Leto LXXVTI. R. 10 : t-ntrMihj bai bvsahh 1*8 PreU — Cena *.— K tTRKOTlJSTVO OPRaVa IN ENSEJRATN1 OODKU5K. LJUBLJANA PUCC3NLJEVA LTL & MH^EFON BT &1 -C S1-2&. 31-24, $1-2» te »-» EDEUSKA IZDAM „JUTRA IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT FOSCICLJKl-JSKA IZDAJA »JUTRA« MM Fortdauer der Materialschlacht itn Westen Deutsche Stellnngen bei Lauban verbeftsert — Veretnzelte sovvjetische Aufklanings-vorstosse an Oder- und NeLsse-Front ohne Erf olg — Rummetsburg naeh bartera Rampt verloren — Alle neuen I>urchbruchsversuche in Ostpreussen vereitelt — An der West-front oeue feindliche Krnite herangefuhrt — Feind d rang iu Krefeld ein — Am Prtim der Feind in Gegenstdssen aufgefangen — vVlederaufflammen der feindlichen Angriffe in Mittelitalien — I>eub*ehe Beaatzung von Piseopi ubervvaltigt Ans dom Fuhrerhanptnuurtier, 4. Mara. Dr:x3 Das Oberkoinmando der Wehrmacht gibt ockannt: Iiii slona kisohen Erzgebirge sctzte der Feind seine Angriffe gegen den Frontbo-g< d von Scbemnitz und Altsohl fort und erzielt* bei und vtestlie-h Karpfen geringe Eiuhriiche. Volksgrenadlere fin^en sudlich der Hoh-en Tatrj die Angriffe eines >ou jetisehen Bchiitzenverbandes im Hauptkampffeld auf. Seli u iit h re \ngriffe Jer Bolsehe\visten Ini schl< sisehen Raum braehen am Nord-nnd Ostra ad dt r Z;«bton im Ahvvehrfeuer zusammon. Beiderseits Lauban verbeases> ten DOsere An.rriffs;;ruppen e;ejren zilhen Wlderstand und zahlreiehc Gegenangriffe ■owjetischer Panzerverbande auch gestera Dure - nnd 0-.tfre.nt bfieb auf vereInzelte erfoiirlose Aufklaningsvorstiisse der Sovjet s besohranut. Zwisch< n Starjrard nnd Oramhurg In Pommern warfeu die Bohu hevvisteu starke Teile von zvvei 1'anzerarmeen in den Kampf und dran^lm die eigenen Abvvehrkrafte trota v^rlnsnrner Gcgenvrehr iil>er die li-n*e naber-Sobivelbrin zuriick. Die ans dem Kaum RubUtz naeh Norden vorgestossenen sov j tisehen PanzfTVfrhaiv!-- vvurden <>st-Hch Kostin und bei S<>h!nrp anfir< fanjjrn. Rnmmptsbnr j erine nieh hartem Kampf verloren. SrbT^?d- und .Jac Sflucrz-ougo ver-ni^hteten in diesem Kaum vviederum 24 aowjetlschc P.-.nzer. Durrb das P- IspleJ Ihrer Ofnrierc mit-gorissen, vcreitclten nnsrro tapf°ron Trup-pen an den Brennpunkten der Abvvehr-seh1:«rht in Ost preučen in entseTdossenen Grn-rn^ln'^n vreiterMn alle IMirehbrueh«*-Ter«:xrhr der P»t»lsehr\Tisten. In Rurland nabni der Feind niid^stli^h Libau seiue Angriffe i:ach st^rkrr Feucr-vorbereltung ^ irder auf, bHcfa jedoefa naeh gerin.ien Anfnr*.g«»frf ds;$ n inncrhalb de« HanptlrampffeJdes in-^en. Im Wovtcn dau>rt di«» Mntf-ri«!son?Twht naTnnte della Torrarza et^va 3 km na-eh Norđeu vorđringeil. Fin strirkorer Anprriff der Rri{:-n a-n ?»^nio nord!?th Farnza scbei-terte. Auf der Eandrunge o^tlieh dr« Co-maeebio-S-*>, \vurde ein ortlieher Eanbrucb ab^'orji»^olt. Hip B^afmng der klein^n Tnse! Pisrop! nord%vest!!eh Rhođos hat 4 Monate lang betriie^'t^iehe feindiiehe Seestreitkrafte ge-!»unden. Kompnnie wurde j^trt. naeh- rtem sie zahlrrVhe Angrtffe de« Grtrn«'rs al»ge\vi»,cien hntte, von iiberlegenem Feind ti!ier\viiltlgt. Amerika nisehe BomT>erverbande nnter-nahmon am Tage weirrnumige An«rrl^fe ^rjTPn da« Refchsgeblet, ivobei \w aTlem Pcrsonenverbmte und Sehadrn in Chfmnltr., Ma cdrhurjr. flannover und Bielefeld ent-stand^n. In der Naeht rrar Oortmund das Zirambnem ognju. Ob obih straneh Lauiiana so naše napadalne skupine vkljub žilavemu odporu in številnim protinapadom aovjetelrJb okiopn..r.kih oddelkov tudi včeraj zboljšale svoje .postojanke ter uničile 31 sovražnikovih oklopni-kov. Boji na bojišču ob N>i-si in Odri so ostali omejeni na posamezne brezuspešne sovjetske izvidniške sunke. Med Stargardom in l)raa>hurgom na Po-morjanskem so vrgli boljšev Lki v b«»j močne dele dveh oklopniških armad. \Tcljul» ogorčeni protiobrambi so potisni!« lastne obrambne sile nazaj preko ti te i> her-Sehi-veibein. S področja pri lUiblitvu proti severu prodrle sovjetske oklopniške oddelke smo zausta\iii \*zhodno od Kosllna in pri Sehlaueju. Rummelsburg smo izgubili po trdih bojih. Borbena in lovska letata so na tem področju znova uničila 24 sovjetskih oklepnikov. Prevzete z vzgledom srvojlh ča«tnl?%ov so prepržile naše ju miške čete na žari^elll obrambne bitke v Vzhodni Prus*»jl z odločnimi protisunki §e mulalje vse boljše viške pr li; i>ne pol^k'ise. V Kurlandiji je sovražnik po močni topniški pripravi obnovil svoje napade Jugovzhodno od Uepajej vendar je po majhnih račetnih uspehih obležal v glavni bojni črti. rv.k zapadu se po dovozu novih sovražnikovih sil nadaljuje tvarna bitka z ne-groanjftano silovitostjo. Od Benovega kolena pri Reesn pa do G?Woma so na5e čete krvavo odbile močne napadle, Juino od tod \\i do Rena se je posrečilo nasprotniku potisniti naše oddelke v ogorčenih bojih nazaj ter vdreti v Krefeld. Na odseku ob Erftu do področja smerno od Euskirchna smo sovražnika, ki je na široki črti prekoračil reko v smeri proti vzhodn, s protisnnlti zopet zaustavili. Oh obeli straneh Priima in ob Kylhj, vzhodno od Bitburga se nadaljujejo pozicijski boji, v katerih so Američani samo krajevno napredovali. Na področju Forbncha, pri Saiugc*miindu in v spodnjih Vogezili je napravil na»protii«k številne napade, da bi v n lil pOBomoel in vezal čete. Po dosedanjih vesteh so nničile včeraj iiiiše čete na napadnem bojišču 7o so\Taž-:i 'v »\lh oiii«iiaiicov. V srednji Italiji je obnovil sovražnik se-v erozapudno oDagens Nvhcterja*: Vuori. ki je član seciamo-demokratske opozicije in predsednik finskega društva, je b^iavil v svojem radijskem govoru, da zahtevaj d jaltskJ sklepi od Finske pomembne izpremembe v njenem političnem in socialnem življenju. Ako ne bo prišlo do nikakih bistvenih iznrcr::enib ,bo obstoiala za Finsko nevarnost, da jo uniči revolucija aJi pa ^da izgubi tudi pravice, ki jih je dobila s premirjem«. Vuori je izrazi! upanje, da se bo ta iznrem inje valni postopek izvršil mirno in s paiianienLarni»-i sredstvi, brez nasilne revolucije. Povojni čas bo zahteval tudi gospodarskih izprememb. >Ne moremo zanikati«, tako pravi posebno poročilo >Dagens Nvheterja« iz Helsinkov, >da predstavlja govor za finske poslušalce udarec, saj so doslej živeli v upanju, da bo izpolnitev mirovnih pogojev zadostovala in bo Finska lahko kljub temu obdržala svojo samostojnost v bodočem povojnem svetovnem redu. Vuorijev radijski «rovor pa vsebuje gotove Izjave, ki kažejo, da od meščanske in kapitalistične predvojne Finske ne bo mnogo ostalo«. Velika obrambna bitka na zapadu Berlin, 4. marca. Na severnem dem xa- padnega bojišča se stapljajo sovražnikovi napadi med Gochom in Velikim jezom v dolini Urfta vedno bolj v enotne operacije. S področja Miinchen-Gladbacha je napadla 9. severnoameriška armada dalje proti severu in sevrovzhodu. 1. kanadska armada je ojačila svoj pritisk proti Xan-tenu. britanske sile pa so pričele v petek na sredi nemškega, do Maase segajočega bojiščnega loka prodirati pri Venloju v smeri proti Geldernu. Med Emmerichom in Dusseldorfom je osredotočila 1. kanadska armada v petek svoje težke napade na Reichs'vald. Težki sunki so sledili ob obeh straneh železnice Goch-Xanten. Le z zelo visokimi izgubami se je posrečilo sovražniku, da je napredoval ob že Izniči in ob južnem robu gozda Nemške čete. ki so vršile vedno znova protinapade, so vdore zajezile. Med Reichs-vvaldom in Maaso pa ni nastala kljub silovitim sovražnikovim napadom nikaka po-mebnejša tzprememba bojne črte. Britanske sile. ki so napadle s področja pri Ven-Eoju, so pritisnile proti severovzhodu do Niersove doflne in vzhodno od tod ležeče ceste Krefeld-Geldern. Za prehode preko reke Niers in gozdove na njenem vzhodnem bregu so se vršili boji še ponoči. 9. ameriška armada je ojačila svoj pritisk med Venlojesn ln Dusseldorfom proti severu. S svojhm levim krilom se je potisnila do z^orniega toka Niersa. nato pa je udarila z r ločnimi oklopniškimi silami z za- pada ta juga proti Krefeldu. V južnem delu Krefelda so se razvneli siloviti poulični boji- Desno krilo Američanov je istočasno se dalje pritiskalo pri Neussu, kjer so se vršili težki boji za most preko Rena. Na odseku ob Erftu so ■ se ves dan r aa-njavali težki napadi in protinapadi. Severno od Grevenbroicha so napravile nemške čete bočne sunke proti sovražniku, ki Je prodrl do Netissa, južno od Grevenbroicha ln severno od Bergheima pa so preprečile globlje vdore. Ob železnici Dilren-Kdln so ponono zavzele izgubljeno ozemlje. Med Erftom in jezom v dolini Urfta so Nemci v glavnem odbih sovražnikove napade. V sredi zapadne^a bojišča je narasel pritisk 3. severnoameriške armade v Eiflu in ob obeh straneh Trierja, vendar so imeli boji na celotnem prilmovem odseku le krajevno omejen značaj. Med Bitburgom je pritiskal sovražnik proti Rvilu ter proti jugu v smeri Trierja. Nasprotnikovo napredovanje je bilo tudi tu omejeno. Južno in južnovzhodno od Trierja so skušali razširiti Američani svoje prejšnje dni napravljene vdore, vendar so jih Nemci v težkih bojih prestregli. Na jugu mesta so se vršili boii za most preko Mosele. Za hrbtom sovražnika so se še držala nemška oporišča, ki so vezala močne sovražnikove sile. Vzhodno in južnovzhodno od Sanrhursra so Nemci prav tako zajezili sovražnika, ki je tamkaj pritiskal z močnimi silami. V ostalem javljajo z zapadnoga I »»jišča le o krajevnih bojih. Recseveltovo hinavstvo Medtem ko pretaka krokodilske solze nad v bojih porušeno trdnjavo Sebastopol. ameriški letalci po njegovem na roči ln rušijo kulturna središča Evrope nikakšnih izgledov, da bi se lahko kdaj Stockholm, X. marca. Reuter talija Is Nevv Torka, da se je pri letalski nesreči ubil general Harmon, vrhovni poveljnik ameriškega strateškega letalstva na Pacifiku. BerLni 3. marca. Rcoseveltovo sklepanje, do katerega je prišel spričo razrušenja v Se-bastopolu, da namreč »nimata nemški militarizem in krščanska poštenost na svetu dovolj prostorac, objavlja berlinsko časopisje z obširninii komentarji. 3-Deutsche Allgeme.iie Zaitung« prav-., da je bil Sebastopol v tej vojni triKrat žarišče bojišča: Prvič v zimi IS/41-42, potem v poletju 1942. in potem tretjič pri nemškem umiku leta 1944. Boji za Sebastopol so bih izredno žilavi. »Jasno je.c piše časopis, »da je osredotočeni naval s severa in juga, združen z učinkom najmočnejšega topništva in mogočnim posegom našega letalstva po\ zrocil velika razdejanja na utrdbenem področju in v mestu samem. Videli smo jih na dan osvojitve v poletju 1942. Mnogo drugače res ni izgledalo kot v nekaterih ber-llnskh predelih po terorističnih napadih. Toda naravno so danes zamolčali, da so prav v Sebastopol'.' in njogovi okolici bolj-šcviki sami izvršili številne razstrelitve.< LAst opozarja na to. da daje Rcosevelt že leta sem bombardirati nemška mesta, z las t. stanovanjske predele in kulturne stavbe. V novejšem času je bil tozadevno pač najbolj grozoten primer Dresden, ki so ga V veliki meri tudi zato izbrali za čili, ker so vedeli, da je prenapolnjen z nemškimi begu nete O isti stvari piše »VSlkischer Beobach- ter«, da se je Rocsevelt moštvom in poveljnikom ameriškega letalstva vedno znova zahvaljeval za njihovo slepo uničevalno delo ter da se jim je tudi sedaj zahvalil. »Ta mož, ki je s svojim jeklenim čelom vtisnil vseia zločinstvom, ki so bila storjena v tej vojrt pod zastavo njegove dežele s posebej izmišljano obliko letalskega terorja, naj podle jše poteze ter je še daleko prekosil svojega vzornika Churchilla, si sedaj upa hli-nia ogorčenje ako vidi razbite ceste v trdnjavi, za katero so se vodili srd ti boji. Svojim sodržavljanom skuša dopovedati, da se je tamkaj odigralo nekaj »nemoralnega*. Derlin, 3. marca. Berlinsko časopisje živahno komentira Rooseveltcvo poročilo o konferenci v Jalti, ki ga je podal pred kongresom- »Deutsche Allgemeine Ze^tung« piše: »Za Roosevelta je bila krimska konferenca, kakor je sam izjavil, obratna točka V ameriški zgodovini. To v resnici tudi jc, ker taji vsako ameriško tradiejo. Za svet bo pomenila vedno pričetek katastrofe, če ji ne bo nemški odpor vrgel nasproti nepremagljivega »ne*.« Omembe vredno je Rooseveltovo priznanje, da v Jalti o pacifiški vojni sploh niso govoril!. Spričo tega se je vrnil Roosevelt iz Jalte v zadevi najvažnejšega ameriškega vprašanja praznih rok. »Berllner Morgenpost« piše, da Je Rooseveltovo poročilo prikrojeno agitatarski potrebi severno ameriške notranje politike. On hoče prikazati boljševizem kot politični element, ki prinaša po svojem bistvu predpogoje za mirno ureditev sveta. Njegovi poslušalci pa si morajo izbrisati iz spomina potoke krvi in deportacije na Poljskam, v Rumunijl, Bolgariji in na Finskem, Pritisk na južnoameriške države Ženeva, 3. marca. Kakor javlja »Times«, si ameriška delegacija v Mexiku mrzi-čno prizadeva, da bi pregovorila zastopnike 13 južnoameriških držav, ki še ne vzdržujejo nikakih zvez s Sovjetsko zvezo, k sprejetju tega koraka. 3raziljski predsednik V ar g as 2e že objavil, da bo Brazrlija navezala štite s Moskvo. Zastopnikom tiska je Izjavil, da ni prišlo med Brazilija in Sovjetsko tvezo nikdar do preloma diplomatskih odnosov, temveč le do prekinitve po letu 1917. Sedanji trenutek smatra kot primeren za obnovo d plomatskih zvez, Stockholm, 3. marca. Na mehiški konferenci, na kateri igrata glavno vlogo Severna Amerika in Brazilija, nameravajo po vesteh iz Mehike ustvariti širekopotezno celinsko gospodarsko sodelovanje. Tako so baje predlagali, naj latinske dnierške države uradno priznajo severnoameriške črne liste in odobre ukrepe, ki bi preprečili evropske naložbe kapitala ter olajšale severnoameriške investicije Našima rekrntacfia tujih državljanov v Ameriki Stockholm, 3. marca. Pomanjkanje človeških rezerv v Zedin jenih državah je ustvarilo izredne čuden položaj, kakor poroča nevvvorškl dopisnik »Dagens Nyhc-terja«. Nevtralni dopisniki v Zedinjenih državah stoje pred izbiro, da stopijo ▼ ameriško vojsko ali pa se morajo pismeno zavezati, da ne bodo nikoli v bodočnosti vložili prošnje sa podelitev severnoameriškega državljanstva, Podpis tega potrdila pa pomeni, da bo podpisnik takoj po koncu vojne izgnan s Zedin jen it drfrav tnr da se pozneje vrnil. Dva švedska novinarska dopisnika, namreč Per Pereson, dopisnik dnevnika -Svenska Dagbladet*. in Torsten Jonsson, dopisnik »Dagens Nvheterja«, sta se v zadnjih dneh rešila pred vpoklicom le z največjo težavo. Inozemskim dopisnikom je uspelo doseči določilo, ki odgovarja nemškim »TJK«-položajem (oprostitev od vojaške službe). Taka oprostitev pa velja v Zedinjenih državah le 6 mesecev ter jo je treba potem zopet obnoviti. Potem, ko je vprašanje moštva postal* v Zedinjenih državah vedno težavnejše. so pred kratkim izdane oprostitve podvrgli ponovnemu pregledu. To pa je bilo izvedeno, kakor je možno posneti iz švedske vesti, ker je vladalo premajhno sodelovanje med severnoameriškimi oblastmi. Ne grozi pa vpoklic v severnoameriško vojsko le švedskim novinarskim dopisnikom, temveč sploh vsem Švedom v Zedinjenih državah. Trgovski krogi poročajo »Dagens Nvheterju«, da je bilo veliko število zastopnikov švedskih tvrdk v Zedinjenih državah postavljenih pred ultimat: Služba v vojski ali izgon Gre za več tiseč švedskih državljanov, ki so zaradi tega v neprijetnem položaju. Ker bi vpoklic švedsMh zastopnikov v Ameriki pomenil za švedsko trgovino veliko škodo, so švedske tvrd k e svetovale svojim zastopnikom, da se kljab nevarnosti izgona ne ociločlio za vojaško shižbo. Počasi prihaja na dan Pomembna Edenova izjava o britansko-boljšcviški vojni krivdi Rerlln. 3. marca. Iz krimske debate v angleški spodnji zbornici je treba zabeležiti zelo značilno stvar. Ob odgovoru na vprašanje poslanca Arehibalda Soutbbyja, zakaj ni uspelo Veliki Britaniji leta 1939. pri takratnih spomladanskih pogajnnjih napravit s Sovjetsko zvezo pogodbe, je Izjavil Eden, da bo vzrok pač v tem, ker je podala takrat Sovjetska zveza izjavo, da bi morala imeti, ako bi hotela skleniti takšno pogodbo, pravico, da smejo njene Čete v primeru miru z Nemčijo, korakati čez Poljsko. Poljska vlada pa ni hotela pristati na to sovjetsko zahtevo. Mislim, je dejal Eden. da je bil to glavni vzrok za zlom takratnih pogajanj.< Ta Edenova izjava ft samcu" dveh stvari posebno pomembna. Prvič dokaznje, kako zelo je Anglija že leta 1939. silila Sovjetsko svezo, naj napade Nemčijo, drugič pa priSa o zahrbtnih namenih sovjetske politik«, kj je istočasno, ko je sklenila pogodbo z Nemčijo, že vodila diplomatska pogajanja o vojni proti nemškemu narodu. Teroristični napadi na italijanska mesta Milan, 3. marca. Pri zadnjem težkem terorističnem napadu na Brescio je bila po uradni vesti težko prizadeta sredina tega mesta. Dve bolnišnici ter mnogo stanovanjskih his so napadalci popolnoma uničili. Nek nadaljnji teroristični napad je veljal Mantuš. Tudi ta je zahteval žrtve civilnega prebivalstva. Težka napada na Verono sta ubila mnogo civilistov in povzročila veliko škodo v stanovanjskih predelih. Nadaljnji napadi so bili naperjeni proti mnnjšiin krajem v okolici Trevisa in Benetk. Številne rušilne in zažigalne bombe so vrgli letalci na Padovo in okolico. Hudo škodo je po-vzročii tudi teroristični napad na Viccnzo. Pomembni uspehi nemške Berlin, 3. marca. Pod naslovom »Mornariško vojno vodstvo beleži dobre uspehe> piše mornariški sodelavec dnevnika »Voiki-scher Beobachter«, da je omembe vreden prirastek potopitev od januarja na februar. Pri uspehih so predvsem udeležene podmornice, ki so v zadnjih mesecih z uporabo Dieselove zračne cevi, imenovane tudi rilec, uporabljale uspešno tehnično sredstvo za prekilžanje sovražnikovih načrtov. Posebno pomembni so bili v februarju uspehi v Sevemrm morju. V celoti je izgubil sovražnik pri operacijah v Severnem morju 20 preskrl*ovalnih pamlkov s 135.000 tonami, eno križarko, kakor tudi 9 ruftilcev tn spremljevalnih ladij. £e je vprašanje pomanjkanja ladijskega prostora po Churchll-lovem priznanju vplivalo na sovražnikov vojni načrt ter ga zakasnilo, je to posledica potopitvenih uspehov predvsem nemških podmornic. Ogromne izgube sovražnikove mornarice predstavljajo pritiskajočo hipoteko pri vseh VOJnOl ukrepih Anglije In Zedinjenih držr>v ter so kažejo kot razbremenitev Nemčije na bojiščih na vzhodu ln zanadu. Boijševiška vlada v Rtamutlji Stockholm, 4. marca. Ker princu Strbvju ni uspelo doseči prehodne rešitve, je dosegla Moskva v Rumuniji svoj cilj. Novi ministrski predsednik bo boljševik. Po vesti agencije Tass iz Bukarešte je bilo poverjena sestava vlade Petru Grozi, dosedanjemu namestniku ministrskega predsednika, Groza je predstavnik boljševikov ter zastopa takozvano narodno - demokratsko fronto, strankarsko organizacijo, ki so jo ustvarili boljše vi ki v Rumuniji, da bi prikrili svoje cilje. Triumflrajoče ugotavlja Moskva, da se s tem bliža dokončni rešitvi ustvaritev vlade ix zastopmkov ? resnično domokrat-saih Zmaga ali smrt! Ofivor. kl ga je imel v sredo zvečer po ra!iu državni minister dr. GiSbbeta, je ft«o-boko odjeknil ne samo med nemškim narodom, temveč po vsem svetu. Tudi v sovražnem taboru so morali priznati, da je bila to visoka pesem hrabrosti, požrtvovalnosti in možatosti, ki odlikujejo slehernega nemškega borca, I>a to niso prazno besede, o tem nudijo vsakodnevne dokaze boji na vseh frontah, kjrr se bore nemški vojaki z nadelavikim naporom proti številčno in materialno nadmočnomu sovražniku, sadajajoč mu neprestano najhujše izgube v moštvu in materialu. Minister Gnbbols je r. odkritosrčnostjo, kakršno zaman Iščrmo pri voditeljih sovražnega tabora« razložil nemškemu naroda dejanski položaj in nI nič prikrival, da je morda celo kritičen. Baš ta odkritosrčnost, ki brez olepšivaoia prikazuje stanje, kakršno je, jo najboljši dokaz, da mu tudi trenutni neuspehi ln udarci, ki so v vsaki vojni nH/bežni, ne morejo omajati duha in zamegliti treznega gledanja, še manj pa m^'ti vero v končno zmago. Svet je že poravna imel priliko spornati, da je ni stvari, ki hI mogla spraviti nemški narod in njegovo vodstvo i/- ravnotr'žja^ Jasno stališče, ki ga je v svojem gnv*.>ru r imenn celokupnega nemškega naroda zavzel minister dr. Gobbcls, Je docela pri-Križalo račune sovražnega tabora. Po tako Imenovani krimski konferenci so sovražniki napeli vse sile, da hi z raznimi zapeljivimi obljnbam! in s skrbno zamejenimi prevarami speljali nerršhi narod na led, jra pripravili h kapitulaciji !n t*»ko OTOOgočffl h-' :šev!ško-phitokratskim zaveznikom cene. io zmago. Toda tu so se temrTiifo oJteE. NemSkl narod ne bo ni-i^.-r odloži] orožja, ker se predobro zaveda, da bi pomenila pu>dredltev sovražniku poj;ln in smrt. Zato je* pripravljen, da prenese In vzdrži tudi najhujše udarce, ne da bi pri tem izgubil le trohico vere v dokončno nemško snago. Te vero m a ne more vzeti niti naXl.e*iialnejS* letalski teror, ki so ga sovražniki ■topnJevaH do skrajaestl. Nemški Človek, vzpojen v narod nosorialističnem duhu, prekaljen v ne-številnih borbah, samo stisne zobo ln se vrže še odločneje v be>rho ter izpolnjuje rfvojo dolžnost do svojega naroda in svoje domovino s Se večjo zagrizenost jo ln najskrajnejšo požrtvovalnostjo. Odločen, da povede borbo za vsako ceno do konca, gleda s polnim zaupanjem v bodočnost, zavedajoč se, da Ima nad seboj vodstvo, ki ve, kaj hoče ln kaj zmore. Ta svetal zgled, ki mu ni primere v zgodovini, mora biti tudi nam Slovencem v novo spodbudo, da neomajno nadaljujemo započeto borbo prsti skupnemu sovražniku ln jo privedemo do zmagovitega kon^s. Zmagati aH umreti! V trh dveh besedah je zapopadena osnovna nsoda ne samo nemškega naroda, marveč vseh narodov evropske cVline. Tudi nas narod je Že na lastni taožl spoznal, kakSna usoda bi ga doletela, ako bi se sovražn*?rorn človeštva posrečilo uničiti Nemčijo, ki Je — o tem pač ae more biti vrč. mi nllio^rar nobenega dvoma — edini resnični branik Evrope. Fsoda Evrope Je dnres tako t'"snn in ne-razdružno povezana z nv^do Nemčije, da M pomenil padeo N>mčlJe obenem propast vse zapadne evropska omike In cJvHIznelje. Evropa bi postala plen azijnt«kih tolp In židovsldh plutokrat'-klh zarotnikov, dveh neizprosnih sovražnikov Vrsčanskega človeštva. V sklopu evropskih nnmdov, ki fln jrroz! uničenje od židovske pfntoifcracije ln azi.iatskega boljševizma. Je tud! nns «lnvru-ski narod, ki je neposredno ogrožen. Bledeč vzoru DCtnSkega naroda, ro-ramo tudi Slovenei ristTvitl vso sve Je sile v sknnn' obrambi Evrope In so $o tesneje okleniti nagega domobranstva. Ji z orožpm v roki dokumentira na^o življenjske vnTjo In odpornost nroti vsem silam teme. Poziv, ki rra je mintsfter dr. <šo''b~!s nafdovfl iia nnm-skl narod, ve!?a v enaki meri turll nam Slovencem: M:=!fr« na domovine In zavedajte se, da Je obramb-* d^;,- v'rse noša prva dolžnost! Zrnata ali smrt! Tretjeg-a id! i——m—«^—— tub rr— r fin—m Nova k?:za v Grčiji Stockholm, 3. marca. »Dailv Herald« poroča, da grozi Grčiji nova krza. Povzročilo jo je osebno obnašanje ministrskega predsednika generala Plasti rasa, ki ima kaj malo razumevanja za politična vprašanja in prav nič za gospodarske zadeve. Njegov program obsega dve točki, namreč močno vojaško vlado v Grčiji in pn zasedbo vseh važn"h mest z osebnimi pri 1a tel jI. Genrral Plastiras izredno ljubi politične intrige. Zato so skoraj že popclnoma zanemaril izredno važna upravna vp^šanja s katerimi U se morala baviti vlada, an 2 •SLOVENSKI N A K O D« ponedeljek. 5. marca 19« »ev. 10 am t o pelje... Tri zanimive iz Titove mokratleče", „svobodae", federativne4* Jugoslavije Fno izvršeno dejstvo več V i sporazumu«, ki sta ga 1 novembra 194i -klemla SuoaSič m lito. sta tudi tale dva stavka. -Kei je Jugoslavija priznana v sklopu združenih narodov v svoji stari obliki m kot taksna funkcionira, bomo tako našo državo predstavljati tudi nadalje pred zunanjim svetom m v vseh aktih zunanje politike dokler naša državna zajednica bodoča demokratska federativna Jugoslavija, ne dobi a svobodno odločitvijo naroda svoje definitivne oblike vladavine Takšna oblika vladavine v Jugoslaviji ostaja do odločitve ustavodajne skupščine, to se pravi, do določitve dokončne ustavne ureditve države.« V t Naši vojski« glasilu slovenskih oboroženih komunističnih krdel, pa čitamo na stavljeno vprašanje: >Kakšen je grb demokratične federativne Jugoslavije?« siedeči odgovor: »Grb naše države je bil pred kratkim objavljen: pet bakei. simbol naših narodov, s peterokrako zvezdo na vrhu. v vencu klasja ki je znak svobode in bogastva naše zemlje.« Priznavajoč »kontinuiteto Jugoslavije«, torej tudi njene simbole in zunanje znake, med katere spada gotovo tudi državni grb, ki je ustavno določen. Je Tito kljub sporazumu« ki predvideva, da bo dokončno ustavno ureditev države določila ustavodajna skupsčjna Sel preko tega ^sporazuma* in sam določil novi državni grb Ta grb je vsekakor zanimiv saj ne vsebuje ofkakega nacionalnega znaka posameznih »federativnih edinic«. ki jih hoče Tito vključiti v svojo >demoki atično« Jugoslavijo. Ker-.*-sto srbskega križa in ognjil, hrvatskih 25 srebrno-rdeč;h polj in slovenskega grba tet posebnih znakov za Makedonijo. Črno goro ter Bosno in Hercegovino je v novem grbo Titove Jugoslavije »pet bakel. simbolov naših narodov, s peterokrako zvezdo na vrhu .< šest »federativnih^ edinic in pet bakel se nikakor ne ujema, ujema se pa pet bakel In peterokraka sovjetska zvezda, strni ol komunizma, ki je v petih krakih iz-razJl stremljenje po oblasti nad vsemi petimi kontinenti sveta, nad vsem svetom. Zaradi trga pet bakel da ne govorimo o peteoi ki akl zvezdi nI in ne more biti niknk »simbol naših narodov«, marveč je čisto ko-mua;^t:mi Internacionalen simbol z>lje po svetovni nadvladi Moskve. Komaj rojeni »sr->r~ rum« pa je tudi že k šen — Subašič 8 svoo »vlado«, s katero je nedavno prispel v noosrrnd. da se dokončno »sporazumom, pa postavljen pred novo tz-■Mstvo... sanja angleškega lista« Članek kaže velik srd komunistov, ker jih nihče oe podpira z živili V njem je citiran angleški komunistični List »Revnold Newsc. ki je med drugim napisal »Ed-no kar zahtevajo ftitov-ci), je hitra akcija, da bi se njihovemu ljudstvu pripeljali hrana in obleka, ki sedaj čakata na prevozna sredstva v Italiji, Afriki. Kanadi in Britaniji. Kdo je odgovoren za to. da se ne da na razpolago maršalu Titu nobene izmed jugoslovanskih ladij, ki sedaj plovejo za zaveznike? Po čigavem nalogu zadržuje zavezniško poveljstvo za vojaSke zveze v Bariju 3500 ton hrane, ki je bila poslana v Bnri že 21 novembra ? Sovjetska zveza te kljub ogrom- nim lastnim potrebam poslala v Jugoslavijo že 50 000 ton žila.« Naša javnost ima v spominu drugačno sliko, ko so vdrle sestradane edinice sovjetske armade v Beograd, niso prinesle s seboj ničesar, marveč so planile po trgovinah in živilskih zalogah in pobrale Se tisto, kar so imeli Srhi sami In sedaj kar 50.000 ton žita? Beograjska »Politika«, ki sedaj kot čisto komunistični list zopet izhaja, je imela pred vojno zelo čitano rubriko »Verovali ili ne« . . . Vse s'uži le agitac'j! r Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, odsek za presveto. o<;de-ick za umetnost in ljudsko prosveto:. je iz-' dalo sledečo okrožnico: »Na naš oddelek se i obračajo odbori in posamezniki s prošnjo, j da jim poš1.jemo za njih prireditve prtmor-I ne drame, skeče itd. Iz povsem razumJjivm ! razlogov mora biti vsakomur jasno, da ne ' more imeti -xldelek ntkake zaloge knlig ali kako drugače razmnoženega gradiva te vrste. Zato smo sklenili: 1. izdati seznam iger, ki jih priporočamo v uprizoritev, ker ustrezajo ali vsaj ne nasprotujejo duhu našega časa. naših potreb in več ali manj tudi umetniškim zahtevam ... 2. pošiljamo. . . izvodov igrice Pit 4. Stralia valna azizlzzmerizKs letziz je pri H-j^r;'!7.« tssira-sfSa s 3 ni tet ril avtomofeSI — V njem sta zgorela i2va ttržScc ranjena ttmabrmca m 3 vršen »F e 5 loti from wanf« »S đa pred poman jkanjem< je med drugin i eno Izmed mnogih gesel, ki ga je v • lan j i vojni vrgel v svet Rooseveit in so ga sprejeli med svoje agitacijske krilatice kudi njegovi zavezniki. Kako izgleda to geslo v praksi — in to celo v »zavezniških« odnosih do Tita — je razvidno iz odlomka članka sovjetskega častnika Gorskova, ki se je mudil pri Titu v Drvarju. Članek je priol čila sovjetska revija »Vojna in delavski razred*, ponatisnila pa komunistična >Na5a vojska*. Gorski piše: »Govorili smo o tako zvani epeti ofenzivi* v Bosni lo Crnl gori. ko so Nemci vrgli proti Narodnoosvobodilni vojrki velike sile in se je morala ta pozimi In s težkimi borbami izviti Iz ob-koljevanja. Ljudje so bili izmučeni od težkih pohodov. Zaloge rezervne hrane so bile Izčrpane. -Zaradi lakote so se pričele množične halucinacije. Borcem se je zdelo, da jim dele hrano. Pet sto do šest sto borcev se je postrojilo v vrsto pred neko drevo ln stalo s porcijo v rokah. Pričakovali so razdeljevanja hrane. Zdelo se jim je. da ne stoje pred drevesom, temveč pred kotlom. Le s težavo so prišli k sebi In spoznali, da stoji pred njimi drevo in ne poljska kuhinja. Utrujeni od pohodov in prenočevanja v snegu, pod milim nebom, so borci videli lažne slike: zdelo se jim je. da so pred njim! hiše In ne snežni zameti. Planili so naprej — toda bili so vedno Isti snežni zameti . . .« K tei značilni reportaži, iz katere je razvidno, da niso komunističnih krdel podpirati s hrano niti Sovjeti niti Anglosasi, dodaja isti Ust še članek pod naslovom »Vpra- Nl *e zgodilo prvič, da se je teroristično angloameričko letalo spustilo ni/.ko nad zemljo in obstreljevalo z vsemi mednarodno priznanimi znaki opremljeno vojaško saniti t no vozilo. Vojna kronika bele*! na tisoče taksnih primerov. Slovenci takšnim poročilom nismo hoteli verjeti. Smatraii smo jih za propagandna sredstva ter jih odklanjali. Sedaj smo morali spoznati tudi mi. da ni*o hiia pretirana, marveč popolnoma resnična. Dne 28. februarja so sc pojavila nad LJubljano angloamerička letala. Nedaleč od Rudnika — pod Debelim brdom — so začela obstreljevati sanitetni avtomobil, ki j<« bil po vseh predpisih označen z rdečimi križi na strehi in ob straneh, šofer in nehi lahko ranjen! sta se Se utegnila rer^ti, v avtomobila pa sta ostala dva hudo ranjena domobranca. Avtoamhulan-ta so je zaradi za žiga Inih izstrelkov z letal vnela. Ranjenca sta pri živem telesu zgorela. Pomoč je bila onemogočena zaradi ponovnega obstreljevanja iz zraka. Ze od nekdaj so si vsi kulturni narodi prizadevali, da bi vojne, strahotne že same i>o sebi, ne zapadle v medsebojne nečloveško morijo vojnih strank. Trudili so se, da posamezne vojne stranke tudi v medsebojnem obračunavanju z orožjem obranijo svoje čiovečanstvo, da se bore — če nt* te morajo boriti — na viteški, vojaško častni način. Predvsem pa so stre- Vi V dnevniku »Karntner Zeiiung« z lne 20. februarja presoja major Rutter von Schranisn trenutni vojaški položaj na vseh bojiščih in ugotavlja, da kljub raznim težavam ne smemo prezreti celote, ki dopušča nemškemu vc-jaškemu vodstvu še najrazličnejše možnosti za uspeh. Pisec izvaja: Po znani Moltkejevi besedi ie strategija sstem improvizacij. Tako jo obravnavamo tudi danes V sedanjem vojaškem položaju se bo 5e bolj k:t loslej izkazalo, da si bomo znali pridobiti v novem položi ju novih operativnih možnosti. Naše vodstvo je že ponovno pokazalo, da ie sposobno zagrabiti celo naitežTe strateške nrobleme z heur>cgij:vo voljo in 'zvesti svoje zamfsli skozi vse napetosti. Odločnost in zaupanje sta pri tem sili. ki sta nam še vedno pomagali premagati tudi nevarne krize. Kaj je sovražnik dosegel? Porne s'ile naSEh oboroženih si. To pa *e bil glavni smoter ni'hov:th sPovith efenziv. Kljnb vsem izgubam na vzhcdu smo vendarle v kratkem času. čeprav s skorc« nadčloveškimi napori, zgrabi V nova bc'išča in srro sedaj pri tem !a nadomestimo rr^TP za-itkrer)0 7, n-dtnim*-, ki se bodo razvili v našo korist. „Vojni zločinec knez a 1U & Ang'eži se na povelje Moskve zavzemajo za pjegavo iz c av Titu — iwzb»jvor z njegovim bivšim aciUlanlo.il poi^o,c—oai :a jem Ko. a Po poročilih Iz Ti-»-bone se zavzemajo angleški krosi, očitno ua povelje Mo-sk\e za izročitev bivšega jugoslovanskega kneza Pavla, ki je bil s\ujvčas»ao Internira:! v JtlznoafriškJ uniji. Delavska stranka je v Južnoafriškem parlamentu ie postavila vprašanje zunanjemu ministru ali bo Knez Pavle kot vojni zločinec« izročen Titu. V zvezi s temi poročili piše »Adria-Zei-tunge med drugin: >To je večino isti stari tr!k z geslom >Pvi-mite tatu«, ki odmeva ne samo s krimske konference, marveč tudi iz tega poročila. Svet že dobro pozna to geslo, a vendar mu vedno znova naseda. ZaLo bi ne bilo prav. Če bi tudi to vest sprejeli brezbrižno. Al! je tudi le trohica resnice na tako strašni obdolžitv:, kakor je naziv >vojni zločinec«, kakor poskušajo sedaj označiti tudi bivšega jugrjslovenskega regenta kneza Pavla? Stopili smo v stike s polkovnikom Ko-kaljem. tukajšnjim inšpektorjem oddelkov SNVZ, ki je bil nazadnje v bivši jugcslovcnski vojski poveljnk konjcn;škega polka kraljeve garde ter adjutant kneza Pavla in ga p^zna bolje ko kdor koli. Polkovnik Kokalj nam je v podrobnostih opisal ves S:-novicev puč pred Št rimi leti. pri katerem je bil tudi on sam aretiran. Na vprašanj4*, ali je takrat pri demonstracijah po ulicah Becgrada morda vendarle prišla do izraza velja ljudstva, je izjavil polkovnik Kr-kalj. da ves vik in krik v stvari ni bil nič drugega kakor skrbno pripravljena inscenacija angleških in sovjetskih agentov, ki so poprej napolnili z denarjem žepe svojih polit čnih marionet. Glavni činilci so bili po pretežni večini kapetani in majorji o čijih komptnosti že dolgo n1 bilo več nobenega dvoma. Za najbolj #oruptnega na se iahko označi Simovlč sam, ki se je »'zven poklica« na debel'-bavil s tm^t^ostvom in ki mu nabori verfž niski posel ni bil preumazan, če mu je pri nesel le najmanjši đcb'Čck. Ce danes prav ta vrata Ljudi, ki so Jugoslavijo brezvestno pognali v vojno, govori o knezu Pavlu kot o »vojnem zločincu«, je to pač največje reganje v svetovni zgodovini. Knez Pavle je v vsej sveji pol ti ki od vsega začetka dalje siiiatial vedno za svejo p;-vo in edino nalogo, >ohranitl kralju Petru njegovo dediščino neokrnjeno«, kakor je sam p:novuo-krat izjavil napram svojemu adjutantu. Zato je^ iijiel kljub svoji angleški vzgoji I in kljub svojim diugačnim zvezam napram svetu, proti kateremu smo so borili, zapita I ušesa za vsa pr šepetavanja in rciiij^ka navodila Londona in je imel nanje le suhoparen odgovor: »Ali nam lahko v roku šestih mesecev pomagate?« Ko na to vprašanje ni bilo mkakega točnega odgovora, je prostodušno izjavil: rPotem moram voditi politiko, kakrSna je edina na korist moje domovine!« Njegova napaka prt tem Je bia zgolj ta, da je hotel vse, kar si je zastavil, doseči po legalni pot-". Nič ga ni meglo pripraviti do tega, da bi se bil oddaljil od te poti. Polkovnik Kokalj je naglasll, da je bi knez Pavle v vseh svojih dejanjih in po vsem svojem bistvu kavalir od nog do glave, Evropec v najboljšem smislu te besede, tudi v svoj politični usmerjenosti do problemov naše celine ln globoko preverjen o evropskih nalogah svojega naroda, ki ga je skušal tudi v zunanji politiki resiti iz pajčevine mračne balkanske romantike. Jasno je videl, — kakor je to nedavno potrdil v nekem razgovoru tudi bivš minister v Nedicevl vladi prof. Vasiljević —, kam bo ta vojna, enkrat sprožena, dovedla, če bi Nemčija podlegla: ne do nadoblasti Anglije v Evropi, marveč do brezmejnega porasta moči Sovjetske zveze katere žrtev bi potem -ostal tudi njegov Tr»?tni narod. Dosedanj logodki p "... brjazen le preveč potrdili, meli za tem, da bi bile vse nadaljnje vojne neprilike pri zanese ne tistim, ki so v izvrševanju oje vojaške dolžnosti postali za ni» ourbo nesposobni — ranjencem. iStetj so na čiovečanskena stališču visokega vrednotenja iz čuta dolžnosti do domovine doprinedene fcrtve, za- htevail *o. da se trj žrtvi izkaže spoštovanj negieue na vse druge okolaosti, pra-.no so vrednotili njeno nadaljnjo vo-jaško Kiiosohnost, zahtrvali so njs rw> ne-ciotii jivost, Einafco so postavili zahtevo po nedotakljivosti vseh tistih naprav, ki shiž j ,• gornjemu pleuicultsuui nameau. Zedinlli so se in mednarot.'no obvezno kot zunaj.,*: znak svojega elovečansfcega nagiba '.r.;ii znah rdečega križa. SedaMija vojna pa jc* prinesla ž<* nestet-o kršitev tega znaka plemenitosti. Poteptana .1 lila najosnovnejša f!ovtš!;a ču-stva in , "ist, ki velevajo pri/nnašanjt\ ^a-ščito nemočnim ranjencem, ki nimajo sami m' žnosti obrambe ter priznanje žrtve. Poteptana so bila osnovna načela humaniste, uveljavilo se je geslo pep.inegn Istrenfjenja, brezobzirne morijo do kraja. Takšrn postopek, ki je značilen predvsem za komunizem in za vse njegove poningače. smo seda} na lastni Loži imeli prl"!*fo spoznati tudi S'ovenet V teku v«se dolge vojne Je mora! ni?S narod že neštetokrat spoznati krvave metode nasprotnikov svojesra življenja. He-katombe žrtev so kričeče priče tega spo- znanja, ki je moralo neštetokrat skozi ognjene tnhlje.pretaknsnje. Dostikrat nad narod ni mogel verjeti, da so na sveta ljudje, ki gredo preko osnovnih zapovedi ljubezni, kržčaf.sl.ih etičnih zapovedi tolerance ln človeškega spoštovanja. Našemu slnvmslienv.i poštenja se je upirala misel, da hi bila takšna bi^castnost ln surovost, kakršne je priča po strahova!-nem napadu pH Rndnikn, morroča se drugod, razen pri holjš viških tolpah. Slo-vensii narod pa je spoznal, da se jt* varal. Kruta stvarnost ga je morala pre-prieatL Slovenci, nas narod '.t^j^ dve novi žrtvi. To ni mnogo, bi morda porekel kdo. Pač, mnogo, četudi nas je padlo Že na deset tisoče. Kajti ti dve žrtvi sta posh'dlei popolne moralne otopelosti, kršenja osnovnih čtove&msJkffi zapovedi in mednarodno dane besede. Padla sta dva dom.-bronca, ki »ta iz krvi, ki je tekla po naši domovini, stopila v borbo bas za one vrednote, ki jih komunizem in njegovi saveznik] ne priznavajo, marveč teptajo, kot so to sami dokazali. Nam pa Je ravno tragična smrt teh dveh nesrečnih, ki sta padla na tako okruten način, dokaz, da se borimo ta pravično stvar. Poštenje, človekoljubje In častna zadržanje bo vedno r.nv?»Rovalo ne.d nepoštenjem, nečlovečnostjo in sahrbt- DOStjO, ©i© Kako izgleda, vojaško glodano pojemaj v celo!.? Ni mogoče reči. da nam sovražnik povs-od vsiljuje zaken delovanja. Z našimi protiuk.epi na zaradu smo. s pomoč-j-.« narave, preprečili rameravano »sinhronizacijo« splošne ofenzive na vzhodu in za. palu. Blokiral smo nadalje velik de! ro-kavske in atlantske obale, ker držuuo Dunquorqi>e in otoke v Rokavskem prelivu, ker oiicniogTčamo ves pamišlu promet iužr.?rapadne Francije iz Lorienta. iz izliva Lo re in G'ronde ln v pcistamSčiu La Rocbnlle. Tako so nastale ra za^-ane sile Številna vojaške ln pc-Iitične te*koče. Žlvljon>sketra prostora se dovolj. Tudi v Sreinjl Iialiji se je p sreč lo od septembra preteklega" leta zaustaviti sovražnika v etruSčanskm goiah ln tako zagotoviti važen življenjski prostor. Kljub v*«m te55cočam pmo megli z Balkana in s Finske privesti nazai nnše armade sestav. i :ie ,z &cCviLnih bojno preizkušenih oldel-kov, ko so razbili vse c-oicoljpv»3lne ln uni-Čevolne pcekuse. Južni tok bcj'ćča na Hr. vatskem ano zavare vali z našimi uspešnimi napadi. T- enutno so res še izpostavljeni napadom z vzhoda in morajo trpeti za. 1 ovadenega bombnega terorja ž zapada in jrra. 2vl;en^*-ki pro-tor pa. s katerim v ceVcti rpz-rv l^g^mo. ie Še vedno mnogo večji kakor kdaj koli v prvi svetovni vojni. N?rrško vodstvo do lane^ ni onustilo n-'-ti NrrveŠ-ke. nit! Kur]nndi.;e in hi kapraz. r»n-. t- r-~^iT c*tc-kov. N"i govora o tem, da bi teh pr-kra.r'n zarad! BOvraSnikovega pr:-tlska ne rnoirVi več opustiti, paB pa si je na jasnem, bi bi-e t^ko ne glede na c* uge oos^edice mrčno sovražne ?ile proste ln b: ge pooetrfle gln\mi prt!«-k. In kako ie z na£im F'-s.no larsidm prostorom? Postal ie maniji, :n se le toko na zanadn kakor rt* vznodn v en?m letu izdatno skrčil. rTud' 00 ša Stevime opera t ly-n.p obr^mbi^ sjtwno ln 5k3 mrSn~sti ter reze* ve. Vs**?r*YkoT ro rxr tesnlne 'n zasloni ukreipl Ce po bomo 511 otočno rjo novth r>oteh bo n** -razpolago no t^s^e r-.-r'r*i-čv-v Oh^^ofene sile. pmdvsem krsona vnf^t"^ nin tji.-T.5~-fr» •n-'-i-i izvojevani na b'j'žčih za to potrebni čas. *Ttd1 na se čiov-§ke rezerve so še ve«ino v nam razpoložljivem piostoru izredno velike. Treba jih je le pravilno up-oiab;U in najboljše razdeliti b. emena. Tudi v tem pogledu moramo ti p:- novih poteh in na demestiti shematične ukrepe s smotreno premšlienlmL Nabor ljudske vojske, ki je bil najprej šele Improvizacija* bo v oja-čeni meri sprostil sil2 kopne vojske za cd-ločilni boj in tako pomnozU naše operativne možnosti. Odjfor je odločilen. V tej fazi vc-jne je od'očllna odločna sita našega vojaškega odpora. B rimo se zi naJ5 c-bstoj. toda tudi vejna na drrigi strani se danes ne vedi več v Izobilju,, temveč z izrabljanjem substance, človeške substance sov je tov, ki zarad! tega s:,,i>> vse iziajalske di^žave v boj r>.oti svojemu nek. danjemu zavezniku, denarne in snovne substance zapadn h sil. katerih bogastva pri trajni. Izredno veliki potrošnji ^materiala ln dobrin, izginjajo v naglem tempu Temu >e treba do:tati še krvave Izgube an. glcamer'šk:h armad, k!- s:- stopnjevale boje zadnjih tel nov do najvišje visina. [Lijševiziranjs Švedske Posledice sedanje vojne ne teže samo vojskujočih se narodov in držav, nego tudi še tiste redke nevtralce, ki so uspeli ostati izven sodobne apokaliptične borbe na ž v-ijenje in smrt. Vesti/ki prihajajo iz teh nevtralnih držav, dokazujejo, da gledajo njihovi voditelji z veliko zaskrbljenostjo v temno bodočnost in da se zavedajo težav, ki čakaje njihove narode. Na švedskem razpravljajo že mesece sem o bodočem položaju švedske po zaključku sedanje vojne. Posebno skrb posvečajo bodočemu razvoju gospodarsk h vprašanj. š\'edska vlada je ustanovila s pristankom vse svoje javnosti poseben »Investicijski svetf, katerega naloga je prevzeti nadzorstvo ln vodstvo vseh držovnih in zasebn'h kapitalnih naložb po zaključku druge svetovne vojne. Vlada je tucli predložila parlamentu zakoniki nočrt, ki rredvdeva 5e tekom tekočega leta podržaviienje vseh železnih rudnikov v laponskih provincah. Predsednik »Komisije za povojno načrtno gospodarstvo«, profesor Gunner Mvrdal, je Er^sc73lž ^r.^TsvIp mvo veno? Razburjenje v ameriški javnos*1 zarad nameravane oredEbe vajne službe Ameriška kivnost ie fmr^i^i s kai me. pn z: a š^r.onii Čustvi napove! veila, da bo .~t J.a v Zeclinjen'a državah tu:U po končani \ojni v veljavi obvezna vo jaška slu2be in prisilna vjna dclevr.a služba. 'Posebno ochcčno protestirajo proti temu đe'avske strokovne organi-iaeije. ki Vidijo v tem sklepu kaj otipljivo nr.mttije prip r.v £e za tretje- svetovno vojno med Ze!Ir.jer.imi državami in Sovjetsko tmiio, 1 o kateri ie n:..p-'sal v zodniem >Rc:chu« j tako dalelrovidr-h n državniški članek mi- , nl^tcr dr. Gocbbels. Kaj cr'kr'to je govoiil o pravem ozadja \ uvedbe stalne obvezne v:-jaške službe tu- | 6U sam ameriški vomi minister Psttevson. | Dejal je, ".a pri uvedb* teera zakona ne vo- i cb*jo vla.do ne»benr r»cm'.s!e!ci na kako vojaško vzgo-'o ameriške mlad'ne, neg"- kruta ] potreba priprav'ti se na tretjo svetovno j vojno ki bo v ebeglednem črsu n^zbežna. 1 S slično :,zjavo se mu *e p klružil tudi minister za vojn"- mornarico Fovrestal. Za j seda i hoče vpokHcati &mcnškn vlarin pol 1 onož^e ali v tovome voftiega gradiva še j štiri imTjcne mož v str.rrf*! med 18 in j 45. letom. Paleg tespo je bilo vrv-kTcanm j v vojno sbržbo 20 000 zasebrhib bolničark, ki bodo v nafkrajšem časti neslane v bolnišnice za fronto, kier stalno narašča število ameriških ranjencev. Za nadomestilo izgub v suhcemski vofski zahteva general Macshall 6C0.000 novih mož admira' King pa 300.000 mož za vejno mornarice ln sicer že za pivo polletje 1945 V zvezi s tam Je bila tudi povišana starostna meja i Eueča sodišča Kjerkoli :>e uveljavi iUeca ooia^.1, jo dosledna spremljajo proslula >ljuchika« m jpo-scl*u.i« sodišča za iztrebljenje v»eh njenih pol Učnih naspiotniKov. Fo imenu hočejo dati komunisti Lem *sudiščem« obči narodni značaj njih sodbam pa izraz piavične ljudske volje m jeze. V resnica pa so ta »sodi-ij.t^ le nasiimško pol'tično sredstvo neznatne komun si.čne manjšine, ki se hoče na tak »zakonit«, način znebiti vsakogar, ki se ji zdi nevaren. izgubljati besede o moralni ln pravni vrednosti takih rdečih sodišč ;n procesov b: bilo odveč Slovend dobro poznamo iz lastne izkušnje komunist'čno pravosodje in zakone, po katerih posluje. V njej se razuzdano tzživlja najnižja strankaisko pol tona samopaanost m sla po krvi. svobodi, čiisti in imetju idejnega nasprotnika. Ta komunistična »ljudska« in rposebna* sodišča so najgrši madež na kultur: našega časa. Ona bije jo v lice morali, pravu in človečnosti. Po »Ljudski pravici c, glasilu Komunistične partije Slovenije, z dne 3. februarja tega 'eta posnemamo, da tudi v Srb i j že deluje tako *ljad3ko sodšče«, ki sodi »le težjim zločincem« veleizdnjed^em. Poleg tega pa je za tiste. >ki so zagrešili manjša dejanja, ustanovila federalna ediniea Srbija po sklepu svojega parlamenta ASNOS-a posebno sod šoe za sojenje zločinov ln prestopkov zoper srbsko nacionalno čast.* »Zločine«, za katere je pristojno to »posebno sodišče*, so pri krojih teko, da bo lahko obtožen pred njim prav vsak nasprotnik komunizma, ki je pripadal kaki njemu nasprotni političn: organizaciji, ki se je propagandno boril zoper njega ali pa pod:il in podpisal kako teko izjavo ali kdor se je komunizmu nev*eČuo umetniško, gospodarsko, pravno, upravno itd. udejstvoval S veda govore komunist] da kličejo ta »sodišča« na odgovornost le t ste ki so kakorkoli služili »okupatorjevim interesom« in škodovali narodnim. Pri tem je ti oba imeti stalno pred očmi, da istovetijo komunisti sebe z narodom ln svoje interese z narod-s nimi in zato tudi vsako borbo zoper komunizem za borbo zoper narod. Po tej komunistični logiki je vaak nasprotnik komunizma nujno »narodni ladajalecci ki spada pred »ljudsko« ali »posebno« sod šče. »Kazni«, ki jih izreba to »posebno £•-*..-:!.-no sodiščOv so *>časna ali dosmrtna izguba nacionalne časti, lažje ali težje prisilno doto za deset let in zaplemba Imovina,« Sedež tega rdečega sel šča je v Beogradu. Sodnike vodi ASNOS ln so tudi nje-,;.u 0 (govorni. Predsednika in tajnika »soiiSča* iiuennje predsecistvo ASNOS-a »8odišOO« zaseda v senatih petorice. Ovadbo lahko P'--javi vsakdo. K:iy.en predlaga poseben to-ž leč. Zoper »sodbo« soneta ni prizivne ln-str.nce. O neodvisnosti in neodstavljlvoatl »sodnikov« ni nikjer nobene besede, iz česar izhaja nj:h popoln politični gnaČaj. Tine-novani so po poltienih vidikih pd političnega organa in odgovorni političnemu organu. Možnost odstranitve komunistični stranki nep^stuSnega »sodnika* je tc 1 l V ITO-vana. S tem je vnaprej l^klječeno vrak> ^ nepristransko* 9cjenje. ki je v vseh svobodoljubnih :n pravnih drzavan zagotovljeno prav z neodvisnostjo in neodstavljlvostjo sodnika ter strogo ločenostjo sodrK- obla ti od vseh drugih. »Sodbe«, ki jih izrekajo ta »sodišča*: bi zato lahko s prav enak 1 moralno in pravno pristojnostjo in vrednostjo :zrekali kar neposredno posamezni odbori srbske komurnstične stranka. Tako je tedaj »sodiSje-r, pred katorlei deli »nova Ij'idska obi-vrt« pravico ». . doktorjem, ministrom, novinarjem, umetnikom, pa tudi preprostim obrtnikom in delavcem .. .«, skratka vsem, ki s' do mistopa rdeče obli -ti v določenem kraju še niso pridobili članske izkaznice komunistične pni t i je. že objavil noči t za zakon o delni oddaji vsega premoženja švedskih dižavljanov v korist državne blag ijne. Minister za socialno skrbstvo Goiitav ..ioller pa je napove Lal podržavljenje vseh švccLsk n zavarovalnih ustanov. fivedska javnost sprejema te vladne načrte s kaj mešanimi čuvstvi. Po prvi svetovni vojni je prevladovala v šveiskl javnosti liberaiisticna miselnost ki odločno od-kln.nja vsako vmešavanje države v zAsehn« gospodarske posle. Kljub te.mi pa si je znala švedska vlada pridobiti primeren vpliv na potek indu.stiijalizac i je države ter na izvoz in uvoz. Posebno pnž ljo je posvečala vedno razvoju š\edske železne industrije. Javnost je prehajala preko sličnih vladinih ukrepov kot preko nujnega z'a, ki pa bo odpravljeno, čim se razmere v svetovnem gospodarstvu zopet urede. Zadnje mesece pa spoznava tudi Široka švedska javnost, da bo morala še za dclgo vr?to let po zaključku druge svetovne vojne računati z največjim vplivom države na vse zasebne go^.poiaiske posle in ustanove. Deloma je pripisati te načite za redi kalni poseg državo v zasebno gospodarstvo tudi radikaliziranju švedske socialistične stranke, ki je bia prisiljena vreči krmilo svoje politike hudo na levo. SIcer bi ji u.?la večina pristašev v kcmumr.tične vrste, ki so se zadnja leta zelo okrepie posebno med izvežbanimi strokovnimi delave'. Novi reformirani program švedske socialistične stranke, sestavljen lansko jesen, predvideva odločno pesejranje države v znsebne gospodarske po?!e En č m večji vpliv države na gospodarsKO Izživljanje. Novi "program zahteva med drugim, da mora prevzeti vrhovno nadzorstvo nad gospodarstvom drza-va, ki mera imeti v bodoče tudi o . Sflno besedo pri urejevanju kapitalističnih poslovi pri Izvajanju javnih del ln v upravljanju bančnih zavarovalnih zavodov. za službo na fr~nti od 838 n?» 37 !et. Po?e^t te^a zahtevata general sfaohall in a"mt- rai King od vlr.'ic. naj pokliče na pvisOno delo v v-c-mih industrijah no\ih 700.0^*0 mož za izelelavo novega vojnega gradiva, predvsem letal, tankov' ln topov. Ameriške vojafflce ob!a«?*i jrj ka^ p, da je izgubi general Fis.mhov er o' pričetka nvaziie do jantterja 1945 55 000 padlih ??>3 000 ranjenih in 46.0000 pogrešanih. Skupno z mornarico in armadami, rjojujociml se rta Pacifiku, na so izgubili Američani do 1. ianuarja 1945 po lastnem niiznanju 690 000 mož. Težke izgube na za^a-'nem boffBču opravičuje general Marshall z oirčenim odporom neir ši:ih čet ;n pa z v.emenskimi he-nr-ilik-mi. Priznal je da so bl'e ameriške čete čsto neDriorav1 jene za zimsko \Toj-no, ker je vodstvo računalo, 'a bc vofna končana £e nred Novim letem. Nanovedal ie tudi. da bo po šolanj; vojni stalno ood orožjem milijon in četrt miadJi Amerioa-rov v suhozemski vojaki in letalstvu ter 210.000. v mornarici Vcjna služba bo tra jala leto dni. Ofcirski kaler bodo izbirali z najsposobnejših mlacteničcv po kcr.ča-"cm letu obvezne vojaške službe. Po do- loženem obveznem kad-skem rc>ku bo §čen se vsak Američan za d>set let v .klop rezervne operacijske vojske, ki bo štela okoli S milijonov mož. Tuli v zasebnem življenja !?ra v vojnem časa faktor čas važno vlogo. Ljudje so po večini zaposleni pri ranih delih ln morajo svoje zasebne stvari urejevati v prostem časa. Zato se danes vsem mudi in vi ikda hoči biti povsod prvi na vrsti, bodisi pri uradu, pri trgovca, na trgu ali kjerb 11 že. Koder je treba včaslli mah) pcv'akatl, tam navadno nastane gneča la prerivanje. Navadno se sknšaja tisti, ki s/» prišli zadnja Kri "'1 naprej ln priti prvi na vrsto. Pri ne-kažerln breznbrirnost ne pozna nohtne meje. Navadno je tako, da t'stl. k! potrpežljivo čai:a. da M pr,sšel na vr«;to, nič več ne dočaka, ker so ali potekle uradne ure, aH na mora m?lun še kam drugam. Zlasti štiri En bolehnl ljudje-, hi ne znajo ln morejs rabiti komolcev, če-to delijo usodo žalujočih ostalih. Zato je pnč opravičena zahteva, da so povsod, pa najsi bo to pri trgovcu ali mesarju, na trgu ali pri uradu, držimo reda. Največkrat tak aered ovira tudi poslovanje. Uradniki ln prodajale! so tudi samo ijodje t živel. Red na eni In potrpezljivost na drog] strani pornagata obojbn in delo bo povsfMt šlo hifr"je oh Hu je pmJeeen dečko. Vedno nasmejan, tedne dobre volje. Njegove svetle Oči so te teko nriiozno zr(e. r& n mahoma Spoznal m začutil, da irre dobro srce Senv zn:r sve *e drug na dr^gt-pa skupaj sva se igrata, '■kupa; sva hod>l& v šo/r>. I Tfs tež sve in krn. m^;)in'h dečken. rrn ZBLtpzla in jih skupne prenašala Brata sve iste krt i*e. h Mm no istih noHh. ikrefka. bila sva Mi isk 'ena pri fatefia Te*o *y m»\vi.'-i drirso za dnipim ?r> midva sva roditi Prt&a ;e fanta* r,btl 7. nieoa sr *c vstati vojaki — d m hranci Tn 9o bili še prvi slovanski bi '. ki sn iz Vašk h str:/, rmc5/.' tvojt č: • :(•;'-••.- y*'d n*-mi sem rr*i!edal Dušana B: fe velik. fepo se mu ie podala tfn /• oni forma OioreJeaja, nasrneiane&i obraza mi je stisnit rnko. •Kaj pn f,? Ali ti ne pofdei r nami Ri; čica trm • rm fe obtila ?>7 mi fe b9o d. *em toliko ix-»«. okleval »Tf*r;. kjer So dtnes n.tši najboljši stovensk* fantje fc tud: h*yia mesto — med domobranci! Sit* se d>7> tisto, kas sva si takrat ob slovesni nbfju bila kame?", ie nadaljevat Dušan .V fcgoi e jasne oči so mirno precenjevale Zajedaš sem se. d-.t c v tem hipu na kock riajbio pri jati ■ l t, Zavedal • e^t se d. Dukm višje cent svoas svatm vsote n d;* bi bilo nr-f^r?-} pel jate'jstva konec ako bi faz te za hip okleval Ai'ir je 7rfrob:! D;San nti ie še krepko si fsnff roko vojak 7& Mnrdj v smrt'. h 5 2 i Srce Ni**-1 so t? odpeljat Krm riredc? \ me je y!ckln za Dolgo bo ? npmL Gotovo »o se odpetjbii na Dolenjsko, da rešijo ljudstvo komuni.*'ičnega jarma Sram me je pnsta'o, da nosim še večno cnnlno oh!rko .Vifcog.ir si n:*em vaC upaf pogledat? v obrr.z, rta rman j pn ubo&e mšovessakm kmečke matere, ki &o tp-grttne iz svr>hh domo\.\ z dc*-jenčki \- nnrr%ćw t&vcJe no mesru in : sk.il t z.f\'eiia. Stiskaš serji peah m r>r;;«n -7 k domo branetm. ^eda) seiv Iz dolgo \«}ittk - d^mcbmncc FieOvet ge-r. tuđi jea, £e do-.-n^ o^n'^n: krst hi pestel mes~S*t =9'cri hud h^iK J^KSr-r'c.Vr'r: dat* nrth".d \ VHn" mih intsfll n . Dui^rm leJika mi ie odšla j rrr\ srcu. V meni ,?rr "•»a esf. Jj izpolnjujem svoje sveto dbSnoaf« j da se nisem ircne-i-eril prijatelju rh šsui. 7~"rin'v>~ sen pr?im.' fo/r ptstno: *T\*oj rrt-•ateti Dnšon je prd?l Kr fe umtrrJ je bil čis*r* miren in ■ vesel? -xl umrjemj* "j deltJ »J'edno *em skuSal poma^idi $\>o e ru: ttarodu in deteti sani 7.stn v?m se r vso .<-f .n i »'»^^ r.m'em borit proti knmnmzmu na naS zj n!*i 7c daj bom ;*mr! Vem) .V«; ima moja domovina še zadnje, ka- mi *e ^slrto in kj*r mi je itidi naidrnf.e: moto tnla-dost ir> mr ;° fivltente. Sedaj tudi j*z odha-'am za na&nti dra0na\ hr-rci. ki ;>h :> že tolike od&o. + . R'id t/.-nr»>m Pi'ipi sad jen tem Vem. n:ch f€ zamrt!* Ob pfarno c^*** v» rmtdsMf Tako umu a jo ; naSa fantič. Za B^a. za vem in ta narod! i To so vzori t Vsp nr.'br-Jih1 kr.r je nar .d i hranil v rcr . fe zhrc.l tn dal Stovenskernu >, mobranatvu Domobiatišivo ie posvečeno s krvjo najbo? išrh slovenskih sinov.. Tisoči so ič za n.r-nd pseffil kri. ttaoči smo Sc prh ; prrA'Ucni. da storimo tafrj Nekateri nas \a '•"o na: t? zdinžlnio z Hkarfotomn, ki fe j klal in zverinsko ufrn?.? nrfe rmfbatjie in ne i- i TTvestejše. .Ve. tisočkrat ns! Preveč j* «or'a i fe ognja n ruševin, rrcveč fe krvi in \ • rp!jen a pee\teč fe vzdihov in solza, preveč smrti nn naših tleh! 7Vi smo tu in hnih se \ n.: naši zemlji. — (Straža oh Jadrana) 1' u in li u lakoto T~hV n'.ed nami žive še vedno ljudje, ki r juh docela drug; . uernu dejanskemu pole", i j u št4 vedno utvai jajo, dvi se cedita tera, iz.- ftoi pridejo Angleži in Američani, zj^oij miek ' :n med in da žive !j;jdje lam v prav-catem raju. Zato si na tihem feie. ua bi I . pi oafl iv C; aprel prišlo vsaj do iiakc "iJ-». CcS. petem bo Kor čez noč vse b kakor t« danes. Res je, da j« takih vsak dan manj, a povrh j»o to brez izjeme ljudje, ki si prav nič ne belijo gi'i'e s tem, i-ajvo je kljub vsem težavam, ki • ..... j vojne razmere, kljub temu rncgoCe, da dobe vse za Življenje ne d -ned-□ n« ■-. ■: • ke redno pri svojem trgov- cu Za Ijr ; ki tako rad! kritizirajo vse. kar se g d norna, bi bilo r.aiboljSe zdravile če bi :ih peslaii tja, kamor jih vleče srce, namreč na pcnlroč^e, ki so ga >rwre-či;i- s svojo »osvoboditvijo« tsko zvani za-padm demokratski doi»roLDiKi. Kaj hitro bi 3e ua lastne oO' prepričali, da vladata na podi ki j:h zasedli zapadni zavez- niki, beda In lakota v tolikšni meri, da so celo ai leski In am< :::;ki list! prisiljeni prisni ti, da prebivalstvo če-to ne ve, kako naj se ohrani pri soicm življenju. laKo je javil na primer nedavno london-slti »JD&iiv Aliioi"«, da vlada na onem. del»i . ke, k: so ga zasedli zavezniki, laka luk \ da morajo dovoljevati uradnikom na teden po er, prost dan, da lahko gredo iz mest na drž-ic in si tam za drag -r nakupijo vsaj nekaj krompirjevui olupkov. Na c-stah se č^sto opaža, odraele in otroke, ki te zgrudijo, onemogli od pomanjkanj?; in stradanja. Nič dra^»če ni v £ejg ji. I?r;.-r<-lski dopisnik švicarskega Iteta >Re«.a!e Laaisannec poioč-p. cd taiTi: Obroki mesa so n^r^tm, maala sploh p1, najti, že mesece luai ni več ru^r^-ai u:e. Gcwpor!injO sploh ne vedo več. kaj naj bi kuhale. V Franciji, ki je razpolagala z bogatimi zalogami, je prišlo celotno goapodarsko ž v- ijcnje v tol:xs2n nei cd, da mora celo londrn-ski ►Times« priznati, da o kakšni erganl-e tnesti aplcti ne more biti vec gt;vc«-a. Značilno da Američani ne le n .-~o postili sadestnih dobav, mar\*?Č so cHo zabranili dovoz umetnik pnoiil lz francoske*"* Tunisa, ki je bO poprej glavni dobavitelj 'n .s čiii.v-r bi 3i omogočila v«aj bsdatneiSa b .'.ča Setev. Tudi iz "Maroka ne mor? :• waj Francija ničesar ver dobiti. Zavezniška agi- Lacija je po\.iej cele mestec trobila, ksuto ogromno salosje živil in drugik potrebdcin so že pripravljene za »osvobojene« evrorske dežele, t;oa z'J.ij, ko b= bi let te auilrge L%i;o nujno potrebna, jih ulkj?r ni. In če jih ni niti za Francijo in Belgijo, ki so Jo prvi ocvofcodilic, kaj Imajo petem ;v;-cakovat! sele druge evropske dežele, m bi jih os-rr-čili r«pai"ni s-rsžiti".ljic' Pri nns do- z laj ni še nihče umrl od lakote in vsak ra-riielcn č>oveK iaj. sadovoij] z vrabcem v roki, ka'e!i v socialno-JLcLravstvenih pogledih tanje in jim po svojih močeh m razpoložljivui možnostih .pomagali, so se nam začeli IZgUbllat: izpred očU Tuberkulozi je pridobivala In pridobiva iz dneva v dan ua o.v*egu — to Je dejstvo, ki ga ne bo mogel nihče izpremeniti protrtuber-kulozni d apaczerji pa niso več amogii vase-ga o^rc-nn-ega dela. Mnogo kuinih žariso je ost do luuipaff nfh, prepogevsto smo jih spo-•/T.avpM in odkrivali šele na posledicah njihovega delovanja. Fomniti namreč rnor*-m^. da m delo prot.tuberkuloznega dispanzerja v okostenelem in ennličnom zdravni-ftk-:n delu in skrbstvu aa tube:Irulozne. Ne! Delo :n sk^bl protitv.berku!osnega dispan-:-e:ia *•-> v prvi vrrtl po»\-ečene zdravim! Varovati adrave in pomagati boln;m, da se ^impreje vrnejo kot zdravi, koristni in delovni členi v družbo — to so velike naloge prot tuberkuloanega ski-b^tva in dela. Tako so o proliLul^rkul.aznem dispanzerju msilli tedaj, ko so ga Idealisti snovali in mu po-iagali temelje v dispanrerju Osrednje proti-tuberkulozne lige v Ljubljani To so po-akUSall prodtllberkulozni d .^ponzerji v mirnih časih tudi biti. Ko gov to v t»*h dneh o protitnlx>rlui-io::nem deiu in o tuberkulozi amo \ni daleč od te^,a, da bi miatli a svojimi besedami straši:i ?judi in ustvarjati mcrabiLi novo strašilo. Vroče Selimo d*-igniLi le razume vanje za proUtuberkulozno skrbstvo in že da-nej začrtavatl nove smernice pri delu v bo-locnoati. Val, zdravi in bolni smo odgov-r-ni za to delo. Kolikokrat je bilo že zapisano m povedan >. da je tuberkuloza kužna bolezen, z<*lo tudi socialno, družabna bolezen. In če se m >ramo spoprijf^uiti z misijo, da naa pred njo ne ^varuje koža gladka« in ne »kupi zlata c, drži tudi trditev, da je vsakdo Ao\±aji podučiti ae o njej in borbi z njo. Pri na3 «rso na splošno poznali zelo malo zdravstvene vzgoje in to je bila tudi ena izmed veifkik težav pri vsem zdravstvenem d-ilu. posebno pa še pri proti-tuberknJoBsem. Posebna težava je pa to po-manjkanje o?nes. Dolini smo zato misliti, kaV:o bomo vse zamujeno ondorneatiU v prihodnjih eaafh, kako bomo v bodočnoati gradili in kaj se bomo ravno fz teh težkih prilik in čiiAov za bodočnost nauč.il. Tsko bi se laUko začeli razge^arjati o protnaiberkuloznem dkrp tnaerju bodočih dni. Vse pomanjkl^vosti dispanzerjev preteklosti !o protliubarkul »rr.^ga dela v prejšnjih letih, 'oc<:o talu> ^ bolj jasna. iDaije) Lsstiso mat** je ttbU... L-l.*< sj->\-rns!:;h narorlr i r» stražarjev »Straža ob Jadranu*, ki izhaja v Postojni, objavlja n?si*'JVi dogodek, ki ka*e, kEko £*ra-£en aicčin j«* z^gre^-l krvoioCnl komur etični tolovaj, ki je v sveji bc^iiisird krvoželjnosti ubil pnn~jc* ljvy.nc mat*r: • .-»t,.■ »e »r-l--* oskrihri d*i ciTiisega preiti-valr-U-a. Ta!io %o vzeM na piki iz lostojn« v Osriee na "roj »vl-*wwsbil nelm kmrčko ff*p«co, ki je *,I!a ni^ay-v.fi. v ,K*e smer. ^p-Ttr-nr>, so ff» Trr-^c.^Il r-r>n-?it3 *e im» |>rvi*i •»fcreVTrt Jr- hllja. z&£ofa afM^ol£>«a i^tu in ehie-*aia mrte*. v'?j* n?.*o f?. ltr-«J r.?."*nria priiri- 1C1 i rrcr.rKti, č^.l, 3;j>i ropert r-nc^m . .. Toda, Je u*t rse^»iflt?t ostrmita cd etrftVn cb psajlsaki *a. nsrSvn žew»ih^. Spo- tnrJ-i fAa. v i^jej araji Isatse Bssier... ^fa*i»r?. 7-f.v^'crrje l>?t r^ej^? peročlo, ki ^vnja ?*rrfsy*. r ajeedova, g':jte, da se Utdi vam n«kc^a tiise no z^^^di kaj takega. ZASTRTA PODOBA Ob žrrljenjskeia jubJejn gospe Olge Senekoviceve, rojene Hren Dolg'o, dolgo je te tega, kar sem Jo občudoval. Polno mladostnih zelja in aknuh misli je MIo tedaj v meni. Kljub njenim cre-bmo belim pač ob njeni častitljivi drži nisem mogel zaUjiti lahnega vzklika: i Lepa žena!< Prav narahlo skoraj ne£rK> Je podrsal z dolgimi vitkimi prati tresoče se roke stari gospod ArtariA — znani dunajski zbiratelj — preko obledele podobe starejšega feto-gTafrkega, od >zJate kopel'« porjavelega posnetka. vlo*en*ga v starinski album % bar-žunagto prevleko srnaragdne barve ln bogato okrasen s srebrnimi težkimi okraski očr-nele patine, kakrano zapušča si«d minulih časov. Pobo4»o Je album zaprl. EaržunaSii album Arbum, njegovo okrasno okolje ?n podobe v njem, vse je bilo zame tedaj nekaj nenavadnega, kar resnega. Ko pa je album zapri, se je sprožila skrita vzmet medeninastega valčka in jeklen'h strunic in iz njegove notranjosti so se oglasili omamni glasovi sladkih melodij nekdaj tako oboZeva-neliila je res lepa, zelo lepa žena in vredna sladke skrivnosti in nesmrtne ljubezru velikega francoskega pisatelja. Gustava Flauberta!« Njeue podobe nisem doigo zrL Sploh Je nisem videl nikdar več. a vendar mi je njen obraz, poln milina m neke skrivne bolesti še danes — po čudnem naključju — živo pred očmi. Gotovo pa bi mi v desetletjih tudi ta spomtn že nekoliko obledel, da nisem uzrl dame. ki me venomer spominja na Njo, mi čara lepe podobe takratnega ckolla tn to take lepo, da sem po noti anjih čustvih primoran iisliti s pereaa to, kar mi leži na srcu: Njej v zalivalo — gospe (Hgl pa v spomin, sreno topel in tako iskren, kakor sasluž0- njeno dobro srce. Hranora 0?£a Prv-d 70 teti — 2. marca 1S75 — torej i rav v času. ko j** naredno zavedna trojica: Levsiik. Jurčič, Stritar z možatim zamahom odkrivala svojemu narodu lepote Pre-cevneve pesniške besede, takrat se je rodilo lesnemu trgovcu Francetu Hrenu v Lj1 il -ljan: drobno žensko dete — današnja sKv-'jenka — gospa Oii,ft, potrseje porocona 5r-nfkevič?va» TlUdapoino kulturno in politično delo naših >Mlad.GSioveiicevc ni biio 2.e-.i..-»n in j« rodilo obilo žlahtnih s-iuov in po njih je bila v strogo narodnem duhu VZISJenn tudi *a- nc L^rude in do njenih velikih sinov. Ni tu pravo mesto tn ne čas, da bi odkrivali tO plemenito Senekovičevo delo. ki ga jo opravljal in pripomogel, da se je častitljivi JOStp Stritar, Ze ves uKlonjen in betei^n, 1 ali ko povrnil z Dunaja na prerojeno domačo zemljo, zal dr. Senckoviču ni b1lo doigo dano. da bi na svojem potoftaju poalaht-njevai sadove svojega dela. 9. januarja 1924 se Je Šibki Življenjski plameneitk ut:C.il za vedno. Gospe Olge težki dnevi Nad gospo Olgo so ae tedaj zgrnili mrao-ni ln trnjevi dnevt, polni nove Življenjske preizkušnje. Vendar, spokojno vdana veri in ravni poti svojega pokojnega moža Je vzgojila vseh petero ljubljencev, sledeča venomer glasu svojega srca. In že Jo je BadeJ drugi strasni udarec — izguba edinega sl- i Gospa Olga Scneko\1ceva na Fedorja, sedmoeolca, kl je umrl tako nenadne, nesrečne smrti 9. maja 1932, zadet od flobertovke. Komaj Je poteklo dobro leto po tej bridki nesreči. Je Izgubila 11. julija 1933 se svojo predrago Andrejo, absolventko učiteljišča, Globoko potrta Žena, ki je od šestih ljubljenih src Izgubila v kratki dobi kar polovico svoje življenjske sreče, ae Je zdaj okle-nHa še z večjo močjo svojih vitk_h >udi mladenke Zdaj. ko jI Je Najvišji vtkal sedmi križec v njeno Življenjsko preprogo, se plemenita gospa Se vedno otožno smehlja, vendar je že ožarjena od kroga dri:ž!n?ke areče svojih poročenih hrrra. Predana je družinski Frcči svoje najstarejše hčerke matriatra O ^ • jćv;ic N?:,:č"ve v K.iMvi k;:, ir r ij - miajAe Bogumile, zaščitne sestie. pciJeene IbfrzUkarjeve v Ljub!ja::l. Njena tretja hčerka, lijlena, obrtna učiteljica pa Je uživala le kratek sen zakonske sreče in k:>t udovica po inž. Kuneu črpa še prav posebno pozornost in tolažbo is tnajviii*''ga dob.ega srca. V tako ofcmoff tnracl Ptopa sTeheml dan P;!ji "-ki r-sti i-.cko njava gospo^iiaa Olga. Skromni je brateia • -a ;,nl po pa rasli cb pesn^k'h izvirkih JenAa ore- | vodnikovega trga. mimo semenisčnaga por- gerciča ta Aškerca, dokler ni v času sl-.ver.- j ^ 2 Mlslrjevi.ai »GlganU«, rkozi rasglba- ske Modeme a Otonom Velikim na čelu EO fctel.rov;jc Plečnikovega trome I Js, se a^čutua pred^ladko utripanje dekliškega sr- nato ^ p3 strmem atoi . \: in ul I ea. Tn ko se > narava odela v svoje TM'.Hr2j$? svatovfko oblačilo, — 21. 1C03 -~ je stopila s svojim dragim 13uj lom dr. Scnekovičem — b ! je takrat okrajni komisar na vladi — kot za>r n.^k^ družica v nov svet, v novo si vi jen Je: pobu naj-leniUl mib-li in upor. Liiii- KTiien^ka sreča Nekajkrat smo žc brali tehtna razmišlja-nja ta L.es-_-Lie o protituberkulozneni delu in ki st\ a. Po vsem teai ho prav, dt: Fe neiio-liko podrobneje spoznamo a protituberkn-lozniui dispanzerjem, o katerem smo v okviru razah člankov o tuberkulozi že toliko slišali. 1«. 1 lil sem te svoje misli in besede o proti tuberkuloznem dispanzerju v dva dela — kaj in kakšen je protituberkulozni dispanzer v današnjih diich, kakšno je njegovo delo v sedanjosti in kakšna vloga, naloga in poslanstvo pr pada protitubcrkuloz-nemu delu In skrbstvu v bodočnosti ob smotrnem in konstruktivnem proUtuberkuIoz-nem Jelu. Proti tu berkulosni dispanzer, kakor ga poznamo danes, je plod trderra, v\trajr.ega in optimizma polnega privatnega truna in idealizma. Samo Slovenci s svojim ogromnim optimizmom in Idealizmom velike more smo lahko začeli tako drzno pečetje in na- alonill predvsem na privatno mic'stivnor*, delo in odgovorne*: tako poniJi.ii.ue acci-1-no, zdravstveno ln higijensko ostanovo, kar kor je protituberkuJosni dispanaer. Vkljub težavam, acprllikam in pogostema nei^^i-r.evocia. I Kdo** pa ima prilfko videtL kaJco piiživlia nemški nsi*cd te teritiCne O^^e. ta 'z\ je na j jasnem, da Stalin »roje^fa cii>a ne co do-j sej:*!. Vslika r.r.Ja, ki jih stavi nemško j Vv.->tvo ' k .»rje C ju?, c-ior* v prvi vrsti na moraltcnl odporno Ti» nem^og? naroda. J O nadaljevanju in Is! iu vofse bo mogece j sod. t i šele potem, ko bo priftio £0 poslednje ; bitka, h k?.tiri bc-do kmaia aa.?twj;de nem-I ške divizije. I--, ponije pc^i-nrr;; peka v mestu ntso igrača zii olrcke. Pa-Tsjioet v*aliej,a je, da otroke, ki razmetavajo poiiarrti p opozori, e!a se t« ne srne dcih.n. K; en« Tih'', sičr.i poveza^c-sti dvvn Ij be£Hl ae •gO i.-.bt:'ij ,?.\o, venlar jia so pesd s-e vedna dokaj nedls< iplinirani. To so lahko ouoJta /lasti ob letalskem alarmu, ko je tu x -piti malo hitreje. Ob taliili pr.iikali jo /1^- zii V premet::: j^ili iflk^ih pr .-.vesla a nor lil-In brvi \ t:.l.ili primerih je važno, tla se Ijutije fctro^o drže eeatnefja rti'.* in desne strani ceste, posebno se v Lližini sel, kjer je p.dno otrok. Tu je Se ] lebao vaan da sn vfiaj odrasli sti o;ro d.žc cestnc-.i reda« otroke pa naj hi lola vedno znova Opozarjala na važnost cestne-prometnih predpisov, NI to nikako nepotrebno sitnarit-jo, marveč zahteva red naša lastna, varin -.. Dr. Fran Vato vec: C!3 zori slovenskega Ob Moletniei 43 M« -v. ;H Seveda je lula Bl< ivveisu jii urejevanju Novic n zelo dobrodošla noinest povsem samostojnega in neomejen ep: a rrjredniškega postopka, ki je nel na zau] etljske družbe, dejanske so- lastnice Novic.17,1 Toda Bleiweisovo pojmovanj: preaniikih nalog prekosi varnega delokroga časni ž i: e g a urejevanja. To njegovo gledan.is je precej široko in pzxižno ter za Bleivveisa izrclno značilno. Kaže nam ga v neki luoi, lii je z njo osvetljena podoba očetovsko skrbecega in bdečga Novic- | nega urednika. Bleiweifl ee namreč ne zadovoljuje le z uredniškim ter novinarskim delom, temveč združuje kot nosLiec uredniške funkcije v svojih rolvah na vse strani slovenskega življenja razpredene niti Na tiriu tega pojmovanja uredniške funkcije je BIeiweisova preprosta in v glnljlvo potriar-halno občutje pogreznjena rnodrost: urednik Novic, ki oblikuje preko svoje.g-a lista duhovno in tvarno oblieje sfovenskega naroda, bdi v dos- ojanstveni po-zom :r:ti in skr bd nad narodno usodo ter odkriva, blagohotno sklanjajoč se k vrelcem ljudskega življenja, precej smisla za koIektivneJSe, pa tudi individualne potrebe. J? tega zornega kota bemo lahko doumeli njegovo na prvi vtis k presenetljivo rn cel, da ima »sedanje vicei.:vivo več druzih opravil, ka- Dognano je ka:,?c je rTine^ Blievcis iz!:crr3tlfj Svtsj "/iložaj Novienc^a urecuiika za prehod na politično polje in politično avtoritativno veljavnost. V pozi narodnega varuha opozarja, kad&r mu zdi pač primerne, na resn čno razpoiežcnje slovenskih ljudskih množic. V prisvojeni viogi čuvarja ::arodr tile reči Jupiter k nekemu dopisu iz Postojne (1870), da čvča* mirnosti ksdjtrni }>>2ebni Bkri\veisovi na^abi ) izredno ptadovitega novinarja. Kahoveet se je Ubila al! rac trni? . | pod težD olse^a njegovih spisov in pri /kov. Slo- Tuk-zaradi rasnih namami h katastrof prisad ete *lov«n- dan^oati di-cbtle in obteSevale Eleiweicove uredniške gospodarje. Nadalje »proži zfodrko za prebivalce | ^k« 9p*soi:i>e4sti ter preprečevale njihov razmah v Krope ob pojavu kolera.1™ Poziva rcjs&e, naj da- j določea*> smer. Bolj nego lasten novinarski format rujejo za Zs^rebčane, ki so bili ciVodcvanl zaracii \ je 3a7nik«Ia »tvarna korist ?7ovic ter nadrobno j poucso.177 Za Bleivreisovo miselnoat je snašllao, da ' jclo za tjihovo širjenje in zasidran ost v vseh slojih se mu zdijo vrednejči p-Dsaoei zavarovani sejo r«o- ' jve^itcga Ijudsva, j zavaro-.T.ni r^ogore^ei^^iiar so hfli v ocaGc!rp. B!*^'lc Izdnja >3!ovenijo< kot edini vlastnik tega časopisa po pol pole dvakrat v* tedau; >Novice«, ki pridejo enkrat v tednu na sve. niso samo Blaznikova lastnina, in kakor jo vrednik >No-vic< od leta 1813. po zaupanju Kmetijske družbe samostojno in neomejeno (seies'iindig und un-beochi-ankt) vredoval, tako jih vredujo flr? zclrj, dc; ee lj'id*tvo v kmetijskih, rokodelskih in sploh potretolfa znanostih sedanjima časa pcKlučl.c iT* No\ice 1861, 21. it» Kovice I808, 46. 17« {fovlca 1855, 66. 1T7 Novice 1850 372. 17« kovice 1839, 20. Blelvveis pripominja v op^^ki po 1 črto k dopisu iz Zapoga: >To je pač lepo tližati. da zapoika vas ima tako skerbne gospodarje. Ce taki v nesrečo pridejo, so res veliko bolj milovanja tn p vredni kakor drugi pc^orelci, kteri drAr I v nemar pusajo.« 1T* Novice 1870. 398. * 1 »o Novice 1870, 390. 1M Novice 1873 105. i« Novice 1863, 15?, 1 - v 2 '. i XM Novice 1&52. 22. j Stran 4 •SEOVENSRI NAROIK puneđefjgfc. 5. K) Kako strašne stvari se aogajajo pod re-aoiuoui rdečih moskovskih >osvoboditeijev*. pncćijo poiskala, ki pr majajo od ociviucev iz iLome^a belega grada ^ t>zekesieaerv ar) na MaozaiaKem. ki so ga po KxaLkotrajni zasedbi po ^ovjetskii. ćeLah znova zavzčie nemške in maožaraKe čete. Kako je izgledalo mesto, si iarLKo človek preustavlja, Oe ve, ća našli pn ujtuii sovjeLs-ruh oficirjih pismena povelja, ^ katerimi je bila dana ■ovjetakJ rojakom pravica prostega ropa-nja in pravica, po mili volji se »poigraU< z Senaml in dekleti. Samo štiri tedne so bih boljsaviki gospodarji mesta, toda bdo je take rekoč do golega iziopano. Cesar niso mogli odnesti a seboj, to so razdejali ah pieu begom požgali. Odnesli so zlasti vse zaloge živil, tako da je ostalo prebivalstvo brez vsega. Naj-hi-j pa, kar je nesrečno prebivalstvo do-Uvljalo pod rdečimi »osvobouitelji«., je bilo posiljevanje Zen in deklet. PrlčenSl pri najmanjših dekietcih pa vse do starih iiiatron. vse je bilo podvTženo živaiski pohotnoati azijatskih horo. Ze pri prvem zdravniškem pre^iedu po ^o petni zasedbi mesta po ne niski n in madžarskih četah je bilo ugotovljeno, da je večina nesrečnih žena in deklet spolno o kuže mii. Ker so bolj še vi ki docela izropaii tudi lekarne tudi ni na razpolago niti najnujnejših zdravil. Iz dejstva, da boijševiki povsod postopajo enako m da je enaka usoda doletela tudi vsa druga po njih *osvobojena< mesta, se vidi. da gre pri tem z jrauiiimi povelji sankcioniranem divjanju Stalinovih vojakov za sistem, ki so si ga izmisiili kremeijski mogotci, da Di pokvarili in iztrebili narode, ki si jih pod j armijo. Sistematično okuževa-nje žena pomeni prav toliko, kakor deportacije in organizirani umori množic s strani GPU. *i 4TX* Ljubljana, 4. marca. Pomlad prihaja počasi tudi k nam. Ves minuli te len m že nekaj dni prej nas je sonce vsako jutro zgodaj pozdravilo in nam potem čez dan ogrevalo od jutranjega hlada premrle ude. v opoldanskih in zgodnjih p-::/ i . rus k h urah je zdaj po soncu že prav prijeten sprehod. Se nekaj časa bomo morali pc dkati, da se osuše vse ceste in ulice, pa bomo spet lahko brez skrbi zaradi nadležne valci ro zlasti med živalstvom videli že prve znanilce pomladi. Rasti'nstvo šele nastavlja svojo brst, toda prve pomladne cvetice že deli časa razveseljujejo ljubitelje cvetja. Kulturno življenje Ljubljane se je minuli teden očitovalo v glavnem v gledaliških predstavah in nekaterih predavanjih ter v pripravah za velik' simfonični koncert. Id bo v torek ob 19. v veliki unionski dvorani OpttczVv kra'isarta za cev* s Sef pokrajinske uprave, komisar za cene za Ljubljansko pokrajino, opozarja vse trgovce in obrtnike, la prodajajo svoje blago samo po odobrenih cenan." Za; e.di brezvestnega poviševanja cen so bile do sedaj nekaterim trgovcem in obrtnikom izrečene precej viPoke kazni. Vsak nanovo ugotovljen primer oderušk h cen pa bo v prihodnje kaznovan s še bol; občutno Kaznijo v zelo težkih primerih tudi z zaplembo vsega premoženja. Važeti sestanek vrtssa^fev V torek 6. marca sklicuje Kmetnska zbormca drugi letcšnji sestanek ljubljanskih vrtnina:jev, ki oskrbujejo z zelenjavo naš trg. Gre sedaj predvsem za to, da bolo še o pravem času oproSčeni delovne službe tisti družinski člani, ki so nujno potrebni za uspešne pridelovanje vrtn;n in zlasti tudi za vzgojo sadik. Ker se prvega sestanka mnogi niso udeležili in so s tem škodovali sebi in drugim, se sedal Izrecno opomin iajo vsi Interesenti, da Kmetijska zbornica pozneje nobenemu zamudniku ne bo mofrle več upoštevati nobene proSnja, Vsak udeležnik naj prince na sestanek podatke o posestvu in npta-ičsm sezn*»n svoje družino: za vfeakega člana ime in rojene podatke: ali je drugje zaposlen ali je d.Moma aH samo v vrtnarstvu, ooJioma ali in zakr.1 kateri družinslri člnn za delo morda popohvnns nesposoben, aS in od kdai Je kat^r' član že vnokKcan v delovno službo; navesti Je trefra v tem seznamu seveda tudi deklo, hlapen, h:*r»o pomočnico Itd. Jasno mora biti razvidno iz gp-"iami kateri družinski člani eo za vrtna 'ola naobhoda" Tv>tr^b~1: v nr^d^TJ za oprostitev se opodtava dosedanja nro-izva-ain« zmožnost, torej vstfkoart zeJenr**«-neern vrtn. cix=o?r zanrtm (toplih) gred, mnrgfna In kakovost pridelkov ki ^ih k^7o postavlia na tng. Vs; podatki te bode or&đno kontrolirali, nr.o-r-nt* ^11 nepopodne nnv^.h^ «-o interesentu le v fifeodo, Nn sestanku bodo dane tudi vsa drv^e XK>frrM" Informacije srl^do taapeaa*ef*a rri_ otelovanta vrtnin. Posrečilo *e ie dobiti neka-? novih umetnih prnaJH mtsreseariđ bacto sedal lahko lobil n-v-Vko vecle lcottflme kakor ob prv- razdelitvi, fMrttsrviti ae na morajo že ni seetanlcu a1! takoi naslednje dn* rri rpf>rcntu za vrtnarstvo. Sestanek v se.ml dvorani KmM^^ zbornice v Puccmllevi uL št 9. t. ned- zadel bo t''no ob pol 8. uri zjutraj in bo hitro končan. DRŽAVNO GT ^DALBCE O P F R A Pone^eUek. 5. marca, ob 17.30 opema f^edrtav* • S:"^ ro5cm in t'let SdKteaaaa. Red C. Torek. 6. r^-srrj ob 17.30 dramska predstav«: Pvg- maitoa. T5eera : Šeherezada, suima — Bravnič.-.r c\\ j N-en ljubimec — KOrbo«. — Sodeluje ves baletni zbor. — D>:^ent: A. Mcffa*. — P.ežser in koreograf- P. Golovia. — Sceai: iog. B. Fianz. Ko«xuni: J. Vilfanova.__ OddainlSka sloipina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PON^iJELJEii, 5. MARCA 7.00—7.10: Poročila vnemžčini; 7.10—9.: Jti-ranji koncert; vmes od 7.3u—7.40: 1'oro-č.la v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nenučini; 12.00~lv.00: Napoved sporeda, nato prenos osrednjega nemškega sporeda; vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju ln poro čila v slovenščini; 12.45—14.00: Salonski orkester vodi Albert Dermelj; 1-1.00—14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vsakemu nekaj; 15.00— 17.00: Osrednji ner^o-ki spored; 17.00 do 17.15: Poročila v nomžčini in slovenščini; 17.15—18.30: Pisano polje — daj zidane volje (prenos); 18.30—18.45: Glasbena med-igra; 18.45—19.00: Scgrave besede — Fran Lnah: Vesele ljubljanske slike; 19.00 dO 19.30: Trio *Trnovo<; 19.30—19.45: Poročila V slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos); 20.00—20.15: Poročila v nemščirr; 20.15- -22 00: Vsakemu svoje — radio zapoje (prenos); 22.00—22.15: Poročila v nemščini in nnnoved sporeda; 22.15— •23.00: Salonski or!:e5ter vodi Albert Dermelj; 23.00—24.00: Glasba pred polnočjo (prenos). pod vodstvom dirig-enta F-da rierzoga. Na njem bodo sodelovali 90 članski orkester m priznani sol sli naše opere v družbi z go-Bi m dT. Julijem PSitzerjem. Pretekli teaen je kronika zabeležila tudi več i:trahovainih napadov angloameriških luLalit;v na naše kraje, ki so zahtevali več anu-tnih žrtev. Najbolj ogaben napad je bil izvršen v sredo. Anglež ameriški teroristi so v bližini Ljubljane na cest: s krcg:arm obsuli vidno označen sanueLnl avtomobil, o čruier obširneje poročamo na drugem mestu. Ljudje vedno bo; ij spoznavajo »prija-teijpke% in >osvc>b dUelne* namene, k" jih imajo z nami uničevalci evropske kulture. Mnogo komentarjev in govoric so povzročile zadaje dni tedna v listih objavljene streslo ka^ni. ki so jih oblastva naležila ne-kateiim gc^tilničarjem, zaradi prodaje vina po pretiranih ceaah. Ce je človek prisluhnil teit in podobnim razgovorom, je Slišal eno-dušno s.Klbo, da je treba brezvestnemu navajanju cen energično napraviti konec, kar bodo ob last v a z visokimi denami::ii globami in drugimi učinkovitimi s- e. : gfotovo tudi dosegla 6c pc3cvno vi!ko 7.1 V.-Seenie pa so imeli ob čitanju strogih kazon^klh ukrepov prijatelji vinske kaplice, ki so z muko pri:AJu?*ni denar nalagaii v to dra^o teko-cino. ne Maj o negi m pr brani dojenčka se prič- dne 5. t. m. cb ib. na oddelku za zdravstveno zaščito mater in o*rok hJgljeruskega zavoda v Lj.:! Ijan: (D?:j' in mn :e: ir.:.t^trih korrlkor oAtek! Alek!« Mrak je pričel l«ga.ti na zemhljV>. »«ei Jemej več obstanka, šel je h krčmarju. če bi se bH slučajno tam za-mu1 *!. To:'.a ki'Cmoc mu je odvrnil, da ga sploh ni bilo pri njem. Jerneja je spreJete-a iiona. Vprašal je krčmarja. če je Rutar doma. »Kajpak da je. Pred eno uro je bil že petič tu — ves dtan je natroskan, kar pije « se je nasmehnil krčmar. Jerneju je malce odlegli: »Hvala Bogu, dama je — toda njegov pajdaš, kje je ta?* si je misbl ln Vprašal krčmar j« če je njego^^ega pa.iZa bof io voljo < se je zečnijte to vino in poj lice v posteljo! Odleglo vam bo — preveč ste duševno strti . . .< 3>Kiara,< ji je segel v besedo, »moj duh je zI>a bi mogel izustiti to besedo, bi bih presrečni.« je pol tiho odvrnil. »Ubctžica — nikdar več,« je dejal s pridušenim glasom in si otirai soLze. Kiara je obupno zaplakala tn se zgru-Hla. — Jernej, dasi sam duševno in telesno potrt, je vstal in vzdasnil Klaro ter jo zanesel na posteljV>. Pogledal je na uro: »Tri in dvajset — nikoli več ga ne bo . . . Z-daj moram not-tati zopet mož.« je govoru, šel je še enkrat h krčmarju m mu povedal ?vr>jp mnenje. Tudi krčmar ^e pojedel in s*» zamislil. ^Tako bo. Jernej: Na^br? ni rl-bil dvi>adi takoj pod .^rtrei. ;n se je rarozn^l — prenočil bo kje v kakem sen'ku. jutri se bo pa vrnil.« »Prav Mpti r>q. (SrV^l fritri lopo!dne.« je odvrni in š>! don ta-. K1 ara 'e slonela pri Jern-^cu in tih.-** nlnk^^a. -— Jemej jr» -te tvHč^i toln^'ti. da bo nr-fb-^ 7-pif'^-rjrSSel Todn saan n;t'' ra bJ-> ni uomlsnl na to VrNi nama bdo treba dolgo čekati ria«f — lepo era bo pozdrav-;.! .. .« Pil ie iranV m tud^ 00 vino 1o §/»1 h krčmarju no^rnsbo. ^ bo lahko ^kn^al da V bT —es dan doma. No«trpno je pričakoval noči. Ko jo nastopila nojnr.m«-« tesna, Je šel v hlev in tam pričakova! znano« Cigareto 20. rrjTnreto «rf v* t*^^2^"^^ 'n nI. tv> jogo-voru nai bi nrlsel od 7adr«j^ strani v hlev. ^a bi mu odStel do^ov'^'rfeno vsoto no zio-čmu. Polagoma «=r> ^e odmrla vrata "»Prišel ^o,« je piantl Rutar * svofeya f»*dfv*a. >Ali «ri f^rv-r"-"-'1 avb'^ srm era prezrl ker spm precej globoloo "no-^-T^.-TrvI v pi-^Trlenico.-r mu jo r**» -,r^~ rrrn r\'a-'v~znanec. >S^. skril tja pi.iško. kamor sem ti pokazal ? « - r>*.« »Kam sf sra "si"rfTfl?c >Meril ~r-n mu v prsi. ne v»*m pa. fr-točno strolia « >^S1 ooperitnoana gotov. do. naju ne bo prijel za vrat?« *Da.. Ko je padal in zafonBJl % rokami. |a kamsuj slišno krikrdl: .Znhrbtni morilce*. V pol minute je bi! neefben.« ^AM to fe videl, ko si meril nanj?« »Kaj še. Temu ne bi bilo dobro* stopiti pred oči m zlobnim namenom — ahsoi . je pa, ker sem stopU na suho vojioo tn le preloainla. Ze se je hotel okrenitl, a kregia je bila hitrejša.« »Dobro si opravil — aH al rr*u od vnel uro in denar?« »Ne.« »Lažeš!« »Tebi nič mar. če ložem — o tem nisva ničesar govorila!« »Naj bo. Tu imaš denar in glej, da se mi ne pcibližsiš prej. preden mine leto dni! Pojdi preko Komarčo v Trente«, in najprej v Italijo. Italijansko znaš. denar imaš tudi — eno leto moraš ostati tam, potem se pa vrni — pojdi!« Pomnil mu je roko v slovo, a njegov pajdaš ga je udaril po nji: >Tepec. od česa pa bom živei na tej dolgi poti? Naloži mi v nahrbtnik sira. klobas m kruha! To si mi še dolžan, tako sva se domemln..' Saj se vendar ne smem pribirAatl ljulem — nihče me ne sme videt!! Ce ti je pa vseeno, da bi nama ljubljanske ž >>^ 7~.r3.ir'!;a-le zadnjo popotnico, ko bova visela v zankah ie meni tudi . . .« >Molči molči' rrm j© <*er^.j č-rt.« »Ampak, evjsjpod J^moi le 9M tera dkv br*> no vem. č*» |e mfvcr vaS sin nll ne*« ■*-Kdo na ie vam no^TvrlaJ — ab" so e"a sporo."!i ?« V W' ^ ' T Xato nvi v» poveljnik pričel pravMl, da jo prVM davi, kn je bfl še v iw^p, ic nfemu ftrencev hlaseec in m? povorlai da Vr-v- r*-*1 planino ooki čiovok -»^r^^". rSapec namreč a tla je va? sin. Se zinocl, v mnđan m |e rr^* I in je takoj prišel k a o-"* oi r »sel doma Vr>- 5^>i b^ "o^^» na o> | odn Prt-So^ srm po vn^ ne V Rj r r^or.o-' g Jemtftj je r^-'mrb}; *vi^l Y»fk, k^r aamd prrfdlte r>or»i ^rr^.^r <*«-n \-n • nr*~ r^č razburien - Vai nam jo narrravfl ta prokleti Rrrtnr . .« >Kaj. vi sumite Rirtarja?« je vprašal r*o-vp' -^?k. »Da. to sem Btotfl *o orel lett Torta to Si rapomn'.te vni Rutar ni uhl strt«, — nekr-tra mladeniča je podkupil, krčmar ga je videl!« »Tako, potom so bom pa za *orra mlnde. ničo malo zanimal,« te orbn-nll ln otMeL Klara fe hrla mod rom p Očc, ne pripoznejte di resnice, umrla bi!« Besede pomeni JO: Vodaaataoj 1. atarearjHcl državnik In fl-l^/.->i. 5. a.v. •': b.-. ; :-a, 8. čulrd crgan, 9. mestece na podre r:Ju bcjiSCo v liaJ ji 11. ■ođiođnl veznik, 12. Rafijanstei spojnik, 13. tuja krr.t'ee. z* grr^od, 14. trate, pašniki. 17. eaeaaovtterjlca Kartaffine, 18. kvartnški Izraz. 20. a'ovci-rl--" s' i.n*?.te!.f. 22. igrobna kama, 24. rt^.uobja. aobe, 25. rv.*k ia ks-mieno prvkso. W btice. 2P. vra a zemlja S;^. ec • canlaea na Flaskeza, 31. pel-ot<~-": "»cd A:riko ia kztfo-. Navz *->»i t: 1. č:<; *l ski ad a feel j, 2. oSabni, aađatt, U. hb ;j ": 4- žensko imc: 5. grž-ka ftr; a, 6. na i v Ne čiji. 7. fran-coTki ravc'.r. ■• 10. rr.ilgrespa, 12. sačdtsa, ua'njaj: 5. 13. gensko ima, lf". moško ime, 17. pritok Donave, 13. šolske po-trabšl'ine, 21. g:5.^ c 2?. pripadnik rv-repakiaeja naso \a 28. Sabelarjeva siat, £0. dv*a sarAC^lasrdlia, 23. vesnik. BaflMaar hrri^iiko Itsr. 5 Vul»ra7na: L sirosnasen, 8. ikone, 9. as, 11. Oka 12. pp, 3 3. raf, 15. kar. 16, imun, 13. kol, 19. bodo, 20. osem, 21. eta, 23. Ate, 2 it, £0. ker, 27. ar, 26. balet, 30. Jabla-nica. Navp!č>?o: 1. Stari l>5oej 2. ri, 3. cko, 4. r- a, 5. Ajia, €. as, 7. nc'pr":nerna, 10. sa-eiote 12. eaSeta, 14. Juda, 15. kesa, 17. no. IS. ko, 22. Bela, 25. kal, 23. Ren, 23. bb, 2D. ti. ca — cc — ce — ča — fe — tjo — gra4 — ja — ji — ka — ki — ko — la — li — lo — man — nvr — mi — na — na — ne — ni — niz — nja — no — nov — nov — o — oj — pi — pa — pm — po — rc — re — rim — sa — m — ske — spa — st.č — sto — stri — sve — str — ta — to — vac — vi — vo — vo — za. Iz teh zlooor sestavi 15 based s pomencan: I. mesto v Medj.mur u. 2. ^r-rovje na Balkancem pclotnlcu. 3. dalm«ttntko vino. 4. vrh v Savinjskih Alpah, 5. mesto v Ljubljanski pokrajini, 6 kraj ob dolcnJ5ivi železnici, 7. evropsko gorovje, 8. le-ri pritok Save, 9. m££-to na Rivieri, 10. grad v Ljubljani, 11. mesto na Španskem, 12 franeotki dramatik, 13. božje-perni kraj na Koroškem, 14. pesna^ko ime Maistrovo. 15. zdraviiibčc na StacrJcem, Prvi dve črki vsake besede, zvrs toma brane, povedo nasžove treh pesniric.h zixrk Otona Župančiča, (»rt* velja za en glasnikX Rešitev zlogovnlce štev. 1 1. Sojenice, 2. Erjavec, 3. Drenov grič. 4. F.lmov ogenj, 5. iMu java, 6. Ubang?. 7. Radovljica, 8. Slivnica. 9. r>ocitnice. 10. aluminij, II. naivnost, IZ januar. 13. Avstralija, 14 De-ktei^ 15. otava, 16, Verona, 17. ovca, 18. Ljutomer. Sedem ur spanja dovolj je mladiču ki starcu. Stmiua kosa V nedeljo ob % 12. je preminul na kttnlkl g. Matija FIlipic, viSji oro*. straArttojster v pok. in bivši tajnik Posojilnice v Brežicah. Pogreb bo v torek; ura bo objavljena v jutrišnjih listih. Blag mu spomin, svojcem naše sožalje! ln Tx>;t?n» đohi 't tno iKHHjo pri dd>-! fin-Ain: f- 1i*-ctxo -n ptefiCi Oarbj. •o*.v> na-^r T-TTT. 551 -le * ?T.rzT"T>TTO ki ?ma »nT}i"\c ln spravlja« Arapi 4aipud niska — HOe ^ *■> -sVa JiuBlua Pr«d bttrVltr »e n.; M felo-!5>I. 55«-la * RIjATOA le c*^ao.u li^-n ■-' fttm Htaa« rta-r* »vanje, perilo v b Beđej Tvs«. Ro^ dorlna VIII 9t, 12 552 Ia JITA V O v § >TTR 9f*nc ?n k sbfea o a* ••e.*.-. b Snb k :&iara Na tov - 81 tq 515-21/ VAJSIfCJI eM VfJ^n?'« i ki mi r^-*;e *c ob~tL aprehae salea ,n" gnua« Dnlir-nttrv*-va 3. 854-41 V*JPNKO prt>t'. p'ft — Mestni t-g. 403-44 VAJFlfr'A t«k*>? rp-ej rr.fm KkrdMc «BUec — i eč.\xr. Po'Jetvskn 4P 437-44 VAJE3CKO ralow ppr*i-1*^ -ni — Frizer*": sa'ori 3 4rS 44 n?Kl.TCO «preVmrm ▼ trorovno k-^-t in'fnko. — PenuAe 81 N. po-* »14-etnac 521-44 POSTTr»*NTrO m dve url dr.rmo giem. Btm. s.vn 24 UtllUllf 553-3 VRTNARJA aH apofeo-j«nca za. pom!adan«k« ausiatia »*4rm. Oasv- ty% 62 rleIr-im-O 54T-3 FANTA «n rr»oV*k? p^-»le — 1«če tvrdka Fr. Khaai. Koogrtoai t-g 8 552-44 Uf-rTFT JA'-CT» on--S nesm za klarr. i5eem z, tfioi na d>ra. Ponndbs S-J. N. pod »Uspe&aa 505 3 UCriaUa dotor«sn al ti«t*ijico b& Mzaiiakn aaasaaBBaai mBmm »a tem c ure I^poVie'r — G'inlki 3-A-n, 523 3 SPOMI.ADANZin mofki plaW — no6«no avetlo obleko m rlsoke «*vlj« 8«. 42. ugodno prodam. Og^ed t poocdeliek la-*ć. Mmaomo-dar. prodam aH zazne-uj*m m+i-ov v Si. K. 500-5 BLAGO aa Jutranji »u*- rijl* ln daorao naJi« — prodam aH aamenjam. Naslov t si. n. 55»-« OBLEKO poeaJadanrio. »korai boto. *n\ro blaoo, prodam. Krojae, Fk>rl- >anska mL 40. SV7KNTO, skoraj novo. p ■ Sam. Zi^en-i c. Go-eposka 4 558-6 I '".ET.O nekai meti Ohr, r^-ciam. Naslov v S? N 525-6 CzOiZi^lJB St. 40. nore. ter 5 20 m rjavega vol-^cri1 b-a^a, p^oda-r. -!f svunvr-r lam. Bcstgiad 19 — Orel. 551-6 VOZIČEK, globok, krem prodam ITaslov v SI. 529-6 ČEVLJE, -rosic. Tlvoie. prodam. Na. lov v S . N 520-3 RKAilčKA ai re"o — proJ^m. Naslov v Si. N. 532 • GOJZtlUE mokt, p,i-po'noma nove. z c*kr>, anamk? SLvnclii. p dam. Kc«b- ^ujeve 7 Ckjled v pone del;ck. 545-6 DARILO prlni.-rno ?» dame. ue-d.-o prodam. Na«lev v Si. N. 54*3-6 čevijs pomlad^n^e. nJek-, čsas'ie predvojno blngo. prodam Naf'^v v SI N. 534-6 ŽENSI-IO ko1^. bree fjuvi — protiam. Naslov v SI n. a?s-e SNT?*KE feb p^c nI prrvd^ Verhuk klobučar. Krakovski &arfp 10 537 8 NOTE za klavir, opere t«*r fk-Topeti*. prodam. — M;indele, Stari trg 3^ ^34-8 POSTFTT1CO akaskti t Tlož'rom, p odam. Vpra_ dopo'dne. »PoIjab-pVa C. ll-n. 465^ PEC kc^xi.lno (na drv* ali p'em.'vg). kid. h»č 'm ti v od?! ni kTihir.J»k1 um;_ \ialnlk. vte v cjnUc-vn »tan'u. proda r Tnr^ar. i^va. 2-1. d^sno. 481-1 KOLO odilcuo. da.fko ln nove- Škornje. jvo-dam Pe*ljan«kl na^ip 59 levo, pntil^J« 496S RADTO »E-imčf?«, 4-rl- eevoi. bbU dobr> cbra-n'en. prodam. Naslov v SI. N. o 409-6 PLAŠČA pomladanska popolnoma nova. d&m srni im T *;«" Strui trg 21-m. 514 6 V07IfEK r! K.v orro5ki — T>;Mam. ManrlcM^r-Va 6 513-6 ur?o ! po. aitesto to fmoo, prodam T^at1. Genova 16-T. leVo 483 C CKOPN-rB H apacne — eove. it 43. z^rre-ijam jd prottftccSv^st. c-v prodam Oc!ed dne-.'-^ od 8. 1I0 2. pip o tro^t 'ni #t.»- kancu«, r"-■-f--rVM 20 515-6 2 I^-»^.tx tarifni — M 9^v-33 novi — pro_ dr-m Trafia, Hi^^rki trg. 5'.7-6 IJV O (tR'ln^ft. «^5?fo in "VV.lfDVo kn.tl:,_1 Jr^r* nhi'ola trtr^vl na >Oq?ed*. MwtnJ tre 3 469 « VOTTrPK ffl^o* nred- njam. Nfl^I«^ v SP N. S73-6 O belo n pla-^fe n!s»» aai oo.'ek/>, p o-de.~n a/ »am#TiTan». Na-«lrrv v SI. N 565-0 f-FVT.JE mcAke. cme. *r 47. n'5đ^e doi>Tt> rv--n- n l*nce. prodam ali za-menltm. Naslov v SI N 475-6 PLAic> imrtnl. kostum ln pdSanv> m ma'bno damo. or-oftke sntil'« ad 4 do 8 let, pro4a^r aR r* menjam Naslov v SI N 474-6 HLAČKE * a^f^vVjkami ■a otroke od 1—7 teta tn dml geogert pejoo-lan prodam. Naslov v SI. N _ 470-6 VAST-AVTK sfeom aa «*d»<". prodam. Naslov v 81. W. 479-6 ČEVT.JB nove, V.soke. boksaata (Peko), št. 44. prodam ah zamenjam za ntTikn aportne čevlje *t. 40 Naslov v SI N. 476-6 MESARJI POZOR! So- 1 ter ln uaivtna črev* aa ?a'am€ »o na zalogi pri tvrdka >Jueo-Aula«. F*.o. riian^ki nI. 25, Kjlievn^^. t** I mftfimenjam f drva zamenjam z, novo sli dobro oh ran leno ru.oAk.-> štrapacn^ ko!o nrabeljiek. Sv. Petra ce^;s W. 556 8 GNOJ hlev^k! — zamenjam 2» gove.te sl.-» fko WW. Km.sk* 122 540 8 POVRŠNIK pomladanski ooy. i» prvovrstnega prcil-voine*^ b'^i. aampn.fftm "a p^t redno« N.vlov v Sj N 500-8 JARČKO RhOflp Island samenjam aa knr'o jy-o Khmor« 1, *Ko-'-!>-vo 507 8 DRVA *mtnjam za kra'p'r. N-uSfoV v S' N 5C9-«! PTNG-PONG đeako te \ »o^no. za^enJTm 7,1 Bd !^—16-!et-irs» cL čTca N.is?ov v SI N. 520 8 «!VFZKF za 2en*k~ č: ▼ Iie St 39. z Vsoko n to ođličn* k;koro ti. skoraj nove tn dv ro^ki k'o-bul-t Bt 56—57. prav do bro ohranjen. zamr-rJam sn korerve al: drva Ponudbe S N pod 1 Ur odzio zam enj nm < 472-8 Z.A JAJCEM dam pro-lavredaeet Naslov v BI. N. 528 8 RARMONTKO klav. ot-o. Bfee, kup m Naslov v !9i N. 467 7 BI.AOAJNO stojeeo vrC- jo. kupim Ponudbe SI N pod >Werrhe*Tf. 555-7 TETrTNTCO decimnln« ali rlm*ko. za 100—300 \cz. kupim. — rVim tudi drva za zemeno. Gra-beljftek. Sv Petra O. 76 557-7 KRFDFNro Vi kuh nj- ^ko mizo. Sobro obm-n>eno. knpm dam prorv rednost Ob LJtib-Ijanlel 21 Kode IJ evo. 531,7 P!,ATXO Točeno. kupim. Denar »'i prot'ved-nost. Naslov v SI. N. 533-T Ll^ohtos. Ric'r.ter, V d- mar Ky^er ali lt-Cmtr. krrplrr. Naslov v SI N. 542-7 KOLESI dam«;ko fin mo-5ko, radi brez pte^ev kviplm Ponu-Sbe 81. N. pod »Dubcl okvirji< 4«-T PLASc fs balonske svile. Seniki ali moeki. ka-p'm aS zamenjam Po-nudne BL N. pod >Do-bro obran:en plaičr 497-7 AKUMULATOR 4-roi'nt ok aamo plode« ln eno elektronko A 425 ali KX 4. kupim. Štefanova 22 815*3». 517-7 KNJIGE: ABhvHo*: Ora-•aeJa, Prcvnethriu fnem) — Strtndborj: Marehen-sp"de — RlLke: Buch der Blkler — Budna.: Beden — Leskv: Oriecbl5Ch'ZTU^lkae 4087 GALICO modro, kupim ali dam prottvr ednost. — Ponudb« SI. N. pod »Do-4BO-T HUTCO v bloku an izven 1 '! ■'"'sVv kimlm »ej 1 500 ali fOO rlJ »IruS^later*. 490 2C VTT.O tr&tanrvan' k0 — komfortno. z vel k>n sadnim vrtom bl:z-: Erjavčeve ee*t<*. zflm^n a-^ za pevr lep/b parcel tn dopinčl"»o roo':dbr Sfnv N. pod >Goednl araka 401-20 KOM**! FKS. kupJm zn pridelav.-, sdkavfln :: 7,-ll^č Ponu-Tbo SI N nor» »Drogerija«. 49*2-30 ETA^O al! dv! h-Se rud: aa per'.frrljl, kompl»^tmo a^ z možnostjo preureditve. kupi>r> Ponudbe SI N. pod »KCTl'fl'i. 493 20 PARCELE na aelo lepem kraru n& severni »rrani mesta, dam v zameno zi hišo tudi stircšo, bliže centra, in dopla^m mrJl- ko TonuJbe SI. N" pod »Obrtnik«. 494 30 TRAVNIK preko 12 000 fcV. m. ze4-> pripraven za rnalbno kmetijo, pro-cJa-m » 580.000 Ur Po-nudfoe SI. N pod »Km« tlia«. 495-20 POFF«?TNTK proda Stlr; pa-cefe. Ponudbe S. N. pod »Tuđa posarezn 464-20 BOSTAlfOTALCA, Ljub! en«vft 43. 486-23 GOSPODTCKA a' pof-pa rtt,rn-i ln p^'-na čra dan od-sotn« dobi pr; moKtoJnl g'*vpe brezi-v'aA-. no p en ■ • •*> p-'< rrt.v-i lenkosmi ponrK«?l v po-I mJ**lVix. NhibLTv v 81 N 51923 FOT^O opremT;rmo 3 po- rebnL- vli 'ni za 2 r«o-p ^ta. po i »Orndunc ali v b:4.n< t"-*«-, za t-iAroj. Pern đbe S' N. p>d »lla!im tofinoa. 539-23a sono v motu. r Bdtt-gtavdom al: v 8:tk . po moinrfcti z galpatVatosa, Da»- ku-Jivo Na jJov v SI. N M6-23a SOPO oipioJiono Zn ko^ al! poznej-. <&6o gt*. ipo-i!^n» PoniKtb- R'ov n-Ki »Mi;-na aamoval« kae. 536-2-Tv sr»no pnazno po ttkA-nosti t pcnpor ■ bo kubl-nie, lSAem z.-i rakol Plačam t p'otlvreHnofftJo Ponudbe Sov N r*°d »Prazna, »oba«. 490-23a SOt>o 1 ftte<33nrkom v rredln! merta ali b?12 nji o kol-o1. t5£e po*pa. T-omrdbe Slov N. pod »Sra!no zapo-I-iia. , 504-?3 pri gospe ■H gorpod*«čni. Prl-% <~r-%- n kurivo in rim v& blago Ponndve SI H. pod >OofpodniM 477-23a U7- I70nRAFFNEC 50-letni z znanjem Jeziko*. iAčo lcont"ver23Ci:t> a goapo- dom aT damo. Ponudbe »Si N.vodu pod »A. W.e 56 b-57 Imejte vedno na umu, da zaklonišče nI *me-ti&če. temveč prostor — po večini manj udoben — kjer je treba prebiti vca.*>Hi dolge ure. zato sknšajmo obraniti vsaj eno udobnost — čistoto! tTrrdka I. Zalamik. 1c«varom in slaJ^iCarna, javlja, da je preminula dne 5. marca C l. njena dolgoletna uslužbenki, gospodična V A R O G A IVANKA kavarniška kuharica Pogreb bo rt kapelice sv. Janeza na 2ala*i v torek $. marca 1945 ob 9 30 na pokopališke k Sv. Ka-Jaa. Ohranili jo bomo v lepem spomina! Ljubljana, dne 4. marca 1945. f Za vedno nas je zapustila rula dobra lena, ■upu, stara mama, sestra in tašča, gospa MOČNIK MARIJA roj. KRAMAR soproga vsi. policiifckcga nadzornika t pok -tu Pogreb bo v torek 6. t. m. ob 9. ari i* kapelic« »v. Antona aa pokopaliJJe k Sv. Kniu. Laobl^oa, doc 4. marca 1945. 2*!o joče družine: MOdNTJC, PECE, KRAMAR. JAGODIC m FPJCFJl MWWa^aMWWa< jl i .i >U Jiajan H Urejuje: RuHolf Oztm — Za »Narorlno Uskarno d .đ.< kot tlskarnarja: Fran Jcraa — Za inaeratnl del odgovoren: Ljuaoocnlg >