odštejemo
šolarje, ki so pomagali pri vezavi splavov,
pri prenašanju lesa na splave, pri splavlja-
nju splavov in ki so se na splavih prvih
nekaj kilometrov tudi vozili in pri tem delo-
ma spremljali veslanje splavarjev, deloma
pa prav tako veslali kot zadnjeki, - če te
odštejemo, je bil »celjski« zadnjek izho-
diščna stopnja pri splavarskem delu ali pri
splavarski vožnji. Ohranjeno ustno izročilo
spričuje, da je bilo za splavarje najprikla-
dneje, če so »prišli zraven« kar najbolj mla-
di; tedaj so bolje »napredovali« (= se vpe-
ljali v delo), kakor če bi se bili začeli oprije-
mati splavarskega dela ali vožnje v poznej-
ših letih. Ko je bil »celjski« zadnjek zadosti
izurjen pri vožnji, je postal »celjski« pred-
njek. To je pomenilo, da je postal tolikanj
zmožen, da mu je splavarski gospodar lah-
ko zaupal splav na Savinji do Celja in s tem
tudi vpeljevanje in vodstvo zadnjeka pri
veslanju. Najmlajši »celjski« prednjeki so
bili stari po 16, 17 let, toda takšni so bili
najbolj nadarjeni splavarji; na splošno so
splavarji napredovali v »celjske« prednje-
ke, ko so imeli blizu 20 let.
Kdor je postal »celjski« prednjek, je na-
daljeval vožnjo od Celja naprej. Za vožnjo
od Celja do Rugvice je bil zaslužek vse večji
kakor za vožnjo od doma do Celja. Kdor je
bil dovolj pripraven za splavarsko delo ali
vožnjo in komur je bilo tudi do tega, da se
je v tej dejavnosti kar najbolj spopolnil in
da se ji je v večji meri posvetil, je sčasoma
postal na podlagi odločitve splavarskega
gospodarja »rogliški« prednjek. V tem pri-
meru je prišel pogosto, toda ne zmerom,
tudi na »mitrovški« splav in tako postal
»Mitrovčan«.
Vsi »rogliški« prednjeki namreč niso
prišli na »mitrovške« splave, zakaj to je bilo
odvisno od tega, kako velik je bil ta splav
oziroma koliko splavarjev je potreboval.
Poleg tega je bil zaslužek na »mitrovških«
splavih tolikanj večji kakor na t. i. dolgih
splavih, - tako so imenovali splave, ki so jih
zvezali v Celju in z njimi vozili do Rugvice -
da so splavarski gospodarji včasih uvrstili
med »Mitrovčane« tudi takšne »rogliške«
zadnjeke, ki so bili že precej izurjeni v svo-
jem delu in bili obenem splavarskim go-
spodarjem iz tega ali onega razloga bližji ali
pa neke vrste varovanci. Najmlajši »rogli-
ški« prednjeki so bih stari kakih 17, 18 let,
toda tu ie šlo samo za najboljše splavarje,
medtem ko so v poglavitnem napredovali
na to stopnjo, ko so bili stari okoli 20 let.
Od »rpgliških« prednjekov, ki so postali
tudi »Mitrovčani« (ti so se zopet členili v
zadnjeke in prednjeke na »mitrovškem«
splavu), so nekateri sčasoma postali krma-
niži. To je bila zadnja stopnja, do katere je
lahko prišel splavar (če ni v teku let prešel
med splavarske gospodarje). Njegov zaslu-
žek je bil največji med vsemi splavarskimi.
Kljub temu pa je tudi krmaniž sodil, prav
kakor »Mitrovčani«, »Rogličani« in »Celja-
ni«, med »flosarske hlapce«. Navedeno ime
je potemtakem ne glede na naštete stopnje
napredovanja nedvoumno povezovalo vse
vrste splavarjev v enoto, v razloček od spla-
varskih gospodarjev. Da je postal »Mitrov-
čan« krmaniž, je moral največkrat voziti
vsaj dve do tri leta na »mitrovškem«' spla-
vu, da je dovolj »spoznal vodo«, si pridobil
izkušnje zlasti za nočno vožnjo (mimo ladij,
bagrov, pilotov, ipd.), spoznal zavoljo orien-
tacije tudi obrežne kraje in tako varno vodil
splav. Najmlajši krmaniži so bili stari okoli
20 let, toda to so bili redkejši. Povečini so
splavarji postali krmaniži potem, ko so od-
služili vojake, t. j. po 20. letu, najpozneje pa
s približno 30 leti.
Na »mitrovških« splavih so splavarji pra-
viloma nehali voziti, ko so bili stari okoli 60
let. Potlej so, dokler so mogli, vozili, če jim
to ni bilo pod častjo, kot zadnjeki do Celja,
kakor je bilo to v prejšnjem poglavju ugo-
tovljeno tudi že za 19. stoletje.
Svoji izobrazbi splavarji niso pripisovali
posebnega pomena. Zavedali so se, da je
vsekakor treba, da znajo brati in pisati, pa
tudi računati, vendar so sodili, da ni to
toliko potrebno za splavarsko delo kakor za
življenje na splošno. Koliko so imeli izobra-
zbo potrebno za samo splavarsko delo, kaže
pričevanje ohranjenega ustnega izročila, po
katerem je neki višji uradnik škofijskega
veleposestva v Nazarjah, ki je hotel pokaza-
ti, da ni težko voziti splav, pripeljal le do
mozirskega jeza, tam pa je kljub vsej svoji
izobrazbi »obtičal«, ker ni pravilno zakrma-
ril na fluder.
$1. 41-14. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
DOLŽNIKI,
DOLŽNIKI
Tudi v poletnih mesecih
smo v naši rubriki Pisem za-
stavili /eč javnih vprašanj,
na mnoga dobili odgovore,
žal pa jih je precej ostalo tudi
brez odgovora. V uredništvu
smo obupali nad hotelom
Dobrna, ki smo mu že 8.
marca zastavili vprašanje o
uporabi kegljišča in možno-
sti za nakup žetonov. Poziv
smo javno ponovili dvakrat,
dvakrat smo vodstvu poslali
tudi poseben dopis s prošnjo
za odgovor. Podobno je z go-
stiščem Koper, ki smo ga 3.
junija vprašali, kako so ukre-
pali proti natakarici, ki gostji
ni hotela postreči s čajem,
češ da se ne splača. Odgovo-
rov sicer nismo pričakovali,
pričakovali pa smo, da se bo
za neustrezno ravnanje oseb-
ja kdo vsaj opravičil. Priča-
kovali smo očitno preveč.
Še vedno pa čakamo na
odgovore Zdravstvenega
centra Celje, ki smo ga 8. ju-
lija v tej rubriki povprašali,
zakaj naša bralka ne more
dobiti napotnice za speciali-
stični pregled v Ljubljani,
(štev. 27 Novega tednika).
rTav tako še zdaj ni odgovo-
ra na zastavljena vprašanja o
urejanju parkirišč v Celju o
načrtih za nadalnje zapiranje
mestnega jedra za promet z
motornimi vozili. Odgovor
smo pričakovali od Zavoda
za planiranje in izgradnjo
Celja. OK SZDL Šentjur
smo povprašali, ali je obnova
ceste Svetelka - M. Dole re-
snično v programu občin-
skega samoprispevka, saj ce-
ste ne urejajo, češ da ni v
programu, krajani pa trdijo,
da so ob glasovanju za samo-
prispevek obnovo te ceste
videh v programu. Izletnik
sicer redno odgovarja na jav-
no zastavljena vprašanja,
dolžni pa so le še odgovor na
vprašanje o tem, zakaj ob ne-
deljah ni dovolj avtobusnih
zvez z Laškim, vprašanje
smo zastavili 9. septembra.
Merx Celje pa je dolžan še
odgovor na vprašanje zastav-
ljeno 30. septembra, na ure-
ditev prodajalne Štručka.
Vse omenjene prosimo za
hitre odgovore.
PRODAJA NA
TRŽNICI NI
POŠTENA
V Novem tedniku je bilo
objavljeno vprašanje o pro-
daji na tržnici'; na katerega
posredujemo odgovor.
Na tržnici v Celju prodaja-
jo sadje in zelenjavo zasebni
kmetijski proizvajalci ter
kmetijske in trgovske orga-
nizacije združenega dela. Pri
slednjih sta uveljavljena dva
načina prodaje: organizacije
združenega dela, za katere
prodajajo sadje in zelenjavo
delovni ljudje na podlagi po-
godbe o delu in organizacije
združenega dela, za katere
prodajajo sadje in zelenjavo
delavci v rednem delovnem
razmerju. Primere, da je bilo
kupcem vidno razstavljeno
kakovostno sadje, za stojni-
co, kamor kupčevo oko ne
seže, pa pripravljeno sadje
slabše kakovosti ali sadje, ki
predpisani kakovosti ni
Ustrezalo, je tržna inšpekcija
Ugotovila pretežno pri OZD,
za katere prodajajo blago de-
lavci na podlagi pogodbe o
delu. Tržna inšpekcija je gle-
de na te ugotovitve ukrepala
- opozarjala, odredila odstra-
nitev neustreznega blaga.
Predlagala usteznejši način
razstavljanja blaga, obvešča-
la o nepravilnosti upravljal-
ce tržnice in prizadete OZD -
ter poskrbela za sankcije, če
je bil kupec oškodovan. Ob-
javljeno pismo kaže, da sta-
nje še ni zadovoljivo, kar po-
meni, da nadzor ni bil dovolj
učinkovit.
Tržna inšpekcija si bo z
opravljanjem nadzora, koli-
kor bo to možno, tudi v pri-
hodnje prizadevala, da bi bi-
lo teh nepravilnosti čim
manj. Njeni trije delavci pa
zaradi številnih drugih ob-
veznosti, na tržnici ne more-
jo biti stalno prisotni.
Menimo, da bo stanje bolj-
še, če si bodo za to prizade-
vali še pogodbeni prodajalci,
zlasti vodje stojnic, OZD, ki
prodajajo blago na tak način
in ki bi morale vedeti, da
opravljajo pogodbeni proda-
jalci prodajo v imenu OZD
in na njen račun in upravlja-
lec tržnice z izvajanjem civil-
nopravnih sankcij zaradi kr-
šitev tržnega reda.
Potrošnike prosimo, da
obveščajo tržnega nadzorni-
ka na tržnici ali pa tržno inš-
pekcijo o konkretnih nepra-
vilnostih, ki jih je še možno
dokazati.
So tudi pritožbe zaradi ne-
pravilnega tehtanja. Tržna
inšpekcija vse pritožbe
obravnava in odgovornim
osebam izreka kazni, če je
nepravilnost še dokazljiva.
V prid zaščite potrošnikov
smo upravljaicu tržnice že
pred časom predlagali, naj
na večih mestih na tržnici
poskrbi za informacijo, da
lahko kupci, ki dvomijo v
pravilno težo in ceno kuplje-
nega blaga to ponovno ste-
htajo v pisarni tržnice.
STANE GABRŠEK,
Načelnik inšpektorata
Celje
UREDNIŠTVO:
Hvala za odgovor in še po-
sebej za skrb, ki jo tržna inš-
pekcija namenja pošteni
predaji na tržnici. Od tržni-
ce pa resnično pričakujemo,
da bo na vidnih mestih ra-
zmestila opozorila o tem,
komu, kdaj in kako se iahko
v primeru nepravilnosti
pritožijo.
STANJE SE
POPRAVLJA
Kaže, da so opozorila v tej
rubriki vendarle zalegla. Me-
škov studenec je zopet oži-
vel. Dlje časa je iz pipe voda
le curljala, sedaj pa že nekaj
dni priteka, kot vsa leta prej,
v zadostni količini. Obrtno
združenje, ki je pokrovitelj
studenca, je bojda odkrilo v
dovodni cevi debelo žico, ki
je preprečala normalen do-
tok vode. To pa še ni vse.
Okoli studenca je obrtno^
združenje pred časom posta-
vilo večje število stebrov z
betonskimi glavami. Nezna-
ni storilci so dva od teh ste-
brov že obglavili. V Celju gre
očitno za vandalski teror, ki
mu je treba čimprej stopiti
na prste.
Končno so vendarle posta-
vili oder pri prodajalni Peko
v Kocenovi ulici štev. 2. Tu
je žleb menda kar preko tri
leta pretakal in močil fasado
do prvega nadstropja. Na to
črno točko smo večkrat opo-
zorili in dolgo čakali na nje-
no odstranitev: Fasada bo se-
daj popravljena, vprašanje
pa je, kdo bo popravil škodo,
ki je nastala v stanovanj in,
kjer je premakala stena in
vprašanje je tudi, če bo reši-
tev trajna, saj menda na stav-
bo nameščajo že odslužene
žlebne cevi.
Večkrat smo opozarjali tu-
di na to, da je v veži Prohasy-
jevega dvorca na Trgu svo-
bode javno stranišče. Tud- ta
problem bo zdaj rešen, saj
bodo velika vrat v tej stavbi
odslej preko no zaprta. To
bi moralo žaleči.
Dr. ERVTN MEJAK,
Celje
UREDNIŠTVO:
Veseli nas, da se stvari
vendarle premikajo. Upa-
mo, da tudi zato, ker na njih
tako skrbno opozarjajo naši
bralci.
RAZLIČNE CENE
Prosim vas za pojasnilo,
zakaj je v Celju, v trgovini
Rio tirolska salama po 200.00
din za kilogram, v Šmarju pa
po 150.00 din. Čemu takšne
razlike v samo tednu dni.
Kdo jih določa, da niso enot-
ne po vsej Sloveniji. Za nas
je težko, saj že ne vemo več
kako živeti, ko pridemo v tr-
govino pa nas še zasmehuje-
jo, če iščemo svojo pravico.
M. GORUČAN, Šmarje
UREDNIŠTVO:
Preveč nas sprašujete. S
cenami še trgovci niso več
na tekočem, tako hitro po-
plesavajo, žal še posebej se-
daj, po zamrznitvi.
Dvomimo, da je kje kdo,
ki bi znal pojasniti tako ve-
liko razliko pri kilogramu
istega izdelka v dveh bliž-
njih občinah.
NAŠ PIKNIK
Ze spomladi smo se starši
slovenske šole v Offenbachu
dogovorili, da se bomo zbrali
in priredili piknik.
Petega septembra je bila
krasna nedelja. Ze zgodaj
zjutraj smo se začeli zbirati
na Monte Scherlinu. Malo
nas je, zato smo si delo med
seboj porazdelili. Vili Skrbe-
ta in Andrej Klopčič sta bila
mojstra pri žaru. Na ražnju
sta pripravljala dobrote, ka-
tere so nas spominjale na do-
movino. Mamice Zdenka,
Cvetka, Berta, Tatjana, Ka-
rolina in Marica so pripravile
solate in kavico. Očka Sro-,
vin je poskrbel za dobro vi-
no. Vsi so bili zadovoljni in
dobre volje. Ivan je raztegnil
meh in bosi smo se veselo
zavrteli. Otroci so se razlezli
po hribu in spuščali zmaje.
Ta enodnevni izlet je bil za
naše otroke kot mesec počit-
nic. Slovenci smo se začeli
spoznavati med seboj ob ša-
li. Skupno želimo ohranjati
svoj jezik in negovati lepe
domače pesmi, ki so ta ne-
deljski dan kar same vrele iz
naših prsi. Sklenili smo, da
se bomo še večkrat zbrali z
našimi šolarji in učiteljico.
Želimo pa, da bi se nam pri-
družili še starši iz Frankfurta
in Dannstadta z otroki, druš-
tvo Sava in vsi, ki čutijo željo
pO domačnosti in prija-
teljstvu. Med nami bo vedno
dobrodošel gost tudi naš
konzul.
MARICA OJSTRŠEK,
Offenbach
UREDNIŠTVO:
Veseli nas vaše pismo in
vaša odločitev, da boste
skupaj negovali jezik in pe-
smi, se srečevali. Življenje
v tujini ni lahko, še posebej
ne, če ga živiš sam. Zato, le
naprej. Tole pismo pa je
hkrati tudi poziv vsem, ki
ste jih omenili.
KDAJ BO RED NA
ŠMARTINSKEM
JEZERU?
Vsak teden večkrat obi-
ščem Šmartinsko jezero kot
ribič ali kot pripadnik čuvaj-
ske službe pri RD Celje
Oglašam se zato, *er težko
gledam dogajanja v tem It -
pem delu celjske okolice.
Neurejenost, nered, nezain
teresiranost. d^ bi L. predel
ponudili delavcem naše
družbene skupnosti :n tujim
gostom.
Obiskovalci so prepuščeni
sebi, delajo kar se jim zaho-
če nagajajo si in še bi lahko
našteval. Ni razvidno, kjt s<
lahko ukvarjajo z vodnimi
športi, ob celotni obali so ko-
palci, na nevarnost ne pomi-
sli nihče. Vemo pa, da je bilo
že več utopitev.
Ribiči imamo del tega po
dročja v najemu. Domači in
gostujoči ribiči prihajajo
sem ribarit, da bi si pomirili
živce, dosežejo pa ravno na
sproti .o Kako naj ribič lovi.
če m. zraven čofotajo kopal-
dt\ Karji pa m" zapletajo
biške vrvice. Ce smo že ra-
zmejili (razdelili) jezero na
dele za razne športe, potem
je treba napraviti tudi red, da
se bodo obiskovalci jezera
držali nekih norm. Kurjenje
v gozdu je nevarno - hitro
lahko pride do požara, ki ga
bo težko pogasiti in iz lepega
področja bo nastalo pogori
šče, ki se zlepa ne bo obnovi-
lo. Na gotovih predelih ni sa- -
nitarij in pitne vode. Ribiška
koča je na polotoku Brezova
in ker imamo ta del v naje-
mu, smo ga dolžni čuvati,
ker pa ni naše, ne moremo
urediti sanitarij. Ribič mora,
če hoče loviti ribe, kupiti ri-
bolovno dovolilnico. Ta ni
tako poceni. Zato hoče imeti
ribič pri ribolovu mir, ki pa
mu ga sedaj RD Celje ne mo-
re zagotoviti.
Memin da bi bil po dvanaj-
stih letih obstoja te zajezitve
že skrajni čas, da se napravi
red. Da se obiskovalcem po-
nudi možnost za izvajanje
raznih rekreacijskih dejav-
nosti, da se uredi kamp, ki bi
turističnemu društvu lahko
prinesel lepe denarje in
najbrž tudi devize. Ribiči sa-
mi vseh teh vsakodnevnih
problemov ne moremo reše-
vati. O tem je treba sprego
voriti na višji ravni.
Ribiči organiziramo vsa-
koletne očiščevalne akcije
obale jezera, ki pa tudi ne
prinesejo zaželenega. Name-
sto v zato izkopane jame,
mečejo nekateri obiskovalci
odpadke drugod. Krivdo pa
pripisujejo nam. Precej se je
razširilo postavljanje šotorov
in prikolic za kampiranje ob
obali. Je to dovoljeno? Kri
volova je tudi precej in neka
terih niti visoke odškodnine
in odvzem pribora ne spame-
tujejo. Želim, da o tem pro-
blemu spregovorijo še drug:
obiskovalci in napišejo svoji
opažanja.
GUSTI TIHOLE, Celje
UREDNIŠTVO:
Tudi mi se pridružujemo
vašemu pozivu in vabimo
vse zainteresirane, da o pro-
blemu Šmartinskega jezera
še pišejo. Posebej pa napro-
šamo Komite za urbanizem
občine Celje, da čimprej od-
govori na zastavljena vpra-
šanja v pismu, oziroma, da
javno seznani z načrti raz-
voja tega področja in mož-
nostmi za uresničitev načr-
tov.
UPOKOJENCI V
KOLEKTIVU
Delovni kolektiv in sindi-
kalna organizacija ZTO Po-
djetja, sekcije za vleko vla-
kov, podružnice Celje, že
vrsto let pripravlja tradicio-
nalna srečanja s svojimi upo-
kojenci. V tem kolektivu so
zaposleni pretežno mladi, pa
vendar te vrste pozornosti
do upokojencev pri njih ne
izostaja. Vabilu na letošnje
srečanje, ki je bilo 18. 9. se je
letos odzvalo kar 90 upoko-
jencev. S posebnim vlakom
smo se odpeljali preko Ptuja
in Ormoža do Veržeja. Na
vlaku so nas pogostih in po-
skrbeli za veselo razpolože-
nje. saj je vneti harmonikah
Hladnik že zjutraj pred po-
stajo raztegnil meh in neu-
morno igral ves dan do ve-
černega povratka v Celje.
V Veržeju smo se peš na-
potili med bogato posejani-
mi polji do termalnega kopa
lišča Banovci, med potjo pa
smo pokramljah s tamkajš-
njimi kmetovalci, ki so . >ih
sredi spravila poljščin. Lepo
vreme smo izrabili za kopa
nje Po obilnem kosilu s m t
se pogovarjali o delovni •
gojih, uspehih in teža v „
katerimi se srečujejo ži.iezni
čarji. Ti pa so se zanimali
predvsem za naše zdravje iv
življenjske razmere Dan za
srečanje z delovnim kolekti
vom je bil prekratek. Za po
zornost se kolektivu ŽTO
iskreno zahvaljujemo in želi-
mo še mnogo delovnih uspe-
hov ter srečno vožnjo pri
prevozu vlakov. Zehmo pa si
še več podobnih srečanj*
MARTIN TOM1NC.
C«jlje
PRIREDITVEN
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982
ENOTA ZA INTENZIVNO TERAPIJO
BORBA ZA 2IVUENJE
Neprekinjen nadzor in pomoč najtežje prizadetim
Za življenje slehernega človeka se je treba boriti. Do
takšnega ali drugačnega konca, tudi ko že usahnejo neka-
tere življenjske funkcije. Takšno pomoč poškodovanemu
ali bolnemu človeku zagotavljajo na enoti za intenzivno
terapijo, ki je maja zaživela v sklopu operativnih oddel-
kov z anestezijo v celjskem Zdravstvenem centru. Vanjo
so vključeni zdravstveni delavci in aparature, ki skupno
omogočajo preživetje kritičnih tir, dni ali tednov, v kate-
rih si lahko bolnik ob preprečevanju komplikacij toliko
opomore, da spet prično delovati okvarjeni centri.
MED ZADNJIMI V
SLOVENIJI
Potreba po enoti za inten-
zivno terapijo je bila v celjski
bolnišnici že dolgo pereča.
Leta 1966 je bil ustanovljen
oddelek za anestezijo in rea-
nimacijo in že naslednje leto
so dobili prvi respirator, s
katerim so lahko že zdravili
bolnike z zastrupitvami, pa
tudi na primer, poškodbe re-
ber. Zdravljenje je bilo v sil-
no improviziranih prostorih,
potreb pa veliko. Marsikakš-
nega bolnika je bilo treba
prepeljati v Ljubljano ali Ma-
ribor. Centralna enota za in-
tenzivno terapijo, kamor bi
lahko namestili bolnike iz
vse bolnišnice, zlasti pa s ki-
rurških oddelkov, je bila nuj-
na. Dogovarjanje je bilo dol-
go in boleče, saj je za novo
enoto bilo potrebno odstopi-
ti tudi sicer potrebne prosto-
re drugih oddelkov. Tako je
šele letos spomladi bila zak-
ljučena adaptacija prostorov
in 1. maja so na novo enoto
sprejeli prvega bolnika.
Enota za intenzivno terapi-
jo je bila potrebna, saj je
vseh pet postelj skoraj ves
čas zasedenih. Ce bi imeli še
več postelj, bi verjetno tudi
te bile zasedene. Bolj kot te
pa pogrešajo opremo, zlasti
respiratorje, saj jih nimajo
toliko kot postelj, zato se tu-
di nujnim prevozom, tudi s
helikopterji, v Ljubljano še
niso izognili. Še bolj kot to je
kritična oskrba z rezervnimi
deli iz uvoza. Tako ni čudno,
da so tudi načrti oddelka ve-
zani na izpopolnitev opreme,
zlasti respiratorjev. Ko bodo
imeli še teh dovolj in ko bo-
do izpopolnili še številno
zdravnikov, bo tudi ta enota,
ki je nastala med zadnjimi v
slovenskih bolnišnicah, lah-
ko v polnosti opravljala svo-
je zahtevno delo.
IZ »ŠVOH SOBE« V
ŽIVLJENJE
Ljudski glas pravi običaj-
no enoti za intenzivno terapi-
jo kar »švoh« ah pa »šok«
soba in mišljenja, da v njej
ljudje umirajo, še ni prerasla
resnica. Seveda v njej mar-
sikdo ne preživi, saj vanjo
sprejemajo bolnike, ki so jim
življenjske funkcije najbolj
ogrožene - a še imajo mož-
nost za preživetje. Najčešče
so to poškodovanci v pro-
metnih nesrečah ah bolniki,
zlasti starejši, po operacijah.
Tudi ljudem po težkih za-
strupitvah ali s tetanusom je
še mogoče pomagati. Večini,
ki je doslej ležala na celjski
enoti za intenzivno terapijo,
so pomagali. Preživeli so. S
pomočjo aparatov in ljudi v
borbi proti komplikacijam,
zlasti pa še infekcijam. Rav-
no stroga zaprtost enote, kjer
ni obiskov, kjer se vsi zdrav-
stveni delavci v celoti preo-
blačijo, kjer prostore trikrat
na dan razkužujejo, kjer si
kar naprej umivajo roke in
kjer skušajo doseči brezkuž-
nost, vse to zagotavlja veliko
možnosti, da bodo bolniki s
svojo naravo preži veh. Ze
eno samo ohranjeno življe-
nje opravičuje ustanovitev
takšne enote.
MAGDA BO SPET
HODILA S
SEBASTIJANOM
Prometna nesreča. Ena
izmed mnogih. V njej je bila
žrtev komaj 22-letna Magda,
mlada Sebastijanova mami-
ca. Poškodbe so bile težke,
najhuje so bile prizadeti
možgani. Sprejeli so jo na
enoto za intenzivno terapijo
skoraj brez znakov življenja.
Tako je ostalo cele štiri te-
dne. Štiri tedne, v katerih so
z zdravljenjem in nego dali
mlademu organizmu čas, da
je prebrodil krizo. Magda je
pokazala, da sliši in vidi.
Spoznala je tudi sestre, ki so
bile ob njeni postelji vse ure
dneva, ki so se z njo pogovar-
jale, ji kazale shke in se spet
pogovarjale. Dokler ni tudi
sama odgovarjala na vpraša-
nja. Vedela je, kako je se-
stram ime. »Tako srečne
smo bile, ko je naše delo vr-
nilo Magdo v življenje,« pra-
vijo sestre. Magda sedaj ni
več pri njih. Obiskala sem jo
na ženskem oddelku kirurgi-
je. Pogovarjala sem se z njo,
ki se je po štirih tednih zbu-
dila in rešila objema smrti.
Sedaj že hodi. Sama pride do
stranišča. Bolj kot besede
govorijo njene živahne oči,
ki tudi med pogovorom ves
čas uhajajo k slikam na bol-
niški omarici. Njen sin, njen
Sebastijan je na njih.
»Težko se je bilo spet zave-
dati. Mislila sem le na otro-
ka, saj sem nazadnje videla,
da so njega odpeljali z vozič-
kom. Nisem vedela, da živi,
da mu ni bilo nič. Samo zanj
me je skrbelo - dokler mi ga
niso pripeljali pokazati. Se-
daj bo šlo, vse bo šlo na bolj-
še. Nekoč bom lahko spet
hodila z roko v roko s Seba-
stijanom. Samo tega si že-
lim.«
Preprosta pripoved, ki v
sebi skriva vse. Smrt in bor-
bo za življenje, njeno osebno
in vseh delavcev na enoti za
intenzivno terapijo in sedaj
na oddelku. Zdravstveni de-
lavec, ki ima pred očmi že
samo en tak primer, v kate-
rega je s svojim znanjem in z
vsem tistim človeškim, česar
ni v knjigah, pomagal vrniti
življenje, lahko vztraja.
Vztraja ure in ure v nenehni
skrbi za bolnike, ki so mu
zaupani. Aparat iscer lahko
reši življenje, a brez ljudi,
brez zdravnikov in sester ne
pomeni ničesar.
DNEVI OB BOLNIKIH
Na enoti za intenzivno te-
rapijo dela 13 medicinskih
sester in vedno eden izmed
10. zdravnikov z oddelka za
anestezijo. Sestre so mlade,
šele dobro iz šol, ki so svoje
znanje dopolnile tudi na cen-
tralni intenzivni terapiji, v
ljubljanskem Kliničnem
centru. Same pravijo, da je
njihovo delo lepo in pestro, a
nadvse odgovorno. Ob bolni-
ku so stalno - 24 ur na dan. V
tem času ne le opazujejo živ-
ljenjske funkcije bolnikov in
opravljajo osnovno nego ter
različna merjenja, ampak
izvajajo tudi intenzivno tera-
pijo, ki je točno časovno do-
ločena, pa naj gre za dajanje
antibiotikov ah različnih po-
trebnih tekočin. Ob vsem
tem pa še vse tisto, nikjer
zapisano - besede, pogovori,
drobtinice človeške dobrote,
kar vse skupaj je ne le njiho-
vo delo ampak že skoraj živ-
ljenje. Ni čudno, da takega
pritiska navadno ne zdrže
dolgo. To, ne pa enako vre-
dnotenje dela kot na drugih
enotah, kjer izvajajo le inten-
zivno nego, je razlog, da se-
stre z leti odhajajo. Zato je
njihova medsebojna pomoč
in sodelovanje še kako važ-
na, prav tako kot je po-
membno sodelovanje med
zdravniki, ki tu opravljajo
stalno svoje delo in vsemi
drugimi: specialisti. Takšno
sodelovanje je živo in trdno
in zagotavlja, da bolniki do-
be res tisto, kar potrebujejo
in kar jim je sploh mogoče
dati.
MILENA B. POKLIC
Mlada Magda se je prebudila po
štirih tednih. Pred njo je še celo
življenje.
Dr. Jože Cetina, predstojnik od-
delka za anesteziologijo in inten-
zivno terapijo: »Celjska bolnišni-
ca je med zadnjimi v Sloveniji
dobila enoto za intenzivno tera-
pijo. Že v nekaj mesecih je po-
polnoma upravičila svoj obstoj.
S ter, kar smo dosegli, smo lahko
zadovoljni, a ne v polnosti.«
Katja Sodin, glavna sestra od.
delka: »Že pred ustanovitvijo
enote za intenzivno terapijo je bi.
lo precej priprav, zlasti pri uspo.
sabljanju medicinskih sester za
specifično, izredno zahtevno de-
lo pri bolnikih. Sestre, ki so se za
to delo odločile, so se preskusile
tudi v Kliničnem centru.
Vanda Kolar, vodilna sestra eno-
te za intenzivno terapijo: »Delo
sester ni lahko, a nas osrečuje.
Zavedamo se pomena svojega
dela - ne le čisto strokovnega
ampak tudi človeškega in vsak
uspeh, ki ga pri naših bolnikih
opazimo, nas opogumlja in zave-
zuje, da dajemo še več.«
Dr. Bogomil Špom, zdravnik
anesteziolog: »Na enoti se zdrav-
niki z oddelka menjamo, ves čas
pa sodelujemo z drugimi stro-
kovnjaki, saj so tukaj bolniki ta-
ko s kirurgije kot ginekologije in
z drugih področij. S sodelova-
njem različnih medicinskih stro-
kovnjakom zagotavljamo bolni-
ko najboljšo pomoč.«
NEUREJENE DRUŽINE
VEDNO VEČ ZANEMARJENIH OTROK
Sociaina služba je prisiljena hitro ukrepatiotroci pa se ne branijo
Družbena skupnost in vzgoja otrok sta nerazdružno povezani. Starši, ki so
otroka spočeli in rodili, morajo pač zanj najbolj skrbeti. Toda roditeljski
nagon, ki ga občudujemo pri marsikateri razviti živali, je pri človeku često
zakrnel. Nadomeščati ga mora čut vzgojne odgovornosti, ki ga razvija in terja
skupnost. Marsikdo bi se rad svoje vzgojne odgovornosti otresel, če bi nad
njim ne bdela družba, ki od svojih prvih začetkov vzgojo vodi in nadzira.
KOMU IN KAKO ODVZETI
OTROKA?
Zakon o zakonski zvezi in družin-
skih razmerjih med drugim navaja, da
je pristojni organ-občinska skupnost
socialnega skrbstva, dolžan uvesti po-
trebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja
in varstvo otroka ah varstvo njegovih
premoženjskih ter drugih pravic in ko-
risti.
Pristojni organ občinske skupnosti
socialnega skrbstva sme odvzeti otro-
ka staršem in ga dati v vzgojo in var-
stvo drugi osebi ah zavodu, če so starši
zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo
ah če je to iz drugih primernih razlo-
gov v otrokovo korist.
Za tema dvema suhoparno navede-
nima členoma pa se največkrat skriva-
jo velike družinske tragedije, kjer je
največkrat žrtev otrok. Zato socialna
služba v takih primerih ukrepa hitro,
včasih traja postopek samo dve uri in
v največji tajnosti kam gre otrok. Pri-
zadeti starši se dostikrat upirajo na
najbolj brutalen način, zato tudi pri-
tožba na izvršbo odvzema otroka ne
velja.
ŠTEVILO ZANEMARJENIH
OTROK SE VEČA
Letos je socialno skrbstvo v Celju
zabeležilo rekord v odvzemu otrok iz
zanemarjenih družin. Vsa prejšnja leta
so bili le trije odvzemi, LETOS PA JE
BILO POTREBNO V SEDMIH ME-
SECIH ODVZETI DEVET OTROK, v
starosti od dveh in pol let do štirinajst
let. Odvzeli so jih iz petih družin. Pri
dveh družinah so odvzeli po enega
otroka, pri dveh družinah pa dva v eni
družini tri otroke.
Pri petih otrocih je šlo za izredno
grobo ravnanje, pretepanje. Pri eni
družini je služba naletela na izrazito
grobost in sadizem, v dveh družinah
pa so bili starši prepričani, da imajo in
vzgajajo prav, ker so izjavljali: otrok je
moja last, zato ga lahko tudi prete-
pam, če zasluži ali ne.
OSVEŠČENOST OKOLICE IN
ŠOLE
Predlogi za odvzeme otrok iz družin,
kjer z njimi grdo ravnajo, največkrat v
zadnjem času pridejo iz soseske ah šo-
le. Vsakemu predlogu najprej sledi
zdravniški pregled otroka in preverja-
nje stanja v družini. Sledi tudi predlog
za kaznovanje staršev.
Dvoji starši od naštetih otrok so se
pritožili, vendar jim pritožbe niso ugo-
dili. Velikokrat je potrebna tudi po-
moč varstvenih organov, vendar se
otroci pri odvzemu ne branijo, kar je
dokaz, da je bilo stanje v družini re-
snično kritično, ravnanje staršev pa
nečloveško.
V enem primeru so odvzeli dva otro-
ka. Eden je bil star dve leti in pol,
drugi pa dvanajst let. Neurejenost in
amoralnost matere je bila tolikšna, da
se je zgražala vsa soseska in tudi šola,
kamor je hodil dvanajstletni otrok. So-
cialna služba je poizkušala najprej
osvestiti mater in jo spraviti na pravo
pot. Zaman - prisiljeni so bih odvzeti
otroka.
Tudi v drugem primeru so odvzeli
dva otroka, v družini pa so bili sicer
trije. Dva svoja otroka je oče tako psi-
hično mučil (grozil s pištolo), da je ma-
ti pobegnila in pustila očetu vse otro-
ke. S pomočjo UNZ so temu očetu dva
otroka takoj odvzeli.
ZAČASNA REŠITEV -
REJNIŠTVO
Po odvzemu otrok iz nevzdržnih
družinskih razmer gredo ti otroci naj-
večkrat v rejniške družine. Potrebni so
topline, varstva, urejenosti. Vendar to
ni trajen ukrep. S tem se delo socialnih
delavcev, ki sodelujejo pri odvzemu,
ne konča. Še naprej spremljajo matič-
no družino, od koder je bil odvzet
otrok in če je le mogoče, jo vzgojno
urejajo, pripravljajo teren, da bi se
odvzeti otrok vrnil staršem, če so se
medtem ti kaj osvestili.
Pa vendar se konec koncev vpraša-
mo, zakaj naenkrat takšen porast odv-
zema otrok iz neurejenih dhižin? Mar
je staršem važnejše vse drugo kot last-
ni otroci? Nekaj je tudi tega, vendar
posploševati ne smemo. Pač pa je več-
ja budnost soseske, ki javlja socialnim
delavcem najhujše primer. V nekate-
rih primerih javljajo že tudi službe
same.
Tako ima celjsko socialno skrbstvo
v postopku odvzem otroka, na katere-
ga je opozorila zdravstvena služba. Tu-
di po petkratni intervenciji patronažne
službe je desetmesečni otrok tako za-
nemarjen, da ga bodo morah materi
odvzeti, ker ni sposobna dojenčku nu-
diti osnovne nege, kaj šele vzgoje. Vča-
sih, žal, tudi materinstvo zataji. In nje-
no mesto prevzame rejnica, krušna
mati, ki je boljša od prave.
ZDENKA STOPAR
Fizioterapevtka Zdenka Vodušek ob bolniku: »Fizioterapija je
sestavni del dela na intenzivni terapiji, namenjena zlasti dihalnih
potem bolnikov.«
$1. 41-14. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 13
OBISK V BUKOVŽLAKU
NA ROBU SMETIŠČ
Ljudem ni vseeno. Upajmo na bolje
Nobena skrivnost ni, da je v tem našem
slovenskem vrtu Celje eno najbolj one-
snaženih mest. Tudi med različnimi ob-
močji v občini so velike razlike med one-
snaženostjo zraka. Najtežje dihajo ljudje,
ki živijo v neposredni bližini Cinkarne,
Železarne, Ema, pa tudi tisti, ki so doma v
samem centru, nič bolje se ne godi niti
Teharčanom.
Zeleh smo videti kako razmišljajo in
živijo ljudje, ki so neposredno izpostavlje-
ni neprijetnostim, ki jih terja industriali-
zirana in urbanizirana sredina. Zato smo
se napotili v Bukovžlak, da si pobliže
ogledamo deponijo sadre in piritnih ogor-
kov celjske Cinkarne in da se pomenimo
z ljudmi, ki tod živijo.
Ljudje na Vrheh živijo tako kot vsi, ki
jim gre delo dobro od rok in mislijo na
svoje potomce. Ne glede na to ah živijo po
meščansko ah po vaško.
Ustavili smo se najprej pri obnovljeni
družinski hiši z lepim cvetličnim vrtom
ob cesti, kjer živijo Vodenikovi. Vse nao-
krog: razgled na travnike, redke gozdove
in obdelane njive. Le pogled s ceste navz-
dol po hribu kaže podobo, ki nikakor ne
sodi v to kmečko idilo. Nekakšno jezero,
rdečkasto oranžne barve se je razprostira-
lo tam doli. Na oni strani pa so zamolklo
brneh stroji in kamioni. Nič kaj prijeten
občutek. Le iz katerega futurističnega ro-
mana bi lahko bilo to jezero, ki bi ga
zlahka postavili kam na Venero? In nekoč
so se ravno v tej dolini, ki je bila polna
potočkov, cvetlic, igrah otroci. Pozimi so
celo smučali. Tu je ravno pravšnja smuka
za začetnike.
Pred dvanajstimi leti pa je Cinkarna ta
zemljišča odkupila in tu zgradila deponijo
sadre. »Jezero«, ki bi človeka kar pogolt-
nilo, se je dvignilo že za okoli 25 metrov.
Najbhžja kmetija je od jezera oddaljena le
nekaj deset metrov. Le divje račke prav
nič ne moti ne barva te nenavadne vode
pa tudi ne vonj, ki v hipu napolni usta s
sladkobnim okusom. Rastlinam pa ne gre
tako dobro kot račkam. Ni pravega zeleni-
la na travah in listih, pa tudi krošnje dre-
ves ne dajejo prave sence. V bližini depo-
nije vse deluje nekako oskubljeno. Sicer
pa, ko bo deponija čez nekaj let, računajo
do 86., polna, jo bodo zasuli z zemlji in
nasadih travo in drevesa.
»NAJRAJE BI SE ODSELILA«
Pri Vodenikovih je bila doma le gospo-
dinja Karla. »To zelo smrdi.« je dejala,
najprej mi ni nihče verjel, no končno so
meritve le pokazale, da so v zraku plini.
Mi smo ravno na takem koncu, da nam
včasih pripiha iz Železarne, drugič pa od
deponije. Ponoči, če imam odprto okno,
me začne želodec boleti in kar na bruha-
nje mi gre, zlasti, če piha s te strani ah če
je nizek pritisk. Ko so odkupovali zemljo
za deponijo, so nas prepričevali, da je to
bela snov brez vonja, zdaj pa je to nekaj
čisto drugega. Prej smo imeli 5,5 ha obde-
lovalnih površin, Cinkarni smo prodali
1 ha, ko bodo deponijo razširili, pa bo
segala do naših njiv. Včasih smo imeh
veliko sadja in zelenjave, sedaj vse skupaj
ni kaj prida. Tu je bilo nekoč zelo lepo,
sedaj bi pa najraje vse prodala, pravi ob
koncu pogovora, čeprav meni, da so v
Cinkarni zlasti zadnje čase pozorni do
krajanov in skušajo urediti stvari tako, da
jim bi bilo čim laže.
Nekoliko niže je kmetija Alojza Jezov-
ška. Je tipičen trden, zakoreninjen kmet.
En sin bo prevzel kmetijo, drugi pa si na
nasprotni strani ceste gradi novo hišo.
Cinkarna nam je »požrla« več kot dvajset
konj in krav, se huduje Alojz, ko se spo-
minja prvih let svojega gospodarjenja na
kmetiji, ki jo je prevzel 50. leta. »Takrat
sem imel čez štirinajst hektarjev zemlje:
travniki, vinogradi, sadovnjak in gozd.
Do 67. leta, ko je še obratovala stara Cin-
karna, je bilo iz leta v leto slabše. Sadje se
je že avgusta posušilo, tako sem moral
posekati okoh 200 sadnih dreves. Le tep-
ke so se obdržale. Tudi s hmeljem ni bilo
nič. Vsako leto smo krmo oddajali za izde-
lavo embalaže, za živno pa smo jo kupo-
vali. Takrat še ni bilo traktorjev in smo
imeh konje. Dalj kot leto ah dve ni vzdrža-
la nobena žival. Sedaj je bolje, odkar ne
obratuje več stara Cinkarna in ko so na-
mestili čistilne naprave. Se zdaj pa se
kdaj zgodi, da nam kaj ožge, samo to ni
tako hudo. 1970. leta smo zemljo poapne-
nili in je hmelj dobro obrodil, pa tudi
drugi pridelki so si opomogh. Vsako leto
zadrugi oddam okoh 20.000 htrov mleka
in druge pridelke ker sem že od vsega
začetka kooperant. Alojz se sedaj ne pri-
tožuje, čeprav bo moral ponovno oddati
nekaj svoje zemlje za razširitev deponije,
vendar upa, da bo za zemljo dobil zame-
njavo. Raje to, kot denar, pravi kmet, ki bi
rad delal.
NIČ BOLJE NI SPODNJIM
SOSEDOM
Niže od deponije sadre je še deponija
piritnih odpadkov. Po površini ravno to-
likšna, obe deponiji pa deli debela trdno-
peščena pregrada. Ce kdo ne ve, kje je to,
bo po vinsko rdeči barvi asfalta takoj ve-
del, da ga pot pelje proti deponiji. Doma-
čini tej cesti pravijo piritna cesta.
»Najhuje je bilo prva leta,« pravi Greta
Povalej, ki ima hišo tik ob cesti, ravno na
ovinku, ki se nato strmo povzpne proti
vrhu. Ravno na tem ovinku ob sunku ka-
mion povzroči največ hrupa in največ fi-
nega rdečega prahu zleti na cesto in na
hišo in v hišo, Povalejevih. »Takrat so
kamioni z veliko hitrostjo vozili takore-
koč noč in dan. Cesta je bila makadamska
in je ropotalo, da ni bilo nikoli miru. Vrt je
bil ves rdeč. Tudi solate nismo mogh goji
ti. Kadar sem prala, je iz pralnega stroja
pritekla rdeča voda, vsepovsod po stano-
vanju je bilo vsa polno rdečega prahu.
Sedaj, odkar je nova asfaltirana cesta, je
veliko bolje. Pa tudi kamioni ne vozijo
več tako pogosto in ne divjajo tako. Na to
smo opozorili tiste, v Cinkarni.«
Najhuje pa je bilo nekega junijskega
jutra 1979. leta. Takrat je popustila pre-
grada na deponiji sadre in je nekaj hiš
zalilo. Tudi pri Založnikovih. »Te rdeče
brozge je bilo polno dvorišče v višini
30 cm. Vse nam je zalilo, garažo, vrt. Ne-
kaj dni je trajalo, da smo vse to odstranili.
Toda močno se je zajedlo v zidove. Nene-
hno se bojim, da bi se to še kdaj ponovilo.
Takrat so vse mogoče komisije prihajale,
toda kaj dosti nismo dobili za škodo. Se-
daj, se mi zdi, imajo v Cinkarni več razu-
mevanja za probleme, ki nas težijo, ven-
dar menim, da bi lahko z malo truda nare-
dili več, da bi bih krajani bolj zadovoljni.
Tako govorijo krajani v Bukovžlaku, ki
živijo na robu deponij. Edini so si v tem,
da so tudi take stvari, kot so deponije,
potrebne, da pa bi pri tem odgovorni lju-
dje in službe morale storiti več za krajane,
ki že leta in leta prenašajo najrazličnejša
neudobja zaradi teh deponij. Kljub vses
mu so se stvari le premaknile, kar kažejo
tudi pogovori med krajevno skupnostjo
Teharje in Cinkarno, ko gre za razširitev
deponije.
Videh smo tudi, da so krajani uvidevni
in potrpežljivi, pa tudi to, da je njihovo
upanje v boljše čase neomajno. Človek, ki
od tod odhaja s sladkobnim okusom v
ustih in z mešanimi občutki, si ne more
kaj, da ne bi pomislil na prihodnost, ki bo,
če bomo delali nenačrtno in prepočasi,
zahtevala še več podobnih deponij, še več
žrtev za blagor potrošniškega trenutka.
Težko pa je verjeti, da ta zemlja, ki leta in
desetletja vsrkava phne, ne bo lepega dne
postala le del pustega, nerodovitnega po-
bočja.
VIOLETA VATOVEC EINSPIELER
ZVIŠALI BODO
DEPONIJO SADRE
Odlagališče sadre v Bukovžlaku
bo potrebno dvigniti za okoli 5 m,
kajti čas zapolnitve obstoječe veli-
kosti odlagališča je pri povečani
proizvodnji in s tem večji količino
sadre, krajši.
Ti problemi so bili že znani pred
leti, zato je v srednjeročnem planu
občine za leto 1981 do 1985 ena
izmed nalog razširiti deponijo v
Bukovžlaku in pripraviti novo od-
lagališče. Sočasno so stekle tudi
priprave, načrti, pridobivanje so-
glasij in nato javna razprava.
V času javne razgrnitve pa še ni
bilo soglasja rapubliškega sanitar-
nega inšpektorja, ne vodnogospo-
darskih smernic, ki so v pristojno-
sti zveze vodnih skupnosti Sloveni-
je, ne soglasje krajevne skupnosti
Teharje. Zato je Cinkarna v začet-
ku tega leta organizirala dva stro-
kovna razgovora, kjer so sodelovali
predstavniki republiškega sanitar-
nega inšpektorja in zveze vodnih
skupnosti. Na osnovi strokovne
ocenitve, je nastala nova lokacijska
dokumentacija. Le to so v celoti
podprli tudi v KS Teharje in uskla-
jevalnem svetu. Na predlokacijski
razpravi so bila izoblikovana stali-
šča, med njimi tudi da bo potrebno
ob nadvišanju zgraditi čistilne na-
prave za čiščenje vseh vod v tovar-
ni Ti02 in še posebej čistilne napre-
ve izpod spodnje pregrade odlagali-
šča piritnih ogorkov, zaradi čišče-
nja izcejenih vod. Med drugim so
tudi sklenili, da bo potrebno upo-
števati varnostni pas do objektov
in kmetij, urediti obhodno stezo, s
projekti pa naj bi že prikazali tudi
končno stanje deponije. Le to bi ka-
sneje, ko bi se napolnila, ponovno
vključili v naravno okolje s pogoz-
dovanjem.
Glede na to, da je Cinkarna kot
nosilec te naloge dosegla popolno
usklajenost s krajevno skupnostjo
in drugimi nosilci planiranja, ter
da so pridobljena ustrezna strokov-
na mnenja in soglasja, bo osnutek
odloka o zazidalnem načrtu deponi-
je obravnavala delegatska skupšči-
na občine Celje že na naslednji seji.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ŠKOFJA VAS
Krajevna skupnost Škofja vas šteje 2200 prebivalcev. Se-
stavljena je iz petih krajevnih območij: Smarjete, Zado-
brove, Škofje vasi, Lahomne, Prekorja, s sedežem v Škofji
vasi.
Delo KS opravljajo njeni sveti: svet za komunalo, svet za
socialno varstvo, potrošniški in poravnalni svet. V svet KS
je vključenih tudi 19 članov, ki so predstavniki obeh OZD,
Etola in TVO. V teh svetih so vsa krajevna območja enako
zastopana. Pri zadnjih volitvah so bih postavljeni novi, še
neizkušeni delegati, a kljub temu dobro opravljajo svoje
naloge. Čeprav je delovanje vseh svetov uspešno, pa se
pojavljajo razni problemi. Delo je otežkočeno, saj primanj-
kuje, finančnih sredstev.
Na komunalnem področju imajo težave pri vzdrževanju
cest, popravljanju in asfaltiranju, saj so sredstva v ta namen
premajhna, vendar veliko pripomore dobra volja občanov.
Ze dalj časa se soočajo s težavami glede preskrbe obča-
nov. Pred leti so imeh še dve trgovini, vendar so eno zaprli.
Ena sama pa še zdaleč ne zadošča potrebam občanov. Ze
dolgo se obljublja in planira, a kljub temu imajo le eno
trgovino.
Pogosto se srečujejo tudi s stanovanjskimi problemi, saj
mi nožnosti gradenj, medtem ko družbenih stanovanj sploh
ni.
Čeprav imajo v KS svojo pošto, ni dostave ob sobotah in
tudi dostava nujnih pošiljk je vprašljiva.
Režijski odbor pripravlja izgradnjo PTT omrežja, vendar
je investicija za občane prevelika. Dobro pa deluje svet za
socialno varstvo, ki tudi maloštevilne probleme hitro od-
pravi.
Vehke težave se pojavljajo, ker morajo otroci KS Škofja
vas obiskovati šolo v Vojniku ah Hudinji, saj njihova var-
nost ni najbolje zagotovljena. Brezplačnih vozovnic ne do-
bijo, ker je razdalja do šole manjša kot 4 km, kar občutijo
predvsem socialno šibke družine.
Tudi izgradnje kolesarske steze, ki bi omogočala večjo
varnost, ne dosežejo.
KS dobro sodeluje z vsemi društvi in družbenopolitičnimi
organizacijami, zavzema pa se tudi za ustanovitev kultur-
nega društva in obnovitev dela telovadnega društva Parti-
VERA ŠKROBAR
VOJNIK
Tam, kjer je zrasla nova blokovna gradnja, stanovalci niso
zadovoljni z nekaterimi rešitvami, oziroma nerešitvami. Še
vedno ni rešena javna razsvetljava, čeprav je bila investicija
vračunana v kvadratni meter cene stanovanja. Tudi zakloni-
šča niso ustrezno narejena, niti opremljena. Vsi zdaj tam že
nekaj časa stanujejo in spoznavajo, da to, kar odgovorni niso
storili takoj, krajani sami zelo težko dosežejo. To seveda ni
prav in se sprašujejo, kdo bo zdaj prvi napravil potezo, kajti
sami so jo že večkrat pa ni bilo pravega odziva!
NOVA VAS
Tam, kjer so lansko leto na novo polagali cevi za centralno
kurjavo, oziroma toplo vodo iz toplarne na koncu Kersni-
kove ulice, so gradbišče sicer zasuli z gradbenimi stroji,
trave pa niso na novo zasejali in je sedaj celotna zelenica od
Škapinove 1 do 6 samo zehšče in tudi krajani sami ne
morejo več kositi trave. Še en primer nedoslednosti in malo-
marnosti, ki spodkopava zaupanje krajanov v dobro delo
tistih, ki so sicer zanj tudi dobro plačani, pa ga ne opravljajo
tako, kot bi ga morali.
FRANKOLOVO
V	krajevni skupnosti Frankolovo si že nekaj časa prizade-
vajo, da bi vzpostavili avtobusno progo tudi na Črešnjice.
Izletnik jim je sicer to tudi obljubljal, a še tedaj, ko je bila
cesta makadamska, s pogojem, da ko bo asfalt, pa bo tudi
avtobus vozil na Črešnjice. Zdaj asfalt je, avtobusa pa še ni,
kajti pri Izletniku trdijo, da je ta proga neekonomična.
Takšna, kot so jo začrtali je res, saj so predvideli na ovinka-
sto in ozko cesto Krpana in še tega tako, da bi zjutraj
pripeljal na Črešnice in tam čakal na naslednjo vožnjo. Na
Frankolovem so trdno prepričani, da ni nujno, da na Čreš-
njice vozi ravno Krpan, ampak manjše vozilo in tudi ta
vožnja bi lahko bila vključena v redno progo in s tem tudi
cenejša.
TRNOVLJE
V	spodnjih Trnovljah so se po odloku o novi namembno-
sti obstoječega zemljišča za industrijsko cono že mnogi
odločili za sehtev in začeh iskati nove rešitve za svoja domo-
vanja. Zdaj pa se zatika z odkupi omenjenih zemljišč. V
krajevni skupnosti pravijo, da če že ni toliko denarja za
sprotne odkupe in gradnjo industrijskih objektov po :jlanu,
pa naj odgovorni pri odkupih vsaj upoštevajo prioritetni red
glede na to, kako so si nekateri že morah zagotoviti nova
bivališča in bi jim na ta način pomagali reševati finančna
vprašanja selitve. Torej, posluh velja!
SAVINJA
Večkrat so borci te krajevne skupnosti v Celju ugotavljali,
da se srečujejo le na raznih političnih in samoupravnih,
organih, da pa med njimi ni dovolj pristnejših tovariških
odnosov. Tako so ugotavljali, se odločili in uresničili prete-
klo soboto tovariško srečanje na Gričku. Kljub slabemu
vremenu je bil odziv dober in vsi so sklenili, da postanejo
takšna srečanja tradicionalna. To obveznost je odbor bor-
čevske organizacije Cirila Debeljaka v KS Savinja v Celju
tudi sprejel v svoj redni delovni program.
In še to kaže dodati, da so borci sredstva za tovariško
srečanje zbrali iz svojih žepov, saj imajo svojo društveno
blagajno že tako sila stabilizacijsko naravnano, nam je pove^
dal Avguštin Vovk, ko se je oglasil v našem uredništvu.
UM
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982

JESENSKA SETEV 1982
TRAJNA USMERI I ti
Naloge so zahtevnejše od lanskih
Znani so končni podatki o
letošnjem pridelku pšenice.
Po podatkih zveznega zavo-
da za statistiko smo letos na
okrog milijon 559 tisoč hek-
tarih pridelali pet milijonov
230 tisoč ton pšenice. Pri-
merjava z lanskim "pridel-
kom pšenice pove, da je le-
tošnji večji za 969 tisoč ton
ah za 23 odstotkov. Povpreč-
ni hektarski pridelek je bil
letos 3,36 tone ali za 280 kilo-
gramov več kot lani. Na po-
ljih družbenih posestev pa je
bil hektarski pridelek 4,49
tone/kar je za 290 kilogra-
mov več kot v letu 1981.
V	Sloveniji se še posebej
trkamo po prsih in govorimo
ter pišemo o pšeničnem pri-
delku stoletja. Trditve niso
napihnjene, o čemer pričajo
tudi naslednji podatki: letoš-
nji obseg pšeničnih polj več
kot 50.000 hektarov je bil si-
cer manjši kot 1971. leta ali
celo 1939. leta, ko smo v Slo-
veniji poželi skoraj 70.000
hektarov s pšenico, vendar
smo letos po desetletju spet
s 3450 kilogrami pšenice na
hektar ponovno nad jugoslo-
vanskim povprečjem in sicer
za 90 kilogramov. Na takšne
dosežke smo lahko ponosni,
obvezujejo pa nas za jesen-
sko in prihodnjo spomladan-
sko setev. Setvene akcije
moramo spremeniti v trajno
usmeritev, ker to hočemo,
znamo in zmoremo!
Na širšem celjskem ob-
močju so prva zrnja že padla
v zemljo, sicer pa pregled po
občinah kaže naslednjo po-
dobo jesenske setve 1982.
V	celjski občini bo preko
200 kmetov, zadružnikov,
posejalo pšenico na 120 hek-
tarih, kar je za petino več kot
lani. Z gnojili semeni in za-
ščitnimi sredstvi so preskrb-
ljeni, težave so zaradi po-
mankanja kombajnov. Upa-
jo tudi, da jim prihodnje leto
toča ne bo pomešala pšenič-
nih računov.
V	občini Šmarje pri Jelšah
bodo posejali pšenico na
180 ha njivskih površin. V
Kmetijskem kombinatu, so
doslej sklenili le toliko po-
godb s kmeti, ki bi zadoščale
za setev pšenice na polovici
planiranih površin, vendar
pa bodo podpise pogodb po-
spešili ob podpori krajevnih
skupnosti in organizacij so-
cialistične zveze. Težave na-
stajajo zaradi tega, ker so
kmetje - predvsem gre za ti-
ste v nižinskih predelih obči-
ne - že preusmerjeni v vino-
gradništvo, sadjarstvo ali ži-
vinorejo. Tako se težje odlo-
čajo za setev pšenice, za ka-
tero dobe manj denarja, kot
za ostale pridelke in proiz-
vode. Kljub temu v Kmetij-
skem kombinatu zagotavlja-
jo, da bodo storili vse, da bi
jesenski setveni plan izpolni-
li. Doslej so že uspeli, da so
kmetje zasejali okoli deseti-
no načrtovanih površin,
glavnina setve pa bo oprav-
ljena do 20. oktobra.
V	žalski občini oziroma na
površinah žalskih kmetov -
zadružnikov bo pod pšenico
letos 180 hektarov, kar je za
kakšnih deset več kot lani, v
družbenem sektorju pa ne-
kaj manj na račun hmelja, in
Sicer 228 hektarov. Skupaj
bo s pšenico posejanih torej
okrog 410 hektarov.
V	šentjurski občini so pr-
votno predvidevali, da bodo
pšenico letos zasejali na
100 ha, končno pa so se odlo-
čili le za 80 ha. Tudi ta števil-
ka je še vedno dokaj ugodna
in visoka, zlasti ob dejstvu,
da je šentjurska občina pre-
težno usmerjena v živinore-
ja, čeprav je pogodbeno pri-
delovanje pšenice, ki ga vo-
dijo pri KK Šentjur, dobro
organizirano, zlasti kar zade-
va oskrbo kmetov s semeni
in drugim reprodukcijskim
materialom.
Obveznost po samouprav-
nem sporazumu narekuje v
laški občini zasejati pšenico
na šestdesetih hektarih, od
tega 30 ha v kooperacijski
proizvodnji. Na teh površi-
nah naj bi zraslo toliko pše-
nice da bi je bilo mogoče od-
dati 190 do 200 ton.
Zadovoljiva je oskrba s se-
meni, saj je možno dobiti
sorte, ki so primerne za viso-
ke donose. Ker je tudi gnojil
in zaščitnih sredstev dovolj,
ni bojazni da bi občina La-
ško svoje setvene obveznosti
ne izpolnila.
V pogodbeno organizirano
pridelovanje pšenice bodo
letos v konjiški občini vklju-
čili 150 hektarjev zemljišč,
kar je za 30 hektarjev več kot
lani. Potrebne količine se-
mena je kmetijska zadruga
že zagotovila, tudi z gnojili in
zaščitnimi sredstvi ter teko-
čimi gorivi ne bo težav.
NOVA MLEKARNA RASTE
Dela pri novi mlekarni v Arji vasi v teh dneh kar hitro napredujejo. Nov objekt je že po
streho, tako da se bodo sedaj pričela notranja dela, to je montaža opreme. Pravijo, da bo zel
pomemben objekt za celjsko regijo končan drugo leto. Nova mlekarna bo lahko sprejel
okrog 150 tisoč litrov mleka. Sedanji odkup je precej manjši, zato bodo morale kmetijsi!
organizacije do konca prihodnjega leta zagotoviti večji odkup. Dolgoročno gledano odku
mleka narašča, v posameznih obdobjih pa tudi nazaduje.
T. TAVC4
--,
KMETIJSTVO V ŠENTJURSKI OBČINI

Skrb za pridobivanje plodne zemlje
Zasebni in družbeni sektor
kmetijstva v šentjurski obči-,
ni po prvih ocenah dosega,
ah ponekod celo prekoraču-
je zastavljene plane proiz-
vodnje, ki bi bila še večja, če
na nekaterih posevkih ne bi
veliko škode naredila toča.
Kmetje - kooperanti Kme-
tijskega kombinata Šentjur,
so v veliki meri usmerjeni v
kmetijstvo, oziroma v proiz-
vodnjo mleka in mesa, pa tu-
di črnega ribeza, jabolk, pše-
nice. kumaric in buč. Proiz-
vodnja mleka bo v letošnjem
letu presegla lansko, čeprav
letošnji plan — 4 milijone in
200 litrov mleka, ne bo v ce-
loti dosežen. Na področju ži-
vinoreje so predvideli 14901
mesa in načrt je bil že v pol-
letju, v primerjavi z lanskim,
dosežen z indeksom 85%.
Pomembno mesto na po-
dročju živinoreje igra izvoz,
kar seveda za domači trg
predstavlja precejšen odliv
mesa. Pšenico so zasejali na
65 ha in s tem planirali 150 t
tržnih viškov. Plan so dose-
gli 95%. Izredno dobro so le-
tos rodile kumarice, in sicer
so jih kooperanti od predvi-
denih 601 pridelali kar 901.
Polna so bila tudi jabolka za
industrijsko proizvodnjo, saj
jih je dozorelo okrog 6001,
zagotovljen pa je bil tudi po-
godbeni odkup z Vitalom in
Etolom. Ob kumaricah po-
menijo buče novo industrij-
sko kulturo. Letos so jih
kooperantje zasadili na 3 ha,
prodali pa jih bodo oljarni v
Slovenski Bistrici.
Na področju pridelave hra-
ne v družbenem sektorju se
pri TOK KK Šentjur trudijo,
da bi intenzivirali kmetijske
površine in tako pridelali
čimveč hrane. Vse bolj se
spreminja struktura zemljišč
in zato iz travnikov nastajajo
njive.
•
V družbenem sektorju bo-
do uresničili plan prireje pi-
tancev (2000 kom). Uresničili
so tudi plan setve koruze, ki
je zrasla na 145 ha, vendai|
bil pridelek slabši zaradi t
če in tudi zaradi počasnej
izvajanja melioracij v dj
meljski dolini. Kljub vseni
so pridelali 5000 t koruze.
V farmi kokoši nesnic
Gorici pri Slivnici bodo p
slali do konca leta na trgi
milijonov komadov jajc,;
Sloma na Ponikvi pa 163i]
gonov jabolk, s čemer boj
v tozau lastna proizvoda
dosegli zastavljene d
Mleka pa bodo v družben
sektorju primoizli 300.00(1
trov, kakor so bih predvid
MATEJA PODJ
KREDITI ZA HMELJ
Do prihodnje pomladi bo pri žalskem Hmezadu okr
145 ha novih hmeljskih nasadov. Pri tem gre za 85 ha pi
mene hmeljišč (stare nasade bodo zamenjali za nove, pol
tega pa investicijski program zajema še okrog 60 ha not
hmeljskih nasadov. Pri tem gre za izvajane razvojne usme
tve Hmezada. ki išče nove možnosti za širjenje hmeljsk
nasadov v Savinjski dolini. Hmelj je zelo pomemb
izvozna industrijska rastlina, saj zadovoljuje domače p
trebe in daje še okrog deset miljonov dolarjev devizne
priliva. Urejevanje novih hmeljskih nasadov bo velja
okrog 54 miljonov din. Pri tem bo po sklepu izvršnei
odbora Ljubljanske banke-Splošne banke Celje le ta prisp
vala 32,5 miljona din kredita, investitorji sami pa bodo d
okrog 20 miljonov din.
V novih nasadih hmelja bodo sadili predvsem sorte Ž(
ding, aurora in atlas, ki so rodnejše in bogatejše z greni'
nimi. smolami (lupolin). Aurora in atlas zorita tudi kasn«
kot golding, kar omogoča obiranje v daljšem času.
T. TA V#
KLAVNICA V
ŠENTJURJU PRED
OBRATOVANJEM
Adaptacija šentjurske klavnice !
končana in pred dnevi so v njej zakk
prvih nekaj bikov in tako preverili nof
urejene klavne linije za govedi in svin)1
Za danes pa je napovedan tehnik'
prevzem. Kupcem se tako obetajo bolf
časi pri oskrbi z mesom, ki jo zdaj lah*
označimo že kar za kritično.	,
Nova klavna hnija je proizvod doma*
industrije: Avtokovinarja iz Škofje V
ke, Fekra iz Slovenj Gradca in Tirna1
Laškega. Bistvo nove klavnice je v Pl
sodobitvi pristopa h klanju, ki bo ods'
potekalo na viseč način, tako da zakl^
živina ne bo imela nobenega stika s v
mi. Zmogljivosti klanja v Šentjur^
klavnici ostajajo enake kot so bile P^
adaptacijo, ki je tekla od lanskega j^
ja. Investicija pa je veljala 23 milijo11
in pol dinarjev.	^
MATEJA PODJ^
$1. 41-14. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
0SNIČNA ZGODBA IZ PREDMESTJA
JUANIŠČE V SOBI AU SOBA V STRANIŠČU
r„ra se lahko premakne,
£va ljudi pa nikoli. Ali -
'ijlato rnešaš, to še bolj
' ,jj. Take in podobne be-
L sodijo v našo klošmerl-
zgodbo, ki ni izmišljena,
pak je resnična. A ker
He zavedali zgoraj izre-
besed, ne bi nobene-
lioristiio, če bi iz malega
ja blata nastal velikan-
Kajti soseska bi strnila
ye, nekateri bi triumfi-
j drugi hodili nekaj časa
idnjenih glav, grozili s so-
čem, potem pa bi bilo -
e po starem.
2godba se dogaja v pred-
nju Celja, v stari, a prav-
f na novo preoblečeni fa-
jj hiše. Zunanjost je sicer
ja, močno pa smrdi v no-
rosti. Po vlagi, nehigieni,
i neurejenih sosedskih
iiosih.
Soseda A se je pritožila
d sosedo B, ki ima sobo
iproti njenega stanovanja,
jsoja jo, da ponemari
upno stranišče, ki ga kori-
jo tri stranke. Ponemari
i ta način, da vanj zliva člo-
ške odpadke, ki jih odlaga
vedro, ki stoji v njeni sobi.
i ko je to polno, ga nese v že
nenjeno stranišče, z njim
i tudi krdelo bolh, ki jih je
iseda B vsa polna in jih pu-
a za seboj. Zaradi tega
nrdi tudi na hodniku in tu-
di izza vrat sosede B. Ker
ima soseda A male otroke,
jih ne pušča na stranišče, ker
si naberejo bolh, ki tam ča-
kajo v zasedi na žrtve. Tudi
odrasle, vse tiste, ki so prisi-
ljeni hoditi v to stranišče.
V verodostojnost obtožbe
sosede A smo se prepričali in
se oglasih tudi pri sosedi B,
ki pa je ni bilo doma tisti
dan, pa tudi drugi dan ne, ko
smo se napovedali. Vrata v
šobo je odprl njen mož in iz-
za njih je strašansko smrde-
lo. Bežen pogled v sobo je
odkril ogabno svinjarijo, le
omenjenega vedra z odpadki
ne. Na vprašanje, če ga res
uporablja, je pritrdil, dodal,
da je bolnik, ker ne more ho-
diti (pa je bil lepo pokonci
obakrat, ko smo ga obiskali).
Na vprašanje, kje je omenje-
na »kibla«, je dejal, da je tre-
nutno ni v sobi. Corpus de-
licti je ostal torej neprever-
jen! Da »njegova« res kdaj
polije v stranišču, da pa po-
tem tudi pobriše, je še dodal
in tudi to, da je s to sobo kar
zadovoljen in se ne žeh odse-
liti, čeprav bi »ona« stanova-
nje že dobila kje drugje. To
je njegovo in pika. Odločen v
besedah in pokončen, kot
sveča! Ob vsem tem pa ne
zmore par korakov, ki bi jih
bilo treba narediti do strani-
šča.
In kaj pravi poglavar te
stanovanjske druščine, pred-
sednik hišnega sveta? Stra-
šansko neprijetno mu je bilo
in vsekakor ni želel priti v
časopis prav s to umazano
zgodbo. Se je čutil krivega?
Pri vsej stvari res ni prizadet,
ker mu je uspelo v lastnem
stanovanju urediti kopalnico
in stranišče, zato omenjene-
ga skupnega stranišča ne
uporablja. Je pa tik njegove-
ga stanovanja in prizna, da je
nehigiensko. Torej, bi ga lah-
ko motilo, pa kot kaže, ga ne.
Ce pa mimogrede iz njega
skoči kakšna bolhica, se jo
pa že otrese, le da bi vse osta-
lo v okviru hišnih sten in ne
bi prišlo v časopis. Prizna, da
je sanitarna komisija sosedo
B že obiskala in to menda že
trikrat, pa neuspešno. Še ve-
dno »hodi v kiblo« in jo nosi
v stranišče, pri tem pa bolšči
v tla. Kaj hočemo, ljudi ne
bomo spremenili. Naj sosedi
B zavije vrat, če pa ji nihče
ne more do živega, še »sani-
tarna« ne?
Naj delimo zdaj nauke mi,
ki smo brodli po tej svinjari-
ji, ki najbrž ne bo imela skor
rajšnjega konca? Bomo s
tem kaj spremenili?
Le to bi lahko rekli, da
vprid sosedskim odnosom to
ni. Soseda A bo morala
najbrž še naprej potrpeti, ker
se soseda B, taka kot je, ne
bo spremenila. Njen mož pa
tudi ne. Blato se bo še naprej
nabiralo v »kibli« in nosilo v
stranišče, ki je lepše kot soba
sosede B. Počistita ostali dve
stranki, kljub večnim pritož-
bam nad umazano sosedo, ki
poskrbi še za boljšjo farmo
na hodniku in v stranišču.
Naj jo zato damo na pran-
ger? Le pod pipo vroče vode
bi sodila, ki je ni bila vajena
vse življenje. Taka je in taka
bo ostala, pa če se vsa sose-
ska spravi nanjo!
ZDENKA STOPAR
GRE VENDAR ZA ČLOVEKA!
Rano sobotno popoldne. Peljem se po
magistralni cesti proti Celju, ko na avtobu-
snem postajališču v Pristavi zagledam mla-
do žensko z otrokom v naročju, ki nevajeno
dvigne palec. Ustavim ji. Pove, da ji je avto-
bus odpeljal pred nosom, da ni sploh stal
na postajališču in da bi rada prišla do Šent-
jurja. Mala deklica, kaki dve leti stara, je
zajokala. Menila sem, da jo je strah, ker me
ne pozna, mamica pa je dejala, da ne gre za
to. Dete je utrujeno, zgodaj dopoldne sta se
z vlakom odpeljali iz Zibike do Pristave,
potem sta krepko pešačili od železniške do
avtobusne postaje. »Sedaj pa že dobro uro
stojim za cesto z otrokom v naročju, jasno
je, da je mala utrujena in zaspana, pa joka.«
pojasni mlada mati.
Nisem dobro dojela besed, ki jih je izre-
kla. »Kako ste rekli, koliko časa ste za ce-
sto?«
»Več kot uro bo že, da, krepko čez uro,«
mi znova de mlada mati.
»Pa vam nihče ves ta čas ni ustavil, vas
vprašal, če bi se peljali z njim?«
»Ne, ne, nihče ni ustavil. Saj veste, ljudje
hitijo po svojih potih,« je dodala sopotnica,
kot da bi hotela opravičiti vse tiste, ki so jo
hote ali nehote spregledali z dvignjenim
palcem in z otrokom v naročju za cesto.
Ostala sem brez besed. Le kaj naj bi re-
kla? Da ljudje počasi, a vztrajno izgubljamo
čut za sočloveka? Da nam je lažje zamahniti
z roko, češ, kaj mi mar za druge, kot da bi se
zganili iz gnezda svojega egoističnega
udobja in ponudili roko v pomoč tistemu,
ki jo potrebuje? Da nas iz samozadostne
zamaknjenosti ne gane niti pogled na utru-
jenega, neprespanega otroka?
Mlado mamico in njeno spečo dekletce
sem odložila na avtobusni postaji v Šent-
jurju. Še uro časa je morala čakati na avto-
bus za Dobje, a še na misel ji ni prišlo, da bi
poskusila srečo in se z dvignjenim palcem
postavila za cesto, ki pelje iz Šentjurja proti
domu. Na avtobusni postaji je z deklico v
naročju vsaj lahko sedla!
DAMJANA STAMEJČIČ
VALPETNA OBISKU
»Davka še niste plačah!«
so bile ostre besede, s kateri-
mi je občinski davčni izterje-
valec pozdravil družino v
Strenskem pri Rimskih To-
plicah.
Prišel je prvega septembra
nekaj pred drugo uro, in vse
je kazalo, da se mu hudo mu-
di. Ko je gospodinja, ki je
prav takrat branila svojega
šestmesečnega otroka izusti-
la, da je zapadli obrok davč-
ne akontacije od kmetijstva
že več kot mesec dni porav-
nan, se je davkar zopet ne-
prijazno odrezal: »Dajte po-
trdiloJ«
v
Gospodar, ki je po nočnem
šihtu počival, je iz sobe slišal
neprijaznega gosta. »Malo
počakajte vendar, da žena
nahrani otroka«, se je vme-
šal.
»Nimate plačano!« je
vztrajal naduti gost. Rohnel
je tako močno, da je začel
dojenček kričati, potem se je
prebudil še dvomesečni
hčerkin fantek, iz kota pa sta
nenavadni dogodek plaho
spremljala še domači dva-
najstletni sin in hčerkin tri-
letni fantek.
»Počakaj, da žena prinese
potrdilo. Kaj ne vidiš, da
otroci jočejo!« so tudi gospo-
darju popustili živci. Občin-
ski davčni izterjevalec pa je
bil vztrajen, še vedno je ro-
bantil, dokler mu gospodar
ni velel, naj gre Ven iz hiše.
Potem je za njim zaprl vrata.
To pa je bil za občinskega
uradnika že prehud udarec
na njegovo čast in ugled. Da
se ti kmet takole upira, pri
tem pa ne kaže prav nobene-
ga spoštovanja!
Dacar zgrabi gospodarja za
srajco, povleče pištolo in
udari nedolžnega po čelju-
stih da pade na tla. Zena po-
sreduje v bojazni, da se pi-
štola ne sproži, potem pa jo
še sama pošteno skupi.
Grobjan se v trenutku zave
dejanja in odhiti proti avto-
mobilu. V hiši pa ostanejo:
oče s presekano čeljustjo,
mati s podpludbami okrog
očesa in prestrašeni otroci.
Tudi tisti nesrečni listič se je
našel. Davek je bil plačan 18.
7. 1982.	v
Dogodek, ki je najbrž
osamljen, je groba karikatu-
ra naših medsebojnih odno-
sov oziroma relacij, naše ne-
strpnosti in nereda tam, kjer
bi ga ne smelo biti. Uradne
osebe niso nikakršni privile-
giranci v odnosih, ki so obče-
človeški.
Da je za dogodek v Stren-
skem kriv davčni izterjeva-
lec sam, ni nobenega dvoma.
Nekdo pa je odgovoren tudi
za površno evidenco davko-
plačevalcev.
MARJELA AGREZ
DVORANA GOLOVEC
VEČER ZABAVE, ŠPORTA
Mešani občutki redkih obiskovalcev
Nič kaj množično se niso
Celjani in vsi ostali odzvali
na prireditev, ki je bila v ne-
deljo zvečer v dvorani Golo-
vec pod naslovom: Večer za-
bave in športa. Dvorana ni
bila zasedena niti do polovi-
ce. Morda pa sploh ni nak-
ljučje, da so glasovi nastopa-
jočih kar nekakko odmevali
v na pol prazni, že itak ne-
akustični dvorani pod Go-
lovcem. So pač takšni časi,
ko nas na vsakem koraku sti-
ska in tolče po glavi, še več-
krat pa po žepu. In premnogi
takšne in podobne večere
kot je bil nedeljski porabijo
za razreševanje kakšnih bolj
aktualnih problemov, kot so
večeri zabave. Premnogi so
tisti, ki menijo, da so časi za-,
bav sploh že minili. Morda je
na obisk vplival tudi neugo-
den termin, pomanjkanje
bancina ah celo cena vstop-
nic? Kdo ve.
Nedeljska predstava je
imela namen, kot ga ima
»beli cirkus«, le da so imeh
tokrat namen pomagati kole-
sarjem. Osrednja točka je bi-
la podelitev zlatega kolesa (v
miniaturni obliki) najboljše-
mu jugoslovanskemu kole-
sarju v letošnjem letu.
Na odru so se zvrstili šte-
vilni športniki in športni no-
vinarji, ki so sila nerodno vo-
dili kratke razgovore s sogo-
vorniki in preveč na silo že-
leli od gledalcev, da bi se na-
smejali njihovim nesmešni-
cam. Govorni del bi izzvenel
preveč suhoparno, če ne bi
celjska publika z navduše-
njem sprejela svojih pred-
stavnikov Stanka Lorgerja
in Mirka Kolnika. Osvežitev
predstave bi bila lahko v
obliki plesne skupine Krik,
to pa le v primeru, če ste se-
deli na tribunah, kajti tisti na
parterju so se morali zadovo-
ljiti le z opazovanjem glav
nastopajočih deklet. Glasbe-
ni del so zapolnili ansambli
in solisti, ki so zaman skušali
združiti svoja prizadevanja z
neakustiko dvorane.
Vrhunec prireditve ni
predstavljala podelitev zlate-
ga kolesa, temveč nastop
Andreja Šifrerja, ki je z osem
minut dolgim nastopom po-
vsem zadovoljil občinstvo. Z
glasom, kitaro in lastnimi
domislicami je občinstvo
spravil povsem na svojo
stran. Niti Moped show s To-
fom na čelu nas ni tako ra-
zveselil.
In ob koncu, ko smo neka-
teri že čisto premraženi sede-
li v stabilizacijsko hladni
dvorani Golovec, smo doča-
kali tisto glavno točko, ki je
ponavadi vedno zadnja.
Glavni urednik revije Avto
je podelil zlato kolo, darilo
tovarne Rog, najboljšemu le-
tošnjemu kolesarju Juretu
Pavliču. Predsednik KK
Rog pa je nato podehl nagra-
di še drugo in tretje uvršče-
nemu kolesarju. Ob tem tre-
nutku pa je izrazil upanje, da
bo Jure zadovoljen z nagra-
do, saj je iz čistega zlata in
vredna 6 starih milijonov.
Ob poslovilnih besedah !n
željah Miše Molk in Marjana
Kralja, da se ob letu spet sre-
čamo na istem mestu, smo se
začeli razhajati. Vsak je kre-
nil v svojo smer, obdan z me-
šanimi občutki. Občutki, ki
so izražali negotovost o bo-
dočnosti takšnih in podob-
nih prireditev (vsaj v dvorani
Golovec).
MATEJA ZALOŽNIK
ŠENTJUR: NOVA KUHINJA
Poleti so v osnovni šoh Franja Malgaja v Šentjurju
začeli urejevati šolsko kuhinjo. Dela bodo opravih do
zimskih počitnic. V tem času pa otroci vseeno niso
brez kosil in malic, saj jim kuharice kljub znatno tež-
jim pogojem pripravljajo hrano.
Zmogljivosti novo urejene kuhinje bodo štirikrat,
večje od stare, a vendar bodo ravno zadoščale potre-
bam te šole. Sredstva za adaptacijo kuhinje so prispe-
vale krajevni skupnosti Šentjur - center in okohca in
Izobraževalna skupnost. Potrebno bo zbrati le še nekaj
dodatnih sredstev za opremo. Na šoh pa upajo tudi na
pomoč delovne organizacije Alpos, ki je že nekaj let
pokrovitelj te šole. Po razširitvi kuhinje so bodo lotih
še ureditve jedilnice, ki jo bodo dvakratno povečali.
Šele potem bo kuhinja ustrezala vsem normativom in
sanitarno higienskim predpisom.	M. PODJED
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982
OTROŠKI VRTILJAK
Dragi prijatelji!
Po pismih sodeč, se mi zdi, da se krog naših znancev
vedno bolj širi in tega sem seveda zelo vesela. Moti pa me, da
mi nič ne pišete o tem, kako ste zadovoljni s stranjo v novi
preobleki in o tem, kako bi jo lahko še bolj popestrili. Kar na
svetlo z vašimi željami in zamislimi!
Tako, zdaj pa kar brž na vrtiljak. In veliko užitka pri
branju!
Vaša Nadja
DAN PIONIRJEV
Devetindvajsetega septembra
je bila proslava. Pionirji iz višjih
razredov so tudi nastopali. Tudi
pevski zbor je pel. Ko je bilo pro-
slave konec, smo dobili malico in
smo šli v kino. V kinu smo gleda-
li zelo dolg film. Film je bil zelo
lep. Zelo bi si želela, da bi še
večkrat gledala film. Ko je bilo
filma konec, smo šli domov. Ko
sem prišla domov, sem bila zelo
vedela, ker je bil zelo lep dan.
DRAGICA VRAČUN, 2.r
BISTRICA OB SOTLI
UKRADENI OTROCI
Prva osnovna šola je eden
izmed celjskih spomenikov naše
NOB. To šolsko poslopje, v kate-
rem zdaj preživljajo prijetne šol-
ske dni, je bilo v letih okupacije
kraj bridkega trpljenja. Tod so se
slišali obupni klici in kriki slo-
venskih mater in otrok. Tu so od-
mevali surovi ukazi soldatov in
policije. Tedaj je tla teh šolskih
hodnikov, stopnic in razredov
omočila marsikatera solza naših
preganjanih ljudi.
V	Celje je 11. aprila 1941 pridrl
nacistični okupator. Še istega
dne se je nastanila v tem poslop-
ju zelena vojska. Dvorišče je na-
polnila okupatorjeva motorizaci-
ja, po šolskem vrtu pa so se pasli
vojaški konji.
V	poletju 1942 so policisti
okrog šolskega poslopja in dvori-
šča napeljali ograjo z bodečo ži-
co, vanj pa postavili lesen stolp.
Z njega naj bi stražar obvladal
ves prostor poslopja, ki naj po-
stane zbirna baza slovenskih
družin, določenih, da se razbije-
jo, odvedejo, uničijo. Z vseh stra-
ni so začeli prihajati v Celje polni
kamioni mož, žena in otrok. Po
nekaj dneh so prišli kamioni, to-
krat prazni. Najprej so odpeljali
moške, nato so prišli po ženske.
Svojih otrok niso smeli vzeti s
seboj, te so jim zločinci trgali iz
rok. Pretresljiv jok obupanih ma-
ter in otrok se je razlegal daleč
naokoli. Najmlajši so se najprej
še igrali s peskom na šolskem
dvorišču, kmalu pa so lačni in
žejni pričeli klicati njih, ki jih ni
bilo več. Bile so že na poti v kon-
centracijska taborišča. Zdaj so
prišli na vrsto še otroci, ki so jih
odpeljali v taborišča, nato pa so
jih oddali nemškim družinam.
Mi, ki sedaj, po tolikih letih
obiskujemo to šolo, še posebno
razmišljamo o vsem, kar se je v
teh prostorih dogajalo med vojno
in želimo, da bi pri nas in povsod
po svetu bil vedno mir.
SABINA ZDOLŠEK, 3.d
Prva osnovna šola
CELJE
PRAZNIK PLANINCEV
V Storah smo letos praznovali
desetletnico planinskega druš-
tva. Ves teden so se vrstile različ-
ne prireditve. Na eni izmed njih
je sodelovala tudi osnovna šola
Štore.
Pevci in recitatorji smo se
zbrali pred kulturnim domom v
Štorah. V avli kulturnega doma
je bila otvoritev planinske razsta-
ve, kjer je naš zbor zapel eno pe-
sem, nastopila pa je tudi recita-
torka, nato pa sta dve dekleti
igrali na kitaro in peli. Nato smo
si ogledali razstavljene predme-
te. Nastopajoči smo odšli v gar-
derobe in ponovili program pe-
smi.
Sama proslava je potekala v
dvorani. Na začetku programa je
bil govor o pomenu planinstva v
Storah. Nato so nam zavrteli ne-
kaj diapozitivov o lepotah naših
gora. Naš pevski zbor je zapel tri
pesmi, med petjem pa so recitira-
li učenci naše šole. Za nami je
zapel nekaj pesmi tudi pevski
zbor »Železar Štore«. Ob koncu
proslave je zaigrala tudi železar-
ska godba pa pihala.
Tako smo slovesno proslavili
deset let planinstva v Štorah.
JANJA JUDEŽ, 7.a
Lit. dopisniški krožek
OŠ ŠTORE
NAŠE DOLŽNOSTI
Pionir mora biti zvest svojim
tovarišem, mora biti preprost in
vesel. Tudi tovarišice mora ubo-
gati. Ko vstopi tovarišica v ra-
zred, mora pozdraviti. Tudi če
gremo k starim ljudem, jih mora-
mo pozdraviti, ne pa kar riniti v
njihovo stanovanje. Radi jih mo-
ramo imeti. Obiskovati moramo
krožke, biti pri vsaki akciji prvi.
Radi moramo imeti svoj kraj in
domovino.
SMILJANA ADAMIČ, 3.r.
OŠ STRANICE
Tegale jurčka velikana je našel Boštjan Koritnik, učenec 4. razreda
OŠ Miloš Zidanšek v Dramljah. Boštjan je doma v vasi Marija Dobje
in v bližnjem gozdu nabere veliko jurčkov, a tako velikega doslej še
ni našel. Celih 1200 gramov tehta.
»Kar vejreti nismo mogli, ko ga je zjutraj prinesel v šolo,« je v
prijaznem pismu zapisala njegova učiteljica, Lojzka Božnik, ki nam
je tudi poslala fotografijo.
MIMOGREDE
Najbolj mrzla točka člo-
veškega telesa je konica
nosu. Na njej termometer
pokaže le okrog 22 sto-
pinj Celzija, medtem ko
je normalna telesna tem-
peratura blizu 37 stopinj
Celzija.
\___>
Atka se oblizuje. Kaj neki je zagledala?
Vpiši imena predmetov v prazna polja, prve črk
rešitev pa ti bodo povedale, po čem se Atki cedij
sline. Odgovor nam pošlji na dopisnici do ponedeljk
18. oktobra, 1982. Tudi tokrat je tovarna AERO pripr;
vila lepo nagrado za enega izmed reševalcev,.
Pa še k rešitvi prejšnje uganke. Kar precej težav vat
je povzročala, saj smo dobili samo 8 pravilnih rešite?
V kvadratu ste morali našteti 28 trikotnikov, videli p
ste osem kvadratov. Nagrado bomo tokrat poslalj
SANDA Romanu, Rečica 13/C, 63270 LAŠKO
Veleblagovnica T
VSE ZA MRZLE ZIMSKE DNI!
Pestra izbira ženske, moške in otroške konfekcije
perila, pletenin in obutve.
Nato se je z vso silo oklenil misli, ki se mu je zdela, da
mu ponuja ta trenutek najbolj varno zavetje: počakati in
premisliti.
Če pridejo, pridejo. Toliko moči ima, da bo dvignil
roke.
Palček je bil onemogel in potrt.
26
Za njim je izginila vsaka sled.
Kapetan Ozne Zdenko ni bil zadovoljen. Miloševa
banda je razpadla. Križarja Cirila in Rudija so ujeli,
Miloševo truplo našli na hitro zagrebljeno. A vedno
znova je ugotavljal na terenu, med ljudmi, kako je misel
na križarje še povsod prisotna. Kako se je razrasel strah,
ki je bil po zločinu v Šentjerneju, po nekaterih vaseh,
zdaj še večji. Ljudje so prestrašeni izgovarjali Palčkovo
ime.
Na obsežnem območju Štajerske, kjer so se še potikali
posamezniki, odpadniki in skrivači, so ljudje le-te pove-
zovali s Palčkom, ki se ga je držal glas, da ga ne zadene
nobena krogla in da jo vedno pobriše, se izmuzne, če-
ravno so se mu zasledovalci že mnogokrat približali
tako, da so razbrali, kakšne barve so njegove oči.
Od vasi do vasi, od zaselka do zaselka, so krožile
najrazličnejše novice. Četudi so čez čas ljudje zvedeli, da
so prijeli bandita, ki sta bila zraven, ko so ubili koman-
dirja miličniške patrulje, drugi pa so se trkali na prsi in
se pridušali, da so videli, kako so knojevci našli Miloša,
komandanta križarske vojske, mrtvega, preluknjanega
od glave do kolen in da so mu komaj izvlekli brzostrelko
iz rok, vse ni odtehtalo besedi, šušljanja in najrazličnej-
šega namigovanja o Palčku, njegovi neulovljivosti in
skorajšnjem maščevanju.
Zato kapetan Ozne Zdenko ni bil zadovoljen.
Postal je mračen, ko so mu njegovi najboljši ljudje na
terenu poročali, da je. Palček izginil, kot bi se vdrl v tla.
»Izhlapel ni, za vraga!« je zakričal na svoje podrejene.
»Iz vasi L. poročajo, da se potika po okolici!«
Kapetan je stiskal ustnice. Želja, da bi končno zagle-
• dal obraz tega Palčka, pa naj bi bil mrtev ali živ, ga je
zadnje čase tako prešinjala in tako obdelovala, da je
včasih v pisarni, ko se je sklanjal nad poročili svojih
ljudi, razločno slišal regljanje strojnice. Ko je ta utihnila,
je v mislih zagledal postavo, križarja, ki naj bi bil Palček,
kako je ta omahnil, kako je obležal in kako hlasta za
zrakom.
Ukazal i6L
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
»Pripeljite Cirila!«
Kapetan Zdenko se je znova odločil zaslišati ujeta
križarja.
,Potrebne so ostre oči in tanek sluh', je pomislil.
V prsih je občutil togotnost.
Stražar je pripeljal Cirila.
Njegov pogled, ki ga je vrgel proti kapetanu, sploh ni
bil več hudoben. Vse tisto zlo, ki mu je sijalo iz oči in po
čemer so ga poznali nekateri vaščani, je izginilo. Ciril je
gledal preplašeno kot utopljenec, ki je nekajkrat izginil
pod gladino, nato pa so ga močne roke potegnile na
suho.
Osupel je bil in presenečeno molčal. Usta je imel
zatekla in vijoličasta. Nekdo ga je dobro zadel. Obraz je
imel bled, prestrašen.
»Misliš, da smo se že pogovorili! Pa se nismo, baraba!«
Kapetan Zdenko je stopil predenj in nekaj časa od
blizu strmel vanj. Gledal ga je zaničljivo, gledal kot drek
na cesti
Stopil je okoli njega, ga večkrat premeril, nato pa
zavpil:
»Začni! Povej vse od začetka, kaj se je zgodilo pod
hrastom!«
Ciril se je stresel zaradi nenadnega poziva in je glavo
stisnil med ramena. Pričakoval je, da bo padlo po njeni-
S praznimi očmi se je zastrmel predse in spregovoril
Tega glasu, ki se je utrgal z njegovega jezika pa nihče živ
ne bi razumel. Tudi sam ga ni. Previdno se je odkašljd
Nato pa se je, kot bi dobil poživilo, z očmi, polnimi
svetlobe, ozrl v kapetana in hitro, gladko ter naglas
povedal:
»Midva sva ubila Miloša!«
Kapetan ga je ostro pogledal.
»Vsak posebej je streljal nanj in oba sva ga zadela!«
»Nisem te tega vprašal. Povej, če ste se ustavili f'
kom, če ste se ustavili na kakšni domačiji, ko ste bežali
iz Šentjerneja!«
»Ne! Ne, samo bežali smo! Tekli. Palček nas je ves čas
priganjal!«	.
»Zakaj Palček, saj ni bil on komandant!«
»Ni bil, ampak on je zadnje čase vse bolj vodil.«
»Kaj se pravi to, bolj vodil?«
»Da se je zgodilo tako, kot je rekel in ne tako, kot je
zahteval Miloš. In da smo ukrepali tako, kot je on zahte-
val.«
»Naprej!« je bevsknil kapetan. »Pripoveduj naprej!"
»Z Rudijem sva se dogovorila, da se ju bova odkr'-
žala.«
Ciril je malce počakal in se radovedno ozrl v kapetan3
Ze kdo ve katerič je hotel ugotoviti, kako ta odločitev
vpliva na zasliševalce. Kapetan ni trenil z očmi.
Ciril je znova pohitel reči:
»Dogovorila sva se, da se ju bova rešila, da ju bova
podrla.«
»Kdaj sta se dogovorila?«
»Med potjo!«
»Rekel si, da ste samo bežali. Da se niste nikjer usta-
vili!«
»Samo enkrat smo se. Ko smo se odžejali. Takrat s^
se dogovorila.«
»Kako sta se mogla dogovoriti?«
»Palček je oprezoval po okolici, Miloš pa je bil tak0
čisto preč. Bil je kakor zmešan.«
»In?«
»Vsega smo se naveličali. Dogovorili smo se, da grerf0
čez mejo. Hoteli smo takoj.«
»Kdo mi?«
$1. 41-14. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
:\/pOPSKI KEGLJAŠKI POKAL V CELJU
IHENITNA PRIREDITEV
^znanje za odlično organizacijo
petka do nedelje je bilo
^je prizorišče največjega
,t0šnjega kegljaškega tek-
,0vanja v Evropi za klubske
Le. Na sporedu je bil 14.
0jki in 10. ženski klubski
0kal državnih prvakov. Na
snovanju je sodelovalo
gVet moških in sedem žen-
Ijjh ekip iz Švedske, Zvezne
[publike Nemčije, Francije,
[jlije, Čehoslovaške, Avstri-
, Madžarske, Romunije in
^goslavije. Našo državo sta
jStopala državna prvaka
[gdveščak iz Zagreba v mo-
ja in Rijeka v ženski konku-
enci-
le v polfinalu, ki je bilo v
petek in soboto so bili dose-
ženi presenetljivi rezultati.
Najbolje pa so pričeli pred-
stavniki Romunije in Mad-
žarske. Pri moških je svetov-
ni prvak Bela Csanyi že v pe-
tek popravil rekord kegljišča
na neverjetnih 984 kegljev.
Toda tretjega dne je v finalu
bil še boljši Spličan Zdravko
Boljat z 985 keglji.
Zlasti razburljive borbe
smo videh v finalu. Po štiri
ekipe iz polfinala so se na-
mreč v nedeljo pred polno
dvorano, pomerile za končni
naslov prvaka. Kljub vod-
stvu romunske ekipe Elek-
tromures so kegljači Medve-
ščaka ob koncu po zaslugi
Boljata in Dragaša zmagah.
Med dekleti pa se romunska
ekipa Vointa ni dala prese-
netiti in je zmagala pred Ri-
jeko.
Končni vrstni red celjske-
ga tekmovanja je bil na-
slednji:
MOŠKI:
Ekipe: Medveščak - Za-
greb 11.039, Elektromures -
Tirgu Mures 10.954, Feren-
cvarosi - Budimpešta 10.784,
Volkugel - Eppelheim
10.754 (vsi finalisti), KSK
Felten - Dunaj 5320, KK
Bruneck - Bruneck 5223,
Zbrojevka - Brno 5157, Ami-
tie - Kaysersberg 5035, KK
Eken - Finspang 4976 podr-
tih kegljev.
Najboljši posamezniki:
Boljat (Med) 1931, Bice (El)
1927, Dragaš (Me) 1908, Csa-
nyi (Fe) 1897, Hosi (El) 1890,
Burčul (Me) 1861.
ŽENSKE:
Ekipe: Vointa - Turgu Mu-
res 5192, KK Rijeka 5153,
Spartak - Prerov 4955, Co-
met - Wiesbaden 4938 (vsi
finalisti), Delep - Szeged
2489, BBSV Wien - Dunaj
2456, KK Eken - Finspang
2444. Najboljše posamezni-
ce: Sobol (Rijeka) 914, Ko-
vaeske (Vo) 899, Zsizsik (Vo)
897, Perman (Re) 894, Albert
(Vo) 890 in Sedlačkova (So)
860 podrtih kegljev.
Celotno tekmovanje je po-
polnoma uspelo. V Celju so
bili tudi vsi člani Svetovne
kegljaške zveze. Trenerji so
imeli svoj seminar in celjsko
kegljišče Golovec ter celjski
organizatorji so si že pridobi-
li nove možnosti, da bo me-
sto ob Savinji še v kratkem
imelo priložnost za nove me-
dnarodne tekme.
J. KUZMA
OBELEŽENO ¥ DVORANI GOLOVEC
Tri dni je bil ŠRC Golovec in kegljišče prizorišče in kraj
estanka kegljaške evropske smetane. Avstrijci niso mogli
rehvaliti športnega objekta. Švedske kegljačice, ki so
jiele pri prijateljih kegljanja svoje najbolj zveste navijače,
jpridoma koristile tudi lep zimski bazen. O samem tekmo-
anju in mestu Celju pa so ob koncu udeleženci dejali
aslednje:
Oskar Saga - vrhovni sodnik iz Čehoslovaške: »Tekmo-
anje je bilo odlično organizirano. S celjsko sodniško orga-
lizacijo je prijetno delati. Zlasti sodniki in administracija ob
tezah je bila odlična. Zmagali so zasluženo najboljši. Ce-
ani so nas zadolžili, da jim zaupamo še kakšno pomemb-
iejše mednarodno tekmovanje.«
Teo Holzman, trikratni svetovni prvak iz Eppelheima:
Celje je zapustilo name izreden vtis. Je lepo mesto s prijaz-
limi prebivalci, ki se izredno razumejo na kegljanje. Naša
kipa ni uspela, kljub temu, da smo večkratni prvaki. Še bi
eleli priti k vam.«
Josef Kovacs, vodja ekipe Ferencvarosija iz Budimpe-
te: »Z zadovoljstvom smo sprejeli okvirno ponudbo, da bi
aša ženska in moška ekipa sodelovali na novoletnem tur-
lirju, ki ga namerava pripraviti Dvorana Golovec. Med vami
ino bili izredno sprejeti in tudi tekmovanje samo in organi-
adja je bila izvrstna. Čestitamo!«
Avgust Likovnik, podpredsednik svetovne kegljaške
reze: »Izrekam vse priznanje organizatorjem, ne le v svo-
»m imenu, temveč tudi v imenu vseh članov predsedstva te
reze, ki so izredno hvalili to prvenstvo. Poleg organizacije
a smo dosegli tudi tekmovalni uspeh, ker je tudi zelo
omembno za razširitev kegljanja pri nas.« J. KUZMA
Tri dni so najboljši kegljači tekmovali v prelepi športni dvorani celjskega kegljišča.
Med nastopajočimi so bili štirje svetovni prvaki.	Foto: T. Tavčar
ROKOMET
NEP0RA2ENI CELJANI
Velenje in Šoštanj praznih rok
Rokometaši Aera so po če-
trtem kolu tekmovanja v
I. B. zvezni ligi dstali nepora-
ženi. Kljub temu, da so v so-
boto igrali v Zavidovičih
proti bivšemu prvoligašu
Krivaji, so po dramatičnem
finišu iztržili dragoceno toč-
ko in rezultat 25:25 (12:15).
Celjani so znova zaigrali do-
padljivo, hitro povedh, a ob
koncu prvega polčasa popu-
stih in gostitelji so po vedli s
15:12. Tudi nadaljevanje je
bilo bolj skromno in rezultat
je bil že 17:12 za Kri vajo. Še-
le tu sta se razigrala Ivezič in
Bojevič in s svojimi dobro
odmerjenimi streh .rezultat
izenačila na 22:22. V finišu so
Celjani sicer dvakrat vodili,
a ob koncu se je srečanje
končalo z zasluženo delitvijo
točk.
Strelci za Aero so bih v
tem srečanju: Miha Bojovič
in Selčan po 2, Kleč 5, Ivezič
7 in V. Bojevič 9. Na lestvici
vodijo Celjani s 7 točkami in
igrajo v soboto v Celju proti
Zagrebu.
V I. B. ženski ligi in v II.
zvezn moški ligi naša pred-
stavnika nista imela najbolj-
šega dne. Šoštanj je izgubil v
Spltu 26:27 (15:12), čeravno
je vodil vse do 52 minute in
zastreljal v zadnji minuti pri
rezultatu 26:26 sedemme-
trovko. Spodrsljaj Šoštanja
so gostitelji kaznovali in
zmagali. Na lestvici je Šo-
štanj na petem mestu in igra
v soboto doma proti Lipi.
Ženska ekipa Velenja iz
Titovega Velenja je gostova-
la v Koprivnici in izgubila
proti Podravki 18:21 (11:12).
Tekmovanje v I. B. ligi je za-
htevno in mlade igralke več-
krat v odločilnih trenutkih
odpovedo. Na lestvici so de-
vete in igrajo v soboto doma
proti Zametu iz Reke.
V republiški rokometni li-
gi je Minerva zmagala v der-
biju proti Aeru Celje 36:24
(13:17). Ženska ekipa Šmart-
nega pa je doma izgubila
proti Burji 21:23 (12:13). Mi-
nerva je četrta, Aero osmi in
Šmartno prav tako osmo. V
prihodnjem kolu igrajo: Ae-
ro - Sevnica, Minerva - Pru-
le in Šmartno - Polana.
J. K.
hmezad: celje 2:2
Na kegljišču v Preboldu se je
tončalo regijsko kegljaško mo-
ko prvenstvo Celja v dvojicah,
jfončni rezultat med kegljači Ce-
Sa in Hmezada je 2:2, kajti dva
f»ra iz Žalca in Celja bosta nasto-
pila na republiškem prvenstvu.
Samo prvenstvo pa se je kon-
alo takole:
Tomašič - Kačič (Hmezad)
m, Urh - Nareks (Celje) 3512,
&gon - Čehovin (Hmezad) 3493,
Svka - Kovačič (Celje) 3459,
>rot - Vanovšek (Ingrad) 3421,
r«galj - Brglez (Kovinar) 3382,
j°tar - Rautar (Hmezad) 3356,
fižovnik - Fidej (Šoštanj) 3345,
J°lavšek - Jakopovič (Prebold)
® Ramšak - Ločnikar (Ingrad)
podrtih kegljev.
i slovenskih
Konjicah - celjani
V Slovenskih Konjicah so
?yedli kegljaško memorialno
^novanje v spomin na Mirana
^'eša. V zanimivem nastopu so
?*li največ uspeha kegljači KK
ki so porušili 5026 kegljev,
JN Konusom 4834, Dobrna
in IMP Slovenske Konjice
kegljev.
toed posamezniki so najboljši
^Ultat dosegh Brglez 921, Na-
876, Srot 850 in Jakobi 844
^fljev.
^odrsljaj v
pokalu
J^kometaši Aera so v letoš-
tein tekmovanju za pokal Slo-
naleteli že pri prvi resni
j^i na nasprotnika, ki jih je.
To je vsekakor največje
^senečenje, kajti v dežju jih je
j fčila v gosteh ekipa Velike Ne-
z rezuitatom 17:16 (11:11).
^ansko je bil rezultat 17:17, to-
|(. V zapisniku je prišlo do napa-
ja Celjani so izločeni, kar se v
jj^jih dvajsetih letih še ni do-
J^ Preostalih srečanjih je Mi-
J^a (veterani) izločila Krško z
citatom 35:22 (15:9), Šoštanj
pa je izgubil na Kavnah proti Fu-
žinarju 31:33 (17:12). V ženski
konkurenci je ekipa Velenja pre-
magala Dravo 30:11 (8:2), Savinj-
ska iz Andraža pa je izgubila pro-
ti Fužinarju 11:17 (5:11). Torej nič
kaj obetaven začetek v letošnjem
pokalu.
novi rekord
mladih
Pri AD Kladivarju so izkoristili
zadnje lepe jesenske dneve za
manjše mitinge na katerih so
mladi tekmovalci nastopih v dis-
ciplinah, ki sicer niso v rednem
olimpijskem atletskem progra-
mu. Tako so dosegh tri nove re-
pu bhške rekorde.
Edi Kolar je v hoji na 10 km
popravil svoj rekord za osem se-
kund in se sedaj glasi 43:26,1.
Istega dne so mladinci Kladivar-
ja dosegli nov mladinski republi-
ški rekord v teku 4 x 800 m. Re-
zultat novega rekordnega dosež-
ka je 7:46,2. Dosegli pa so ga Lo-
trič, Guzej, Plahutnik in Gaber.
In še eden rekord je dosežen v
štafetnem teku. Cmok, Plahut-
nik, Guzej in Lotrič so pretekli
4 x 1500 m v novem rekordnem
času 15:52,8. Člani Kladivarja pa
so bih drugi in tudi boljši od sta-
rega rekorda s časom 15:53,6.
J. KUZMA
zmaga in poraz v
odbojki
Odbojkarji Partizana Šempe-
ter so v prvem kolu II. zvezne
odbojkarske hge - zahod doma
premagali Uljanik iz Pulja glad-
ko 3:0. Seti: 15:5,15:6, 15:12. Sre-
čanje je bilo na povprečni kvali-
tetni ravni, pri domačih pa je tre-
ba pohvaliti vse igralce. Za ekipo
Šempetra so nastopili: Jelen,
Račnik, Mlakar, Kladnik, Lazar,
Kugler, Prislan, Cilenšek in Ku-
der.
V prvem kolu II. zvezne hge za
ženske pa so odbojkarice Ljub-
nega doma gostile ekipo Metalca
iz Siska. Gostje so bile boljše in
zasluženo zmagale 0:3. Seti: 8:15,
9:15, 2:15. Za ekipo Ljubnega so
nastopile: Skok, M. J. Jeraj,
L. M. Mori, Orlovič, Zalesnik,
B. M. Mavec, Štefančevič in Ce-
rar.
T. TAVČAR
JUDOISTI V RUMO
Judoisti Ivo Reye tudi letos so-
delujejo v L zvezni judo ligi. Žal
precej bolj skromno kot lani, ko
so bih kompletni. V prvem kolu
so namreč izgubili vsa tri sreča-
nja proti Partizanu iz Novega Sa-
da, Ljubljani in Študentu. Prese-
neča zlasti poraz proti Ljubljani.
V	soboto je na sporedu 2. kolo.
Tudi tokrat gredo Celjani v goste
in to v Rumo. Tu se bodo pomeri-
li proti Slovenu in Bosni. Ker ne
nastopata Čuk in Fabjan, ki sta v
JLA, bo potrebno mnogo truda,
da si bodo priborih zmago.
Letos se bodo celjski judoisti
borili še v Nikšiču proti Akade-
miku in Železničarju iz Sarajeva,
znova v Novem Sadu proti Slavi-
ji in Mladosti in 13. novembra
doma proti Impolu in Rakovici.
Več kot težak žreb in dolga poto-
vanja, ki bodo zadala celjskemu
klubu velike finančne težave.
J. KUZMA
HOKEJISTI POČIVALI
Hokejisti na ledu celjske Cin-
karne bi morah v soboto odigrati
svojo prvo prvenstveno tekmo
proti Medveščaku iz Zagreba.
Ker pa v Celju še ni bil nared led,
so srečanje preložili. V soboto
igrajo Celjani v drugem kolu v
Ljubljani proti Olimpiji.
V	Celju pa so pričeli z rednimi
treningi na ledu šele v ponede-
ljek, kar se bo vsekakor poznalo
na prvih tekmah celjskega moš-
tva.
v.'	-	v'---	<-..-.<"	." ■i* ••;•?>	'»i? V
ZOGA JE OKROGLA
• •	.V vV;....-*-/^ • f» v-
V	republiški nogometni ligi sta bila naša predstavnika tokrat
uspešna. Nogometaši Rudarja iz Titovega Velenja so v borbi za
prodor k vrhu lestvice odigrali pomembno srečanje proti Muri
in zmagah s 5:1. Uspešni so bili tudi nogometaši Šmartnega, ki
so v gosteh premagali Nafto z 2:0. S tem se je precej izboljšal
položaj na lestvici. Trenutno je po 8. kolu Rudar tretji in ima 11
točk, Šmartno pa osmo z 8 točkami.
V	prihodnjem kolu igra Rudar v Ljubljani proti Slovanu,
Šmartno pa gosti Primorje iz Ajdovščine.
Celjski Kladivar v vzhodni območni republiški nogometni
ligi še vedno vodi. Celjani so v nedeljo dosegli pomembno in
dragoceno zmago proti Fužinarju na Ravnah z 1:0. S tem so
ostali v »mrtvem« teku z Ojstrico na čelu lestvice. Zbrali so že
13 točk, kolikor jih imajo tudi nogometaši Ojstrice, ki so v tem
kolu premagali Elkroj s 3:2. Ostali rezultati ekip z območja:
Drava - Dravinja 4:1, Ljutomer - Steklar 1:1.
Na lestvici vodi Kladivar 13 točk, 4. Dravinja 7, 7. Elkroj 5 in
9. Steklar s 5 točkami. Pari naslednjega kola: Kladivar - Drava,
Proletarec - Elkroj, Steklar - Boč, in Dravinja - Ljutomer.
TEČAJ ZA ROKOMETNE SODNIKE
Zbor rokometnih sodnikov Celje vabi v svoje vrste nove člane, ki
bi želeli opraviti sodniški izpit in osvežiti vrste rokometnih sodni-
kov. Tečaja se lahko udeležijo kandidati starejši od 16 let. Prijave
sprejema pisarna ZTKO Celje, ul. 29. novembra 2, Celje, kjer dobite
tudi vse ostale informacije. Rok za prijavo je do 20. 10. 1982.
TEKO POKROVITELJ
ZAKLJUČNE IGRE PARTIZAN
Kar 22 pravilnih odgovorov gre v boben za zaključno
žrebanje, ki bo srečnemu dobitniku prineslo možnost
ogleda olimpijskih iger v Sarajevu, seveda pod okriljem
Trgovske delovne organizacije TEKO iz sozda Mene.
Vseh 22 od 26 sodelujočih je v 5. nagradni igri pravilno
ugotovilo, da je bilo pred letom dni ustanovljeno v Celju
novo partizansko društvo Pod gradom.
Prvo nagrado, ročno škropilnico Valjevo, ki jo podeljuje
HMEZAD, Blagovnica Žalec, gre iz Celja in sicer je srečni
dobitnik: AGICA BEVC, Grobelno 34, 63231 Grobejno. 2. in
3. nagrada, zaboj jabolk, pa ostaneta v Celju. Srečna dobit-
nika sta MARIJA KOZOVINC, Zagrad 41/a, Celje in VERA
KAMENIK, Ljubljanska 33, Celje.
METOD TREBIČNIK
NAGRADNA IGRA
»PARTIZAN« 6
Pred dvema letoma je partizansko društvo
in njegov kraj slavil 50-letnico organizira-
ne telesnokulturne dejavnosti. Katero
društvo je to bilo?
Partizan Petrovče
Partizan Store
Partizan Radeče
Pravilen odgovor obkrožite, kupon izreži-
te, nalepite na dopisnico in z vašim naslo-
vom pošljite na naše uredništvo najkasne-
je do petka, 21. oktobra 1982.
NAGRAJUJE: ponovno PARTIZAN GA-
BERJE
vabimo vas
-	k redni vadbi nekaterih oddelkov
PARTIZANA v Gaberju:
-	ponedeljek, od 16.30 do 18.30 -
srednji člani I, od 18.30 do 20.00 - pio-
nirke, od 20.00 do 22.00 - srednje čla-
nice.
-	torek, od 16.30 do 17.30 - cicibani-
starši, od 17.30 do 18.30 - cicibani od
4. do 7. leta, od 18.30 do 20.00 - starej-
še članice, od 20.00 do 22.00 - mlajši
člani.
-	sreda, od 18.30 do 20.00 pionirji, od
20.00 do 22.00 starejši člani.
-	četrtek, od 16.00 do 17.00 - cicibani
od 4. do 7. leta (vadba na OŠ Frana
Roša v Novi vasi), od 17.00 do 18.00 -
pionirke od 7. do 10. leta in pionirji od
7 do 10. leta (vadba na OŠ Frana Roša
v Novi vasi), od 18.30 do 20.00 - pionir-
ke, od 20. do 22.00 mlajše članice.
-	petek, od 17.00 do 18.30- mladinci,
od 18.30 do 20.00 - mladinke
-	sobota, od 10.00 do 12.00 - pionirji.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982
$1. 41-14. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
-	Lahko rešuje delavec
križanko sredi dela?
-	Lahko, če je sredi
»DELA«!
KUHINJA
-	Bojda imamo V
Celju spet novo kuhi-
njo.
-	Misliš na nov
obrat družbene pre-
hrane?
-	Ne, ne - mislim
na čisto drugo kuhi-
njo. Saj veš, da bo
treba spomladi izvoli-
ti novega sekretarja
komiteja ZK.
-	Aha, že razu-
mem. Misliš na »ka-
drovsko kuhinjo«, ki
se vedno pojavi ob ta-
kih priložnostih.
Denarna ka.:en din 500.- din ki je predpisana za ta prekršek. NI BILA
PLAČANA TAKOJ NA MESTU oziroma JO TAKOJ NA MESTU NI BILO MO-
GOČE IZREČI
Napovedovanje prekrška! Tako bi lahko
imenovati resnično hitro poslovanje ljubenskih
miličnikov. Že 11. septembra so vedeli, da bo
voznik N. N. teden dni kasneje napravil prekr-
šek. Ni kaj!
POMEMBNO ODKRITJE
Slovenci smo odkrili zlato.
Slovenci smo odkrili zlato - vendar v Gvajani.
Pri nas Slovenci še vedno iščemo zlate rezerve!
ČUDNO JE, DA NAM PRIMANJKUJE UMETNEGA
GNOJA, KO PA JEMO VSE VEČ UMETNE HRANE.
BODEČE VPRA-
ŠANJE
-	Ali veste, zakaj
so telefoni tako
dragi?
-	Zato, ker vsebu-
jejo besedo »tele«. O
cenah telet pa ne ka-
že zgubljati besed.
-	Pa veš, zakaj je s
telefoni vedno tak
križ?
-	Zaradi istega. Saj
veste kakšne težave
so s teleti!
TO JE PA RES ČUDNO:
bolj varčujemo z benci-
nom, več ga na črpalkah
pokupimo.
Čudno je tudi to, da se
zdaj kaže, kot da nekateri
avtomobili porabijo dva-
krat več bencina kot prej.
PESEM PETA, A
NEIZPETA!
To bomo naredili
to moramo
brez tega ne gre
sklenili smo
odločili smo se
stojimo za tem
naš sklep je jasen
trdno smo odločeni
zdaj pa čisto zares
od besed k dejanjem
od besed
od besed...
REFERENT ZA NABAVO
V pisarni delovne organizacije Hitro naprej, v
kateri je delalo šest strojepisk, referent za neko
delo, blagajničarka in računovodkinja, ježe nekaj
dni trajalo posebno stanje. Začelo se je, ko je
Slavica ob vrnitvi z obhoda mesta zatrdno pove-
dala, da ni nikjer limon. Naslednjo stopnjo je
doseglo z neizpodbitnim dejstvom, da moraš
imeti pravo srečo, da kje najdeš zavitek toalet-
nega papirja, prašek, višek pa doseglo z dolgimi
repi pred praznimi bencinskimi črpalkami.
Tako ne gre več, je bil njihov soglasni sklep in
do zadnjega so se udeležili seje kriznega štaba za
preprečitev pomanjkanja. - Stvar moramo ure-
diti, je začela Milena. Ni prav, da mi, ki dopoldne
opravljamo v pisarnah pomembno družbeno
delo, ostajamo popoldne brez teh artiklov.
-	Tisti pa, ki lahko vedno skočijo ven, imajo
vsega dovolj, je nadaljevala Milka. Mi pa res ne
moremo po vse dopoldne postopati po trgovinah.
Enkrat že, enkrat, ne pa po desetkrat v enem
dopoldnevu.
-	Nekaj bomo pokrenili, nekaj moramo pokre-
niti. Moramo!
-	Predlagam, da naše delo v pisarni tako orga-
niziramo, da bo lahko eden izmed nas dopoldne
nabavljal. Samo kdo?
Potem so se nekaj časa dogovarjali, katero
delo bi razdelili med druge, pa se je izkazalo, da
je težko deliti, saj lahko vse opravi en sam. In so
le sklenili, da bo dela in opravila referenta za
nabavo v pisarni delovne organizacije Hitro na-
prej prevzela Slavica. Največ kvalifikacij je imela:
pozna največ trgovk in celo tri mesarje. Ima tudi
izpit, tako da bo lahko z vozili posameznih delav-
cev hodila tudi po bencin na črpalke.
Zdaj jo samo skrbi, da teh kriz ne bi bilo kmalu
konec in bi bila ob novo delo.
ZDRAVILNE RASTLINE
DIVJI KOSTANJ
Divji kostanj je vsem dobro znano drevo. Zanimivi
so njegovi cvetovi in plodovi. Cvetovi so beli ali rdeči z
rumenimi lisami. Plod je bodičast in vsebuje en do tri
semena. Plodovi in cvetovi so brez vonja, pa grenkega
okusa, lubje pa smrdi pri sušenju po amoniaku in je
grenko. Divji kostanj ni strupen. Iz njega izdelujejo že
nekaj časa dragoceno zdravilo. To je predvsem gliko-
zid eskulin, ki ga je največ v lubju. Eskulin dobro
deluje na vene, zlasti če so bolne. Izvlečki iz divjega
kostanja so postali eno izmed najbolj priljubljenih
zdravil pri krčnih žilah. Olajšajo tudi vnetja ven. Ugo-
dno delujejo tudi na hemoroide, ki niso nič drugega
kot odebeljen venec ven na danki. Pri vseh teh bolez-
nih jemljemo pripravke iz divjega kostanja v obliki
kapsul notranje in kot mazilo in svečke kot zunanje
zdravilo.
Mnogi so se prerekali, kako delujejo kostanjeve
snovi. Nekateri so trdili da povzročajo spremembe v
Ustavi krvi in sicer tako, da se podaljša strjevanje krvi.
Vendar so ugotovili, da tonizirajo (poživljajo) oslabele
stene ven. To zadošča, da se težave zmanjšajo, pred-
vsem pa mine nadležni občutek težav nogah in rahla
utrujenost. Krčne žile ostanejo na zunaj nespreme-
njene, kar pa moti bolnike. Delovanje snovi iz divjega
kostanja povečamo, če obolele okončine povijemo z
elastičnim povojem.
Zdravilni so tudi saponini, čreslovine, smola, gren-
eča in rudninske soli, ki jih vsebujeta cvet in olupek
Ploda. Ljudsko zdravilstvo priporoča divji kostanj za
Pravljenje črevesnih bolezni, drisk in katarjev. Pri
Vnetju črevesja in driski je priporočljiv čaj iz enakih
delov lubja divjega kostanja in hrastovega lubja. Vza-
memo žličko čajne mešanice in prelijemo z vrelo vodo.
pijemo ohlajen čaj večkrat na dan, po .požirkih. Zavre-
lek iz lubja divjega kostanja uporabljajo za kopeli pri
°zeblih nogah, pri vnetih stopalih. Tudi sveže kostanje
uporabljajo za te namene. Kostanje drobno zrežejo in
puhajo iz njih kašo. To toplo namažejo po vneti krčni
j^i. prekrijejo z gazo in povijejo. Zmanjša se občutek
pečine, izgine utrujenost. Kašo iz divjega kostanja
podajajo tudi soli, ki se uporablja za osvežujoče kopeli,
** delujejo blagodejno po hudem naporu, daljši hoji in
jjobro vpliva na počutje bolnih ljudi, ki jih tera revma-
Ponekod namočijo cvetove v alkohol in tako
dobljeno tinkturo uživajo pri želodčnih težavah.
BORIS JAGODIC
CELJSKI SMUČARSKI SKAKALCI
BOGATEJŠI
Ivan Kovačič in Gabrijel Pintar, člana celjskega skakalnega kluba,
sta si priborila v petek naziv trenerja za smučarske skoke. V Celju na
Gričku na 30 meterski skakalnici s plastično maso sta položila še
praktičen izpit, ki sta ga opravila v Šolskem centru za telesno vzgojo
v Ljubljani.
Uspeh obeh diplomantov je toliko večji, ker sta uspešno doštudi-
rala poleg rednega dela. Vse preostale proste ure sta neumorno
delala pri graditvi skakalnice. Oba pa imata tudi izpit za sodnika
smučarskih Skokov.
V izpitni komisiji je ocenjeval znanje obeh kandidatov svetovno
znani bivši čehoslovaški reprezentant v smučarskih skokih in trener
Zdenek Remza.
Z izgradnjo tako pomembnega objekta kot je skakalnica s pla-
stično maso, ki bo omogočila vadbo celjskim skakalcem skozi celo
leto in pridobitev dveh strokovnjakov za vadbo smučarskih skokov,
so praktično dani vsi pogoji za uspešno delo in razvoi smučarskega
skakalnega športa v Celju, ki je pred približno desetimi leti skoraj
popolnoma zamrlo.	ANATOLIJ ING. GORICAN
CELJSKA TRŽNICA
SLOVO OD PAPRIKE
Vse do meseca avgusta jo je bilo dovolj, paprike namreč, zelo
različnih vrst. Od one za polnjenje do tiste mesnate, ki je odlična za
vlaganje. Zdaj pa ta dobra povrtnina, ki smo jo kupovali po 30
dinarjev vseskozi, jemlje slovo in je ob njem tudi za 10 dinarjev
dražja.
Kljub obilici paprike vse doslej, pa imamo pomislek. Paprika se
prodaja neokvalificirana po zvrsteh, enaka cena je za slabo in dobro,
odvisno pa je tudi kako se za ceno lahko domeniš. Zgodi se lahko, da
kupiš zraven tudi mačka v žaklju, če vzameš polno vrečo, v njej pa je
veliko gnilega sadeža. Slabe volje potem razmišljaš doma, da si bil
pravzaprav »okoli prinešen«, čeprav si dobil papriko s popustom,
ker si jo kupil »na veliko«. To so male špekulacije prodajalcev, ki bi
se jim izognili, če bi pošteno postavili ceno za prvo in drugo kako-
vost. Tako bi se vsak posameznik lahko odločil katero vrsto bo kupil
in koliko denarja bo odštel.
BLESTIVKA JE
OPRAVILA
POSLANSTVO
Jože Zeme, njegov sin ing.
Ervin in Gustl Oštir so se v
maju odpravili na ribolov na
Šmartinsko jezero. Vetrovno
Vreme jih ni zadrževalo v sta-
novanju, ampak so raje pre-
metavali pločevinaste ble-
stivke po razburkani akumu-
laciji ter sem in tja kritizirali
vreme, svetnike in še drugi
del vodstva nebeškega kra-
ljestva.
Po malici, ki so si jo pri-
pravili v zavetju nizkih
smrek, so se premaknili v
drugi zaliv jezera in nadalje-
vali s »česanjem« nemirne
vode.
Obupani nad dnevnim
neuspehom, so že hoteli po-
spraviti svoje ribiške rekvizi-
te in oditi domov, ko je ribič
Ervin vzkliknil: »Nekaj veli-
kega mi je prijelo!« Pazljivo
je utrujal velikanko vse do
trenutka, ko jo je ob bregu
prijel za škrige in jo dvignil
na breg.
Blestivka je strokovno
opravila svoje poslanstvo,
ter zdržala upor in pritisk
18-kilskega in 132 cm dolge-
ga soma, s katerim so se po-
tem vsi trije športni ribiči
odpeljali domov v mesto ob
Savinji.
S ANDI UDERMAN
Zdravstveni dom
Laško
objavlja
javno licitacijo
za prodajo 4 leta starega
avtomobila
VOLGA - GAZ
v voznem stanju, neregi-
striran.
Licitacija bo na dvorišču
ZD Laško, dne 29. 10. 1982
ob 12. uri. Izklicna cena din
100.000. Pred licitacijo je
potrebno vložiti 10% var-
ščino.
RECEPT TEDNA
Z RIŽEM POLNJENE PAPRIKE
Sestavine: štiri precej veli-
ke paprike, 20 dkg riža, en
zrel paradižnik, čebula,
10 dkg mešanih gob, 4 žlice
nastrganega parmezana,
10 dkg pečenic, ena žlica se-
sekljanega peteršilja, ščepec
timijana, 2 skodelici juhe, 6
žlic olja, oreh masla, sol in
poper.
Gobe očistimo, operemo,
odcedimo in narežemo ter
jih dušimo z žlico olja 10 mi-
nut. Solimo, popramo, in po-
tresemo s sesekljanim peter-
šiljem.
Paradižnik pomočimo v
krop, olupimo in sesekljamo
z nožem. Zraven narežemo
še čebulo in pečenice ter vse
skupaj prepražimo v dveh
žlicah olja in maslu na zmer-
nem ognju. Po nekaj minu-
tah dodamo riž, vse skupaj
dušimo in dodajamo juho ter
kuhamo 15 minut.
Dušen riž stresemo v skle-
do, dodamo parmezan, timi-
jan in gobe, dobro premeša-
mo. Ce je potrebno, dosoli-
mo in popramo. Paprike ku-
hamo 5 minut v slanem kro-
pu, nato odrežemo kapice,
odstranimo semena in na-
polnimo paprike z riževo
mešanico. Postavimo jih v
pekač, v katerega smo dali
preostalo olje, in jih pečemo
v zmerno vroči pečici pri-
bližno pol ure. Po potrebi
prilijemo v pekač nekajkrat
po žlico vode.
To jed lahko ponudimo sa-
mostojno, primerna pa je tu-
di za piknik.
Dober tek!
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982
$1. 41-14. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
HOČNE
CVETKE
m Jožef P. iz Podgorja se
,e prejšnji petek kar dobro
Lzel, potem pa zgrešil vra-
jn namesto v novi gostilni
Jjgl v eni izmed celjskih
vjn. Kmalu si je opomo-
\ 0d prvega presenečenja
jačel zmerjati prodajalce,
^ za pulti ponujali vse kaj
rJgega kot pijače. Trezni
pa so se mu tako zame-
ji da jih je najprej »obme-
j, z nekaj sočnimi psovka-
j potem pa jih ni spustil iz
g0vine. Jožetu je bilo na-
^je vse skupaj že kar všeč,
jj0 da ni hotel zapustiti tr-
)Vine brez spremstva milič-
jcov-
I Redukcije lahko včasih
pravijo v zadrego tudi gostil-
ne in njihove goste. Tako
, zmanjkalo elektrike tudi
a »pigalu« v Celju, vendar
Dse natakarji v bifeju potru-
jli in še naprej stregli vedno
jnim gostom. Eden izmed
jh - izgleda, da ne zaupa
ijbolj tamkajšnjim natakar-
ji - pa je takoj po mrku
ofil domov in se »oborožil«
žepno svetilko. »Da kontro-
lam, če točijo do mere,« je
iztožil.
• Mitja U. ima v pisarni
iad svojo delovno mizo med
Irugim nalepljene tudi slike
plih žensk iz polpornograf-
kih koledarjev in revij,
tejšnji torek pa mu je doslej
e neznani zlikovec zmaknil
golo sliko«, ki jo je najrajši
Jedal, ko je imel težave v
iužbi. Mitja se je tako razje-
J. da je začel najprej vpiti
irestrašil je vse sodelavce),
ato pa razbijati po mizi. So-
elavci so ga potolažili šele
otem, ko so mu prinesli sli-
o gole ženske, ki mu je bila
rav tako všeč.
S. S.
OBSOJEN ZA UMOR
DVANAJST LET ZAPORA
Sodišče je menilo, da je F. Brence morii naklepno
Petčlanski senat velenj-
skega sodišča je v torek po
obravnavi, peti po vrsti, ob-
sodil na 12 let in mesec dni
zapora 28-letnega Franca
Brenceta iz Celja, Cesta v La-
ško 2. Brence je bil obtožen
umora 72-letne Karoline Pri-
slan z Velikega vrha nad
Šmartnim ob Paki.
Sodišče je zadnji dan
obravnave najprej zaslišalo
Petra Kneževiča, obrtnika iz
Gorenja pri katerem je Bren-
ce občasno delal. Kneževič
je povedal, da je Brencetu
res ostal dolžan nekaj denar-
ja, ni pa se spominjal koliko,
ker obračunov ni delal sam.
Spomnil se je tudi, da sta
Brence in Franc Okorn ne-
kaj delala pri Prislanovi, ki
naj bi se nekaj jezila na
Okorna.
Sodni izvedenec psihiater
je pred sodniki povedal, da
tablete, ki jih je jedel Brence
(optalidon in plivadon), sodi-
jo v skupino lažjih psihoak-
tivnih sredstev. V večjih ko-
ličinah (Brence je na primer
zatrjeval, da je takrat pojedel
približno 50 tablet) in skupaj
z alkoholom pa bolj vplivajo
na fizično moč kot pa psiho
človeka. Ce bi Brence tisti
dan res pojedel toliko tablet,
potem po mnenju psihiatra
ne bi imel dovolj moči, da bi
zadavil Prislanovo. Psihiater
je tudi povedal, da pri pre-
gledu niso opazili kakšnih
pomembnejših motenj pri
njemu, niti ne bi mogli reči,
da je podvržen jemanju ta-
blet.
Javni tožilec je v zaključ-
nem govoru najprej nekoli-
ko spremenil obtožnico in iz
nje črtal stavek, da je Brence
zagrešil umor na grozovit na-
čin in iz koristoljubja. Prav
tako je spremenil datum (1.
namesto 2. decembra), ko
naj bi Brence umoril Prisla-
novo.
Tožilec je menil, da je deja-
*nje dokazano, da je Brence
umoril Prislanovo, kot tudi
to, da sta se prej ruvala. De-
janje naj bi storil v prištev-
nem stanju, torej se je zave-
dal, kaj dela. Dvomljivo je
tudi uživanje tablet, še pose-
bej v bifeju v Gorenju, saj so
priče izjavile, da se tisti dan
ni oglasil v tej gostilni.
Zagovornik obtoženca je
povedal, da je Brence ves čas
trdil, da je bil pri Prislanovi
in tudi ni zanikal v obtožnici
mu očitanega dejanja, ven-
dar pa ne ve, kako je do tega
prišlo.
Branilec je menil, da gre za
trenutno dejanje oziroma ra-
zburjenost, Prislanovo pa
naj bi umoril v zmanjšano
prištevnem stanju in z moti-
vom, ki ne bo nikoli znan.
Sodišče je opozoril, naj pri
odmeri kazni upošteva tudi
težke razmere v katerih je
odraščal Brence.
Brence je na koncu pove-
dal, da je užival alkohol in
tablete zaradi osebnih težav
in pa, ker ni dobil stalne za-
poslitve. Sicer pa ni imel na-
mena, da bi ubil Prislanovo,
ker bi v tem primeru tudi kaj
ukradel iz hiše, s Prislanovo
pa se ni prej nikoli prepiral.
V Gorenje je prišel, da bi iz-
terjal dolg od obrtnika Kne-
ževiča, k Prislanovi pa je za-
vil šele potem, ko obrtnika
ni našel. Povedal je tudi, da
obžaluje dejanje.
Sodišče je Brencetu izre-
klo kazen 12 let zapora za na-
klepni umor (tako kot je za-
pisano v obtožnici), ker pa je
bil Brence že pred tem obso-
jen na pogojno kazen zaradi
nekega drugega kaznivega
dejanja, mu je izreklo enotno
kazen 12 let in mesec dni za-
pora. Pri tem je upoštevalo
olajševalno okoliščino, da je
Brence odrastel v težkih ra-
zmerah, kot oteževalno pa
dejstvo, da je bil že pred tem
večkrat kaznovan.
V obrazložitvi sodbe je se-
nat navedel, da ne more ver-
jeti, da Brence ne bi vedel
kaj dela. Poškodbe, ki so jih
našli pri obdukciji Prislano-
ve tudi pričajo, da se je le-ta
branila oziroma da sta se ne-
kaj časa ruvala in torej ne gre
za trenutno dejanje. Glede
tablet je sodišče upoštevalo
mnenje -izvedenca, da le-te
ne povzročajo hujših psihič-
nih motenj. Sicer pa ni bilo
dokazano, da je tablete sploh
zaužil, še posebej v gostilni v
Gorenju. SREČKO ŠROT
PROM. NESREČE
SMRT V DOBRNEŽU
V Dobrnežu pri Konjicah
je voznik osebnega avtomo-
bila IVAN VOVK, 30, iz
SI. Bistrice prehiteval pešca,
MIHAELA MAJŠLERJA,
42, iz Sp.Grošovja. Prehite-
val pa ga je pretesno in ga
zato zbil, pešec pa se je tako
hudo poškodoval, da je umrl
NEPREVIDNO
PREČKANJE
Po lokalni cesti v Socki je
vozil z osebnim avtomobi-
lom JOŽE VODOVNIK, 24,
iz Vitanja. Nenadoma je tik
pred njim, izza tovornjaka,
prečkal cestišče JANEZ
SLIVNIKAR, 42, iz Brezna
pri Vitanju, ki ga je voznik
Vodovnik zbil. Pešec se je
težje poškodoval.
PREHITEVANJE »V
ŠKARJE«
Iz Hrastnika proti Rim-
skim Toplicam je vozil voz-
nik osebnega avtomobila
EMIL Laznik, 38, iz Hrastni-
ka. V Breznu je prehiteval in
pri tem zapeljal »v škarje«,
saj je nasproti vozil z oseb-
nim avtomobilom STANI-
SLAV ŽAGAR, 51, iz Loga.
Pri čelnem trčenju je nastalo
škode za 200.000 dinarjev,
lažje sta se poškodovala oba
voznika, težje pa v vsakem
vozilu po en sopotnik
PEŠEC IN KOLESAR
PADLA
Po desni strani cestišča iz
Mozirja proti - Nazarjem je
hodil 16-letni A. F. iz Nazarij.
Dohitel ga je voznik kolesa
na pomožni motor S. V., star
16 let iz Mozirja in ga zaradi
pretesnega prehitevanja zbil
v obcestni jarek. Pešec se je
lažje ranil, kolesar pa se je
pri padcu težje poškodoval.
NESREČA NA
»SLOVENIKI«
Na »Sloveniki« v Trnov-
ljah sta trčila voznika oseb-
nih avtomobilov FRIDERIK
KOKOLJ, 39, iz Ptuja in KA-
REL KLAKOCAR, 22, iz
Šentjurja. Nesrečo je povzro-
čil voznik Kokolj, ker je pre-
hiteval v škarje. Škode je za
200.000 dinarjev, voznik Kla-
kočar in njegov sopotnik pa
sta se lažje ranila.
BENCINSKE ZAGATE
•	Prazne cisterne na bencinskih črpalkah so za-
dale precej težav tudi miličnikom^ Tako je moralo
v soboto zvečer kar dvanajst miličnikov skrbeti za
varnost prometa ob črpalki na Ljubljanski cesti in
poleg tega še miriti prenapete voznike s praznimi
bencinskimi tanki. Kolona čakajočih se ni zmanj-
šala niti v torek. Miličniki so ugotovili, da je bilo
med vozniki tudi nekaj tistih, ki so »špricali« do-
poldansko službo, kolona pa se je tako podaljšala,
da je nekajkrat segla tudi čez železniško progo v
Čopovi ulici in miličniki so morali dvakrat ustaviti
vlak na Savinjski progi, da so preprečili nesrečo.
•	Čakanje v vrsti marsikomu tudi razrahlja živ-
ce. Voznik osebnega avtomobila CE 164-525 se je
hotel temu izogniti, pa se je vrinil kar v sredo
kolone čakajočih in nestrpnih voznikov. Ti, nič kaj
veseli njegovega komolčarstva, so se seveda moč-
no razburili. Kri pa je zavrela tudi vozniku tega
inkriminiranega vozila in v jezi je brcnil kar v avto
(neprostovoljnega) soseda v koloni.
•	V zadnjih dneh so v Celju razprodali vso zalo-
go plastičnih ročk (kant) v katerih si nekateri
spravljajo bencin za še slabše bencinske čase.,
Kljub zalogi bencina pa ti vozniki le ne bodo mirno
spali, saj je takšno skladiščenje precej nevarno.
Zato so inšpektorji že začeli pregledovati kleti in
nekaj takšnih neprevidnežev tudi že odkrili. Čaka
pa jih še ustrezna kazen.
•	Vozniki so si tudi že izmislili kup zvijač, kako
prelisičiti črpalkarja. Tako so nekateri zamotili čr-
palkarja, medtem, ko jim je točil gorivo, in ga
zapletli v živahen pogovor, v bencinski tank pa se
je medtem nateklo nekaj več goriva kot pa tistih
predpisanih 15 litrov.
S. Š.
pravniki za bralce
SAMOUPRA VNA DELA VSKA KONTROLA
V enem izmed prejšnjih sestavkov je
bilo govora o disciplinski komisiji. Ta
sestavek pa želi opozoriti, da organu sa-
moupravne delavske kontrole, izvolitvi
njenih članov in zlasti nalogam tega or-
gana v organizacijah združenega dela ne
posvečajo dovolj pozornosti.
Za uresničevanje in varstvo svojih sa-
moupravnih pravic uresničujejo delavci
v organizacijah združenega dela in v
drugih oblikah združevanja dela in sred-
stev samoupravno delavsko kontrolo
neposredno in to bodisi po organu
upravljanja ali pa po organu samo-
upravne delavske kontrole. Tako na pri-
mer nadzoruje delavski svet tozda v
funkciji samoupravne delavske kontro-
le delo izvršilnega organa, poslovodne-
ga organa in strokovnih služb. Ti organi
so namreč zadolženi, da izvajajo sklepe
delavcev in delavskega sveta. Zato je
nadzorstvo razumljivo in potrebno. Ker
te delavski svet organ, ki odloča, bo nje-
gova funkcija, da daje smernice in navo-
dila za odpravo nepravilnosti. Vendar
*akon tudi določa, da ima vsak tozd or-
San delavske kontrole. Ta pa se pred-
vsem obrača na druge z opozorili, pred-
logi in mnenji. Zakon o združenem delu
daje temu organu osnovne in temeljne
Pristojnosti, ki so predvsem v nadzoru,
*ako se izvajajo statut, samoupravni
sPorazumi in družbeni dogovori ter zla-
sti sklepi zborov delavcev oz. drugih sa-
moupravnih organov. Republiški zakon
0	organu delavske kontrole pa podrob-
ne obravnava tako sestav tega organa,
Pristojnosti, seveda pa tudi način izvoli-
lVe članov in odpoklica, ki se ga pa
.taktično nikjer ne poslužujejo. Na pod-
lagi navedenih zakonitih odločil pa mo-
raio seveda delavci v svojih samouprav-
ah splošnih aktih in za potrebe svoje
Sredine tudi določiti, da imajo organ sa-
moupravne delavske kontrole, kako se
sPloh izvaja ta kontrola, itd. To je skoraj
paviloma določeno v statutu. Ta organ
.^enujejo odbor samoupravne delavske
pntrole. Ponekod so ta organ imenova-
1	komisija. Temu organu pa v večini
primerov že v statutu ni posvečeno kaj
dosti določil (največ 3-5 členov). Neka-
teri imajo zapisano, da o samoupravni
delavski kontroli obstoja ali da bodo
sprejeli poseben samoupravni splošni
akt, a ko ga zahtevamo, nam pojasnijo,
da je še v »delu«. V večini aktov je pra-
vilno formulirano, da se organ samo-
upravne delavske kontrole voli na enak
način in postopek kot delavski svet, a
ko konkretno izvajajo volitve, na ta do-
ločila pozabijo. Tako zlasti prezrejo ali
pozabijo na določila zakona o volitvah
in odpoklicu organov upravljanja in o
imenovanju poslovodnih organov v or-
ganizacijah združenega dela. Pozabijo
ali ne izvedejo postopek kandidiranja.
Kandidacijske konference sklicuje sin-
dikat in morajo biti izvedene v posamez-
nih delih delovnega procesa po razpisu
volitev ter 15 dni pred dnevom glasova-
nja. Enotno kandidacijsko listo mora se-
staviti sindikat- in jo najkasneje v 10
dneh predložiti volilni komisiji, ki mora
pet dni pred dnevom volitev potrjeno
kandidatno listo razglasiti. Na voliščih
pa delavci izvolijo predlagane kandida-
te s tajnim glasovanjem.
Marsikdo, ki bo bral ta sestavek, bo
menil, da gre tu za formalizem ali za
zapis splošno znanih stvari oz. postop-
kov. Zal pa marsikje vsega tega ne vedo
ali nočejo vedeti in spoštovati. Ker pa je
zagotovljeno varstvo volilne pravice, pa
ima vsak vlagatelj predloga kandidatne
liste, kandidat za delegata in sploh vsak
delavec-volivec (torej ne tudi družbeni
pravobranilec samoupravljanja) pravico
sprožiti spor pred sodiščem združenega
dela, je nujno in potrebno tudi take za-
konitosti spoštovati. Res pa je, da je teh
sporov k sreči malo. Vse več pa je ugo-
vorov, da je vse premalo vsebinskega in
poglobljenega dela posameznih orga-
nov samoupravne delavske kontrole, ko
bi ravno v tem času bilo pričakovati
večjo angažiranost ravno tega organa.
EDVARD CENTRIH
BARBARA JAGER ZMAGOVALKA
V Slovenskih Konjicah je tamkajšni predsednik Skupščine občine
Tone Turnšek ob spontanem ploskanju prerezal vrvico in s tem
odprl eno najlepših strelišč za zračno orožje v Jugoslaviji. Ob občin-
skem prazniku si strelci lepšega darila res niso mogli želeti. Strelišče
je zgrajeno v domu teritorialne obrambe ob pomoči širše družbene
skupnosti in prostovoljnega dela konjiških strelcev in organizator-
jev. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali številni predstavniki druž-
benopolitičnih organizacij, ki jih je v otvoritvenem govoru pozdravil
Vlado Keber, eden gonilnih sil strelskega športa v Slovenskih Konji-
cah. Po uvodnem ceremonialu se je pričelo tekmovanje na katerem
je nastopilo deset ekip iz raznih krajev Slovenije.
Odlične so bile mladinke Celja, ki so zmagale in ugnale vse*konku-
renčne moške ekipe. Celjanke so nastopile v postavi: Darja KACNIK
351, Vesna CUCEK 355, Alenka JAGER 363 in Barbara JAGER 365
krogov od 400 možnih. Drugi so bili tekmovalci Kovinarja - Store, ki
so za mladimi Celjankami zaostali le 2 kroga (Franc Hočevar 352,
Branko Malec 353, Ivan kočevar 362 in Jože Cesnik 365). Šole na
tretje mesto so se uvrstili favoriti -r ekipa članov SD »CELJE«, ki so
za ekipo mladink zaostali za 3 kroge (Mladen Petrovič 349, Ervin
Seršen 358, Tone Jager 359 in Jože Jeram 365). Sledijo SD »Mrož« -
Titovo Velenje, »Tone Meliva« Slovenske Konjice, »Dušan Poženel«
- Rečica in ostali. Med posamezniki je zmagala 17-letna dijakinja
celjske gimnazije - Barbara JAGER 365, sledijo: Jože Jeram 365,
Jože Cesnik 365, Alenka Jager 363, Ivan Kočevar 362 krogov itd.
Mlade Celjanke so za zmago prejele dva lepa pokala od katerih je
eden prehoden, drugi pa v trajno last. Tovarni »UNIOR« in »CO-
MET« pa sta nagradili najboljšo posameznike.
VELIK USPEH
STRELCEV
SLOV KONJIC
IN REČICE
Na odprtem armijskem pr-
venstvu z vojaškim orožjem,
ki je bilo v Ljubljani, so velik
uspeh dosegli strelci Sloven-
skih Konjic, ki so zastopali
štab teritorialne obrambe.
Konjičani so zmagali in pre-
magali številne ekipe iz vse
Jugoslavije.
V zmagovalni ekipi so na-
stopili: Albin Voler in Marjan
Kovše in Marjan Podgrajšek
(puška). Izreden uspeh sta
dosegli Zora in Helena La-
vrinc iz Rečice, ki sta ekipno
zmagali s, pištolo. Česti-
tamo!!!
TJ.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 41 - 14. oktober 1982
$1. 41-14. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
VEČ KOT AKUSTIČNA
GLASBA - ŽALEC 82
Ko so leta 1980 v Žalcu
prvič priredili koncert aku-
stične glasbe, na katerem so
sodelovale predvsem skupi-
ne in posamezniki iz Žalca in
Celja (izjema je bila le skupi-
na Sedmina iz Tržiča), najbrž
niti organizatorji niti nasto-
pajoči niso pričakovali, da
bo ta prireditev dosegla to-
likšne razsežnosti, kot jih je
izkazala sedaj, Odzivnost po-
slušalcev in nastopajočih je
bila že od vsega začetka na
zavidljivo visoki ravni in ta-
ko je festival zdaleč presegel
regionalne okvire in sedaj že
predstavlja pomembno stop-
nico v razvoju slovenske
glasbe. Kako tudi ne, saj ve-
čine akustičnih izvajalcev
skoraj nima možnosti za
predstavitev širšemu krogu,
kljub dejstvu, da se prav ta
zvrst pri nas vse bolj uveljav-
lja
Žalski OO ZSMS, ki je or-
ganizator tega festivala, se je
letos povezal s celjskim Cen-
trom za klubsko dejavnost in
skupaj so organizirali tri
koncerte. Prvi je bil v Naro-
dnem domu v Celju, ki je bil
sicer slabo obiskan, toda
izvajalci Bojan in Andrejka
iz Žalca, Vlasto Skale in sku-
pina Jez iz Celja, Jani Virant
iz Litije ter Uroš Novak in
Marko Brecelj iz Ljubljane
so poskrbeli, da je uspel zelo
dobro.
Verjetno najbolj usklajen
je bil petkov večer v žalskem
mladinskem klubu. Priredi-
tveni prostor je namreč omo-
gočil Maji Veras, skupini
Prihrani za presenečenje,
Bojanu in Andrejki, Goraz-
du in Sandiju ter kantavtor-
ju Dušanu Uršiču, da so
vzpostavili s poslušalci pri-
sten stik, ki ga lahko omogo-
či le dobra akustična glasba.
Osrednji koncert Glasbe-
nega festivala Žalec 82je bil
v dvorani KK Hmezad Žalec.
Glasba, ki so jo izvajali sku-
pini Tuarega iz Postojne in
Epitaf iz Ljubljane pa Bojan
Drobež, Kladivo, konj in vo-
da, Slovenska gruda, ljub-
ljanska skupina Srp in na
koncu še Jani Kovačič, je
med poslušalci v dvorani na-
letela na dokaj razhčne reak-
cije. Prav gotovo je bil višek
večera, ko sta nastopila Bo-
jan Drobež ter Kladivo, konj
in voda. Ostali izvajalci, ki
jim ne gre odrekati kvalitete,
so namreč z različnimi nasto-
pi in glasbeno izraznostjo
zmedli poslušalce, ki niso bi-
li pripravljeni na tako razno-
liko glasbo.
Vsekakor je letošnji festi-
val uspel, nakazal pa je tudi
vrsto problemov in nedore-
čenosti, predvsem v financi-
ranju takih kulturnih prire-
ditev za mladino. Če bodo
hoteli v Žalcu festival pri-
pravljati tudi v bodoče, bo
prav gotovo treba poiskati
boljši način financiranja, saj
peščica entuziastov res ne
more sama pripraviti takšne
prireditve.	p £
VIRTUOZNOST
NA DIATONIČNIH
GUMBIH
Nekateri najboljši harmo-
nikarji z diatoničnimi har-
monikami z letošnjega sreča-
nja za Zlato harmoniko Lju-
bečne so se udeležili tudi po-
dobnega tekmovanja v Sau-
risu v Italiji. Nastop Mira
Klinca, Jožeta Bohorča in
Ivana Kompleta je presegel
vsa pričakovanja, saj so do-
segli izjemen uspeh. Miro
Kline je bil namreč po menju
strokovne komisije, absolut-
no najboljši, za las pa mu je
ušla tudi nagrada občinstva.
Jožetu Bohorču je strokovna
komisija prisodila prvo me-
sto za virtuozno igranje na
diatonični harmoniki, Ivan
Komplet pa je po točakh za-
sedel peto mesto. Zal se tega
tekmovanja ni udeležil Bra-
ne Klavžer, ki je bil v Lju-
bečni drugi.
Prestavniki srečanja har-
monikarjev v Ljubečni so tu-
di nasploh naleteli v Saurisu
na prisrčen sprejem. Tako je
Milan Brecl prejel, kot orga-
nizator Zlate harmonike, tu-
di posebno priznanje. Orga-
nizatorje podobnih srečanj v
Italiji in Avstriji ter harmoni-
karje iz teh dežel je zanimalo
vse v zvezi s tem tekmova-
njem in marsikdo je obljubil,
da bo prihodnje leto prišel
na Ljubečno.
To pa seveda nalaga orga-
nizatorjem Zlate harmonike
nove obveznosti in povzroča
tudi vrsto problemov. Prav
gotovo bo potrebno temelji-
to spremeniti sistem tekmo-
vanja in razmisliti o izbirnih
nastopih harmonikarjev z
diatoničnimi harmonikami.
Na sliki: Jože Bohorč z ve-
likim pokalom in diplomo,
ki ju je prejel za najbolj vir-
tuozno igranje na diatonični
harmoniki na tekmovanju v
Italiji.	p p
DELJENA GOBARSKA SREČA
Da je narava res radodarna tudi z velikimi sadeži, sts
prepričala Borč Sušeč in Hinko Teržan iz Titovega Veler
ki sta pred nekaj dnevi uzrla in seveda tudi utrgala dežni
rico velikanko, ki je tehtala kar kilogram in 12 dkg. Odlij
večerjo pa sta imela prav gotovo oba, saj je bil pren
klobuka kar 35 cm.
L
STOLETNICA URŠKA KRUMPAK
V soboto bo praznovala svoj stoti rojstni dan Urška Krn
pak iz Laš pri Kristan vrhu. Ta najstarejša krajanka v
ski občini živi skupaj z Mahaj nčevo družino, saj bliin
svojcev nima. Edini sin ji je namreč nesrečno preminil]
osemnajstih letih.
Stoletna Urška Krumpak se še dobro počuti, marši
tudi ve povedati iz svojega življenja. Pogovor z njo bos
objavili v naslednji številki Novega tednika.
BODICE
•	Vsi na kolo za zdravo telo - dokler ne mine
bencinska kriza.
•	V naših gostinskih lokalih bodo prihranili
precej energije - ob pogledu na cene storitev bo
gostu postalo tako vroče, da bodo ogrevanje
lahko zanekaj ur izključili.
•	Naši mesarji se očitno trudijo - da bi vsi
državljani postali vegeterijanci.
•	Rekorden obisk ob predavanju erotičnih
filmov si lahko razlagamo z dejstvom - da bi
gledalci radi videli živo meso na platnu, če so že
mesnice prazne.
•	Med naše najbolj priljubljene športe sodita
tudi - skok čez plot in metanje polen pod noge.
amadeus poroča
Do tule imam vsega, do tule... Tako mi je zadnjič
goreče zatrdil neki stanovalec v nekem bloku, ko je
komentiral idejo o ustanavljanju Skupnosti stano-
valcev. Ves jezen se je drl: »Pravna oseba gor ali dol,
dokler Samoupravna stanovanjska skupnost ne bo
temeljito, iz korenin, spremenila svoje (ne)življenj-
ske filozofije, bo vse še naprej napol fuč in amen...«
Jaz sicer nisem popolnoma razumel, kaj je s tem
mislil, marsikdo pa bi najbrž popolnoma razumel...

Po nekaj urah sem prišel
do konca zelene doline, nad
katero je bila na hribu strnje-
na vas Tokesan. Skupine do-
mačinov na poti so dale slu-
titi, da se v vasi nekaj dogaja.
Prehitel sem moške, ki so na
bambusovih drogovih nosili
privezane žive prašiče ali za
povodec gonili vodne bivole.
Takrat mi še ni bilo jasno,
čemu vse to. Vsake toliko ča-
sa so se ustavili in se odžejali
s palmovim vinom. Bili so
veselo razpoloženi.
Razmočena blatna pot je
vodila na dvorišče kmetije,
od koder je bilo slišati petje.
Otroci so pritekli nasproti in
me začudeno opazovali. Zna-
šel sem se na dvorišču med
dvema velikima bambusovi-
ma hišama v toradžanskem
stilu z lupinastima strehama.
Naokrog so bile postavljene
začasne kolibe iz bambuso-
vih drogov in okrašene s ko-
si rumenega platna in zele-
njem.
Tu se je razvijala prava po-
grebna svečanost. Počakal
sem zunaj in opazoval kaj se
dogaja. Neotesano bi bilo
planiti naprej brez povabila
družinskega poglavarja. Čez
čas je ta res prišel. Na začu-
denje je govoril za silo angle-
ško. Povabil me je naprej in
me odpeljal do ene izmed
kolib, kjer sem se nastanil za
naslednje tri dni. Pozornost
do njega in pokojne sem mu
izkazal z malim poklonom,
česar je bil zelo vesel.
Omenjeno je že bilo, da se
te vrste pogrebne slovesno-
sti odvijajo le v mesecu juli-
ju, avgustu in septembru.
Ženska iz te družine pa je
umrla februarja. Njeno tru-
plo so ovili v neke vrste listje
in platno, da so truplo osušili
vode. Tako izsušeno truplo
je čakalo šest mesecev v od-
prti krsti. To pa je že dovolj,
da bi pod normalnimi razme-
rami razpadlo.
Za takšno svečanost mora
imeti družina zgrajeno po-
sebno hišo z lupinasto stre-
ho, imenovano »rumah
adat«, kjer je shranjena
krsta. Na stranskih stenah so
rezbarije iz njihove stare mi-
tologije in pobarvani z na-
ravno barvo. Gradnja takšne
hiše stane precej. Domačini
pravijo, da stane od dvajset
do trideset vodnih bivolov.
To je kar precej tudi za njiho-
ve razmere.
Torej, ta slovesnost se je
začela v petek popoldne. Pri-
hajati so začele skupine so-
rodnikov, da se poklonijo
duhu umrle. Nobena skupi-
na ni prišla praznih rok. Za
darila prinašajo žive prašiče,
riž, palmovo vino in seveda
tudi vodne bivole, ki imajo v
njihovem življenju zelo vi-
dno vlogo.
Udeležba na pogrebni slo-
vesnosti sorodnika je za njih
najčastnejša stvar v življe-
nju. V kolikor katera družina
sorodnikov raztepenih po
otoku izostane, je to dovolj
tehten vzrok, da celotno so-
rodstvo prekine z njo vse
stike.
Vsako na novo prispelo
skupino je zunaj pričakal va-
ški veljak in jo pripeljal na
svečani dvoriščni prostor.
Ljudje so stopah v gosjem
redu za vaškim veljakom in
prinašali darove. Ena druži-
na iz vasi Marinding, ki je
štela nad šestdeset oseb, se
je še posebno izkazala z da-
rovi. Na čelu kolone so vodili
za povodce šest težkih vo-
dnih bivolov. Sledilo je dvaj-
set mladih mož, ovitih v plat-
no okoli bokov, ki so nosili
na bambusove kole priveza-
nih deset prašičev. Za njimi
so stopale žene z velikimi
pletenimi slamniki, nosile so
posode riža. Sledili so jim
mlajši svojci in otroci, vsak s
svojim bambusovim dro-
gom, polnim palmovega vi-
na baloka. Takšna steklenica
je vsebovala tri do pet litrov
rahlo omamljajoče sladke te-
kočine.
Svojci umrle so darove
skrbno evidentirali. Predno
so vstopili na dvorišče, je
eden od novoprišlekov sto-
pil h gostiteljem, svojcem
umrle in jim poročal, kaj so
prinesli. Svojci so vse do po-
tankosti zabeležili. To pa za-
to, da se v ravno tolikšni me-
ri oddolžijo, ko se pri njih
odvija pogrebna slovesnost.
Ko odložijo darove, gredo
v posebno bambusovo bara-
ko, kjer počakajo na prihod
svojcev umrle. Pred vhodom
slavnostno okrašene barake
stojita mlada sorodnika umr-
le, oblečena v njihova tradi-
cionalna narodna oblačila.
Iz hiše so v gosjem redu
prišli v črno oblečeni svojci z
ožjimi sorodniki na čelu. Pri-
sedli so k novoprišlekom.
Zaželeli so dobrodošlico in
zahvalo za prinešena darila.
S strani gostov ni bilo nobe-
nih izrekov sožalja in solza-
vosti, kajti ti ljudje ne žaluje-
jo za umrlim, temveč se ve-
selijo. Po končanih formal-
nostih jih gostitelji napotijo
v nalašč zato postavljene ko-
libe, kjer se nastanijo za čas
tridnevnega praznovanja.
V teh treh dneh se je na-
bralo okoli sedemsto soro-
dnikov. Na slovesnosti so za-
klali triintrideset vodnih bi-
volov in čez sto prašičev. Kar
ne pojedo, tam razdelijo go-
stom za popotnico.
Meni se je zdelo, da je ljudi
ogromno. Domačini pa so
dejali, da je to ena izmed
manjših pogrebnih slo\
snosti. Dejali so, da je 1)
kakšen teden nazaj v f
drugi vasi res velika gos t
ki ji je prisostvovalo oJt
deset tisoč ljudi. Zaklali
čez tristo vodnih bivol
števila zaklanih prašičev
se niso niti spomnili. /
mreč iz tiste vasi je izhj
drugi človek vlade na Ca
besu. Njegova družina je t
dovolj premožna za pripn
takšne gostije. Poleg tegi
za polovico stroškov pris
vala še vlada.
Kot sem že omenil, im
vodni bivoli v življenju
radžev velik pomen. Neki
v še bolj nemirnih časih
na pogrebnih slovesnos
žrtvovali ljudi. Danes so
hovo mesto zamenjali vo(
bivoli.
Tam so poznani črni in 1
vodni bivoli. Črne uporab
jo kot vprežno živino iz
delovanje riževih polj. Tei
precej. Njihovih belih
vrstnikov je znatno man]
so tudi do dvajsetkrat dra
Od črnih se razlikujejo i«
svetlejši barvi in belih Ji
in da redkeje povržejo. Sli
jo jim le zgolj za obredni
tvo vanja.
Že prej opisana skup
sorodnikov iz vasi
ding je privedla tudi en
belega vodnega bivola,1
kega kakšnih petsto kiloi
m o v. Tega so takoj obred
zaklali.
PIŠE:
STANE ŽILNIK
23
Sorodniki prinašajo darila
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zal^
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednJ
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Man.
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Un1^
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bof-adi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ^
vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-1^