CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
JUGOSLOVANSTVO
Kakor mnogi v domovini tako tudi v izseljenstvu ne pojmujejo kaj pomeni jugoslovanstvo. Nekateri menijo, da jugoslovanstvo pomeni režim, drugi stranka in tretji nevarnost za slovenstvo, hrvatstvo ali srbstvo. Ker želimo, da smo izseljenci tudi v tem pogledu na jasnem, bomo skušali v naslednjih besedah na kratko pojasniti resničen pomen in smisel jugoslovanstva.
V neki pesmi se poje, ki jo menda vsi Slovenci znamo: Od Urala do Triglava, Krkonošev do Balkana, čuvaj narod majka Slava. V teh kratkih besedah je dovolj jasno povedano, da tod biva slovanski narod. Zemljepisno bi se delili na severne in južne Slovane. K južnim Slovanom spadajo Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari. Jugoslovanstvo torej ni prazna beseda, marveč je živa resnica; narod, ki ima nekaj malih plemenskih in besednih razlik.
Slovenci, Srbi in Hrvatje imamo tudi državo, ki ima naravno- zemljepisno ime: Jugoslavija. Režimi in stranke, ki so politično rečeno od danes do jutri, se nikakor ne morejo istovetiti z jugoslovanstvom, dasi lahko več ali manj pomagajo idejnemu utrjevanju istega, kar bi bila predvsem dolžnost vseh. Tudi ni jugoslovanstvo škodljivo, ali vsaj bi ne smelo biti, bodisi slovenstvu, hr-vatstvu, srbstvu in bolgarstvu, kajti kdor ni dober Slovenec, Hrvat, Srb ali Bolgar tudi dober jugoslovan ne niore biti. Menda so v Jugoslaviji nekateri' tudi mnenja, da bi napri-j mer moralo srbstvo pogoltniti hrvatstvo in slovenstvo, ki bi šele iz te prebave nastalo jugoslovanstvo. Vendar to ne pomeni resničnega jugoslovanstva, marveč plemensko zagrizenost in strankarstvo, ki se če-stokrat izrablja v zasebne politične s vrhe. Znano je, da v Jugoslaviji že več let obstoja znano "Hrvatsko vprašanje", ¡d zelo slabi zunanji Ugled države in tudi notranjemu razvoju ogromno škoduje. Za sporazum, četudi se že več časa vodi, ne kaže najbolje, a bo do njega moralo na ta ali na oni način čimprej e priti, če noče ves jugoslovanski narod škodo trpeti.
Izseljenci se direktno v notranje politične razmere Jugoslavije ne vtikamo, ker premalo poznamo razmere, da bi jih mogli kritično soditi in pa ker imamo izseljenci svojo lastno izseljensko politiko, ki v našo lastno izseljensko korist ne more biti pod vplivom nobenega režima in nobene stranke v domovini. Slovenci smo najprej Slovenci, kot so Hrvatje Hrvati in Srb je Srbi, a naš skupni in najvišji narodnostni ideal je jugoslovanstvo. Sicer so tudi v izseljenstvu nekateri mislili, da je treba vse tako delati, kot delajo doma, a niso v ljudstvu dobili odziva ter so se morali umakniti onim, ki zasledujejo višje ideale in cilje.
Zadnja prireditev Slovenskega doma je bila zamišljena ne samo v duhu marveč tudi idejno v smislu jugoslovanstva, kajti nastopili so skupno Slovenci, Srbi in Hrvatje. S tem nismo imeli namena niti najmanj spraviti v nevarnost slovenstva niti srbstva niti hrvatstva in vemo, da ga tudi nismo, čeprav je bilo menda pri nekaterih Slovencih nekoliko godrnjanja iz povsem neopravičene bojazni, kajti že prej smo rekli, da kdor ni dober Slovenec tudi Jugoslovan ne more biti.
Jugoslovanstvo je torej čisto naraven pojem, ki ga Slovani na jugu moramo gojiti, če hočemo ostati to kar smo. A je potrebno za pravilno razumevanje jugoslovanstva malo Večjega poglabljanja; čitati in misliti še na kaj drugega nego zgolj na strankarstvo. Slovenci smemo biti brez sramu ponosni, da smo veja velikega slovanskega debla, ki živimo na jugu majke Slavije in se zato
V Moskvi bo padla odločitev
TAJNA POGAJANJA V MOSKVI — SOVJETI IGRAJO VAŽNO POL ITIČNO VLOGO — NEMČIJA NAPOVEDUJE POLJSKI USODO ČE ŠKOSLOVAŠKE — RUSIJA IMA SVOJE RAČUNE — ODLOČILNA
KOCKA BO PADLA V MOSKVI
Že od pondeljka se vršijo zborovanja v Moskvi kamor sta Anglija in Francija poslali svoje vojaške zastopnike ko civilni niso opravili ničesar. Kaj so v Moskvi sklenili, če sploh so in bodo kaj, ni nič znanega, ker držijo v tajnosti, a poroča j 0, da imajo zelo veliko upanja, da bo do sporazuma prišlo.
Kot smo že pisali, bo do sporazuma prišlo le, če bo Anglija videla, da Tii več druge rešitve. Anglija in Francija sta zagotovili pomoč Poljski, če bi bila prisiljena z orožjem braniti Gdansko. Pomoč Francije in Anglije brez Rusije pa bi zelo malo zalegla in bi prvi dve brez zadnje v resnici niti pomagale ne ter bi bila Poljska deležna usode Češkoslovaške.
Brez dvoma skuša Rusija ta čas izigrati zelo veliko politično vlogo, ki bi bila odločilnega pomena za nje nadaljni razvoj. S sporazumom v Moskvi ali pa brez hoče doseči uspeh. Zato se tudi njej kot Angležem s sporazumom ne mudi, kajti obe se skušata na račun druge okoristiti.
Če ne pride do sporazuma tedaj bo Hitler Gdansko s koridorjem vred zasedel ter slednjič vso Poljsko. Nemški "Essen National Zeitung" piše: Poljska je bila likvidirana od svedrih sosedov koncem XVHI.' stoletja. Zgodovina, liberalna in romantična ter uspešna propaganda, so izvršili ta akt — ki se je moral izvršiti in je bila politična potreba — zgodovinske nepravičnosti napram Poljakom. Poljski narod leta 1939 je kot je bil leta 1782 sramota za civilizacijo. nevarnost za mir v Evropi in nesreča za svoje prebivalstvo.
Takó torej piše nemški list, česar gotovo ni zapisal brez vednosti od zgoraj. V teh kratkih besedah je dovolj jasno povedano, kaj namerava Nemčija ponovno napraviti s Poljsko. Kot je znano, je bil do svetovne vojne del Poljakov pod Nemčijo, drugi pod Avstrijo in tretji pod Rusijo.
Sedaj pa je vprašanje kaj glede Poljske v Rusiji mislijo. Da bi na mesto Francije in Anglije, ki sta obljubili pomoč Poljski, šli Rusi po kostanj v žerjavico, je malo verjetno, temmanj, ko Poljaki sami za vojaško pomoč sovjetov niso zaprosili, marveč samo za materjalno. Poljski državniki zato nočejo vojaške pomoči iz Rusije, ker se bojijo, da bi se
narod navdušil zanje, posebno Ukrajinci pod Poljsko, in bi potem enostavno Rusi ostali. Sovjeti pa bi potem Poljsko napravili za svojo zvezno republiko. Tega se mnogi Poljaki in posebno kler močno bojijo, a sovjeti upajo, da bo poljski narod v sili raje klical svoje krvne brate na pomoč kakor pa postal nemški suženj.
Tako brez dvoma upajo sovjeti da bi se zgodilo, če ne pride do sporazuma v Moskvi.
Če pa pride do pogodbe v Moskvi je tudi Rusi ne bodo kar tako Angležem in Francozom na ljubo podpisali in niti Poljakom ne, ki so v slovanskem občestvu igrali ves čas po vojni najbolj neslovansko politiko. In to je tudi vzrok, da do sporazuma še ni prišlo in bi prišlo prav v skrajnem slučaju, če bi se Angleži odločili, da je njihovim interesom
manjše zlo sovjetski komunizem kot pa nemški nacizem in italijanski fašizem.
Hitler hoče za vsako ceno priključiti Gdansko k Nemčiji. Poljaki slej ko prej vztrajajo pri svojem: ne damo. Končna odločitev pa zavisi od sporazuma v Moskvi, kajti Francija, Anglija in Rusija so res dovolj močne, da lahko ne samo vzdržujejo mir v Evropi marveč tudi določijo Hitlerju in Mussoliniju do kam segajo nemške in italijanske pravice. To pa je seveda zelo težka zadeva tudi za prej omenjene velesile, ko ena o drugi menijo, da tega tudi same ne vedo. Hitler in Mussolini pa sta posebno Angliji to že večkrat javno v obraz povedala in ne brez velike resnice.
Vsekakor stoji Evropa in ves svet pred veliko odločitvijo, ki bo padla s kocko v Moskvi.
M'ost na Tari, ki bo največji v Jugo slaviji in sploh v Evropi. Dograjen
bo še to jesen.
Dragiša Cvetkovic, predsednik vlade, ki se je te dni mudil v Trstu
f.memo z vso pravico imenovati: Jugoslovane.
Nekateri se prepirajo, če se je člo vek razvil iz opice ali ga je Bog ustvaril; drugi o veri in neveri o peklu in nebesih; tretji spet o svetovnih nazorih, kateri naj bi bili najboljši. Govorijo in pišejo ter mirno ali burno razpravljajo še o neštetih drugih mogočih in nemogočih vprašanjih, in po našem mnenju najmanj o onih, ki so za resnično človekovo rast in napredek najpotrebnejša in najvažnejša.
Kako je nastal človek, znanstveniki lahko ugibljejo, verni lahko verujejo in tudi svoje mneje povedo, a je zelo nespametno od ljudi, če nekateri hočejo biti potomci opic drugi pa sinovi božji. Fakt je da človek ni žival in da je najvišja suverenost na svetu. Kako je človek prišel na svet je za občestvo brez pomena, če nam ne more nihče ničesar točnega dokazati. Verovati v neko stvar ali pa ne tudi bistveno ne more ničesar spremeniti, zato je prav vseeno odkod kdo misli da prihaja.
Je pa nekaj drugega, kar bi utegnilo biti važno.
Znano je, da so vse vere nastale iz neke višje človeške potrebe, ki so nekatere omejene samo v verske sekte, druge v narodne ali v večna-rodne religije. Vendar smelo trdimo, da so vse vere odpovedale najvišjim, bodisi narodnim ali obče človeškim idejam in potrebam ter so postale samo orodje za pridobivanje zasebnih interesov.
Religije, ki so bile doslej najvišje moralne sile in vodnice narodov ter človeštva, se morajo umikati in dajati prostor izobrazbi in znanstvu. In ravno pri tem nastaja duhovni boj, ki smo ga v začetku omenili. Ta boj pa ne izvajajo veliki duhovi in razumniki, marveč pritlikavci, ki pač ne morejo doumeti, da so možne med
Iščimo skupne poti
vedo in vero neke skupnosti iz povsem naravne duševne potrebe. Kdor se je le malo zamislil v Cankarjeve ali Gregorčičeve umotvore je mogel slutiti njuno veliko vero v višje ideale in razum s katerim sta ustvarjala svoja velika neumrljiva dela. Od "božjih sinov" sta bila zaničevana in preganjana, medtem ko so jima "opičji potomci" ploskali, a ne zato ker so ju morda razumeli. Izkazalo pa se je, da so bili prvi in drugi v zmoti, kajti delala nista ne za prve ne za druge, marveč za narod, ki sta mu znala eden kot pisatelj in drugi kot pesnik prisluhniti njegovi duši in njegovemu utripu ter ga duhovno popeljati k višjim ciljem in idealom. A to ni bilo malikovanje, marveč vera v boljšo in dostojnejšo človekovo in narodovo bodočnost.
Boljše narodove in človeške bodočnosti pa ne bo nikoli prej mogoče doseči, dokler se ne bo prešlo iz kakršnegakoli malikovanja, bodisi verskega, nacionalnega ali internacionalnega, k praktičnemu razumevanju. Ljudstvo nima v nobenem pogledu zadostne izobrazbe in se tudi nikoli na merodajnih mestih dovolj ne potrudijo, da bi mu jo dali, medtem ko imajo vsakovrstni izkoriščevalci in zavajalci popolnoma svobodne roke.
Nerazumno drhal imenujejo ljudstvo, ki nagonsko prireja pobune in revolucije, ki se z naglico maščuje za stoletne krivice, ko je ono moralo molče prenašati bedo in krivice in izkoriščanje. Če vera določuje vsem enako posmrtnost, kar je čisto razumljivo, tedaj mora tudi človeški razum določiti na svetu Vsem enakopravno življenje; za delo vsem jelo, bolnim bolnišnico, starim preužitek in mladini izobrazbo po notranjem nagnjenju, ki je glavni pripomoček,
kot pri vozu kolesa, in volja kot pri avtomobilu bencin, za uspeh.
Do danes ne poznamo še nikjer take idealne države in jo najbrže še ne bomo tako kmalu, kajti človeštvu manka idealnih razumnikov in pa ljudstva, ki bi jih skušalo razumevati. Zato ima samopašnost posameznikov še zelo obilo žetev, dasi jim setev ne bo šla več v klasje, kajti ljudske mase počasi le spregledava-jo ter se kulturno in gospodarsko osamosvajajo. 'Do svojih resničnih narodnih predstavnikov pa bo prišlo še le takrat, ko bo v zadružni premoči nad privatnim kapitalom.
Kjer so idealisti skušali prehiteti maso, tam jih je kmalu požrla in so stopili na njih mesto samodržci. To nam je pokazala francoska revolucija, ki je prignala na površje Napoleona in ruska, ki ima za posledico diktatorja Stalina. In tudi to je čisto naravno, kajti ko se žival prebudi, je treba trde roke za jo krotiti in voditi iz teme na solnce.
Kot drugi narodi imamo torej tudi Slovenci pred seboj veliko pozitivnega dela in inieijativ, ki bi jih morali pričeti izvrevati. Prav nič bi ne bilo napak, če bi se najprej pri naših društvih skušali v nekaterih skupnih točkah sporazumeti. Seveda pa je treba pri iakili stvareh precej več brihtnosti, kot bi se kateremu mimogrede pozdevalo.
GROZNA LETALSKA NESREČA
Velika letalska nesreča se je pripetila v pedeljo v zalivu mesta Rio | de Janeiro. Letalo, družbe Panameri-can Airways "kaby Clipper", ki je priletelo iz Miamija v Rio de Janeiro, je zmlelo z eiiim delom letaiá ob mostnice, z drugim pa ob vodo ter se vžgalo. Na letalu je bilo 12 potnikov in 4 mož posadke. Od vseh, ki so se v letalu nahajali, sta se rešili samo 2 osebi: Osvald Hirt, nemški državljan in Mario Lyra, brazilski državljan. Tudi od ponesrečencev jih še 7 pogrešajo, ker so padli v morje.
NOVI PARAGUAYSKI DRŽAVNI PREDSEDNIK PREVZEL VLADO
V torek je prevzel državne posle v svoje roke novi državni predsednik Paraguaya, general José Estigarri-bia, katere je do sedaj vodil dr. Feliks Paiva. Podpredsednik je dr. Luis Riart.
ODHOD BALDOMIRA Državni predsednik sosedne republike Uruguaya, general Baldomir, ni bil deležen samo nadvse veličastnega prihoda, ampak tudi odhoda. Takšnega prisrčnega sprejema še ni doživel noben državni predsednik. Pa tudi med svojim petdnevnim bivanjem v Argentini je bil deležen neobičajnih slavljenj. Njemu na čast so zborovali obe zbornici, vršili so se razni banketi in druge take slav-nosti. V ponedeljek pa se je visoki
gost, na argentinski križarki "Almirante Brown", zopet odpeljal v U-ruguay. V Montevideu ga je pričakovalo mnogobrojno prebivalstvo, ki ga je sprejelo z burnimi ovacija-mi. Nadvse presrčno so bili sprejeti tudi argentinski mornarji.
Dirección y Administración: GR AL. CESAR DiAZ 1657, TJ. T. 59 - S667 -Bs. Aires.
AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 18 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1939	Núm. (Štev.) 133
ta—w IIII« «!n»ai?«gMum»w.tjJMiu»iiwiwiinnni	........* " '"""
POSAMEZEN IZVÓD: ÍÓ ctvár.
leto $ arg. 6.—; £a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
k
J
Argentinske vesti

POROČNIK BERGALLI ZGINIL
Izmael Bergalli, poročnik 16. pehotnega polka se že nekaj časa ni javil več k svojemu polku. Vojaška oblast je izdala nanj poziv, da se nemudoma vrne, sicer bo smatran ubežnikom. Med tem pa oblast pregleduje knjige, če ni mogoče kak primanjkljaj pri vojaški blagajni vzrok njegove odsotnosti, oziroma pobega. Poizveduje pa tudi o njegovem zasebnem finančnem stanju.
Nekateri pa so mnenja, da je poročnik postal žrtev ugrabljenja ali umora.
OTVORITEV UNIVERZE
V sredo se je vršila otvoritev pravkar ustanovljenega vseučilišča v Cuyu. Otvoritvi je prisostvoval državni podpredsednik dr. Castillo, ki je držal priložnostni govor. Otvoritveni govor pa je imel rektor univerze dr. Edmundo Correas.
SPOMINSKA OBLETNICA
Argentinski narod je v četrtek sve-čaaostno obhajal 89 letnieo smrti generala San Martina, osvoboditelja. Šolski pouk se ta dan ni vršil. Vršile so se razne proslave pa bolj v malem obsegu, ker je slabo vreme večjo parado preprečilo.
ŽELEZNIŠKE NESREČE
Železniške nesreče so zadnje čase neverjetno goste. V nedeljo sta bili kar dve. Vlak argentinske centralne železnice je ob postaji Colegialas povozil 33 letnega Emeteria Larramen-dija. Zadobil je tako hude poškodbe, da je bil pri priči mrtev.
Ob avenidi Gral. Paz je vlak železniške družbe Buenos Aires povozil našega rojaka Andreja Praško-viča, ko se je vračal pozno zvečer, domov v Villo Luro, kjer je stanoval. Prepeljan je bil sicer nemudoma v bolnišnico Salaberry, toda nesrečni rojak je že par minut nato izdihnil. Praškovič je bil poročen. Od kod je bii doma pa nam še ni znano.
V ponedeljek je vlak vzhodne železnice, na višini ulice Belen do smrti povozil Nicolasa Romera, starega 20 let, ki je stanoval v hiši št. 1282 ulice White. Na tej višini je pred tedni vlak te železnice povozil tudi dva zaročenca.
mmam .:<♦>: •»>. mm m^mm^mm^^msaae^m/smm^^m
Dekleta in žene, bodite
V
STRAŠNA NESREČA
V ponedeljek se je v stanovanju inž. Romula Vitoneja, ulica Santa Fe 3192 zgodila strašna nesreča.
Sobarica Esperanza, stara okrog 17 let in kuhai'ica Juana, oziroma Der--molia Antuñez, stara 26 let, sta v mali sobici poleg kuhinje čistili obleko z nafto. Kljub temu pa, da je bila ta sobica pregrajena z leseno steno in ometana, je plin nafte prodrl v kuhinjo. Plin je prišel v dotiko z ognjem in nastala je strašna eksplozija. Sosedje, ki so prihiteli gledat, kaj se je zgodilo, so našli ležati poleg kuhinje, vso ožgano inženerjevo ženo Zulemo. V sobo, kjer so se nahajali nesrečni dekleti, pa radi močnega ognja niso mogli. Poklicali so ognjegasce iz Recolete, da so ogenj pogasili. Nato pa so izvlekli tudi izogljeneli trupli nesrečnih uslužbenk. Vitonejevo ženo so dpeljali sicer v sanatorij, toda tudi ona je drugi dan opeklinam podlegla. Kdo je prav za prav druga nesrečnica, še ni
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADAU
Facundo Quiroga 132o U. T. 22 - 8327 DOCK SU D
tdbgnano. previdne, kadar imate opravka z nafto.
USODNA POMOTA
V umobolnici v Mercedesu so se med drugimi nesrečneži nahajali tudi Miguel Prado, star 47 let, Juan Buchi, 46 let, Juan Pelosi, 68 let in José Mendez, 62 let star. Po zaužit ju nekega zdravila so takoj vsi ti omenjeni začutili hude bolečine v želodcu. Prepeljali so jih radi tega v pregledno sobo, kjer so zdravniki brž ugotovili hudo zastrupljenje. Vsa hitra pomoč, ki so jo zdravniki pod-vzeli, ni pomagala, in niso mogli vseh rešiti. Trije od nesrečnežev so kmalu izdihnili. Mendez pa je v nevarnem stanju.
Neprevidna bolniška strežnika, Alejadnro Miguez in José Roy sta bila aretirana.
Rio Nesrro
DOMAČE VESTI j
SMRT NAŠEGA ROJAKA
V La Plati je v ponedeljek 14. av- ' gusta je po kratki bolezni umrl An- ! drej Lipičar, star 40 let, doma iz Kala pri Kanalu.
Pokojni Lipičar se je nahajal 15 let v Argentini. Zaposlen je bil kot bolniški stražnik v Polikliniki v La i Plati. Tukaj zapušča ženo Marijo in dva nedorasla otroka. Dalje brata Ivana in sestro Karolino ter več sorodnikov. V domačem kraju pa očeta brata Antona in Jožefa ter sestre: Štefanjo, Marijo in Angelo.
Naj mu bo lahka argentinska zemlja! Preostali družini in sorodnikom pa naše sožalje!
*
Brat Ivan Lipičar se tem potom srčno zahvaljuje vsem prijateljem in znancem iz La Plate, Berissa, Ense-nade, Tolose in Buenos Airesa, za izkazano pomoč ter za obilno udeležbo pri pogrebu.
OBJAVA POSLANIŠTVA
Charcas 1705 Bs. Aires.
Ivr. jugoslovansko poslaništvo želi izvedeti, kje se nahaajjo spodaj navedeni izseljenci ter jih poziva, da se pri njem zglase:
Rešetar Andrija pok. Josipa iz Prapatnice. Pred 5 leti se je zglasil iz mesta Jesús María F.C.C.C. Estancia "Colonia Caraja".
Marovic Marijan Branko, star 26 let iz Arbanase blizu Zadra. Zadnji znan naslov je: Alberedio 764, Bs. Aires.
Hamanajac Stjepan iz Ev. Roka. Leta 1930 se je javil iz mesta San Martin.
Tomac Franjo iz Malog sela št. 11. Leta 1931 se je zglasil iz Bs. Airesa.
Hreljach Ivan. Podrobnejših podatkov ni.
čunčic Josip iz sela Kuče št. 54. Pred 4 leti se je zglasil iz San Jacinto, kjer je delal v apnenici Avellaneda - Olavarria F.C.S.'
Stošič Josip iz Duge Gore. Zadnji krat se je glasil leta 1938 meseca januarja iz mesta Samuhi F.C.Sta.Fe.
Skočič Jožo pok. Ante iz Vodice. Leta 1931 se je zglasil iz Bs. Airesa, ulica Lamadrid 114.
Cébalo - Boro Franjo iz Žrnove. Zadnji znan naslov je: ulica Uruguay 853, Avellaneda (Villa Pobladora).
Lengyel Juan (Ivan) iz Elemira. Leta 1933 se je javil z naslova: ulica Acha 664, Avellaneda F.C.S.
Kasunic Tomo iz Duge Gore štev. 117. Pred 3 leti se je zglasil iz Berissa, ulica Bilbao 564.
Bobic Milan. Podatkov ni. Zglasil se je leta 1937 z Dock Suda, ulica Gaboto 1182.
Pavičic Antun iz Sirača. Podatkov ni.
Bertió Rosa ali Resela iz Sarajeva. Leta 1924 je imela naslov: Josip Varga, ulica Colodrero 2514,Bs. Aires.
Vučinič Radovan iz Prapatina, ki živi navadno v Mar del Plati.
Lipanovic Nikola iz Palače. Priselil ,se je leta 1929 pa se ni zglasil. Kolikor doznava njegova žena Cveta stanuje baje v Ramos Mcjía F.C.O.
Perkovic Jandrija iž Otoka. Podatke ni.
Topolovec Filip iz sela Laza. Nahaja se menda nekje v Uruguayu.
nale za namakanje na vse strani, na zemljišče nasadi sadno drevje, ob robu pa topole, da branijo dostop silnim vetrovom, ki čestokrat napravijo nasadom silno škodo. Po štirih ali šestih letih sadno drevje obrodi in takrat sad j ere j ec prične uživati sad evojega truda.
i *i
Država je za vodne kanale in zi most če reko Neuquen, ki obenem služi za jez od kjer začne glavni kanal, ki je dolg približno 80 Km., po-| trosila več milijonov pesov. Zato je moje mnenje, da bo skrbela tudi za lio van je poliá in nasadov. Zato sem V™emo ceno pridelkom, tako da bo se odločil čitateljem Slovenskega li- ¡ Vpeljevanje m obdelovanje neovi-sta ta kraj nekoliko opisati in jim rano-
ga predstaviti.	V Rio Negru se nahaja več naših
Rio Negro leži proti jugu republi- rojakov pri obdelovanju zemlje in ke. Obkrožajo ga na severu provin- j sadnih nasadih. Po večini so zapo-ca Pampa, na severovzhodu Neu- sleni pri nemških in angleških po-
Rio Negro je mnogim Slovencem poznan, drugi pa so slišali praviti o njem. Tam je mnogo lepih nasadov ter okusnega sadja. Vendar kdor ni bil osebno v Rio Negro, si ne more prav predstavljati življenje in obde-
Veiikanski most čez reko Rio Negro
Opeka (adobes) za zidanje hiš na deželi
Zato je pri zadnjih večkrat povpra-ševanje po slovenskih oskrbnikih' za svoja zemljišča.
Je pa kot povsod pri naših ljudeh tudi v Rio Negru med našimi rojaki menda edina velika napaka: zavist. Na mesto, da bi se medsebojno pomagali in šli na roko, si zavidajo in se skoro veselijo nenapred-
quen, na zapadu republika Chile, na jugu Chubut in na vzhodu pa Ocean. Podnebje je med najboljšimi, podobno našemu na Goriškem, z edino razliko, da skoro nikoli ne dežuje, samo pozimi včasih pads kaj malega dežja. Zato je vsa okolica pusta in suha, tu pa tam vstraja kaka trpežna rastlina. Dežela ni hribovita, zato ima veter neovirano pot ter mnogo krat silovito vleče, kakor skoro po vsem južnem delu republike. Čez dan je zelo toplo, noči pa so primeroma zelo hladne. Pozimi je vsako jutro mno-
Šole v Rio Negru so po več km. oddaljene: Otroci rojaka Terčiča iz Cinco Saltosa jahajo v šolo
go slane, a podnevu pod toplim soln-cem takoj izgine. Poleti pa je seveda ponoči mnogo rose. Glavni pridelek je sadje, največ jabolka in hruške. Dobro rodi tudi krompir, fižol, paradižniki in detelja, a najbolj uspeva sadje, ker zemlja za druge pridelke vsebuje preveč soli. Z večletnim namakanjem pa izpere voda
Istrski rojak Tromba Nikola, por. i čilenko pred svojo kolibo
vso sol ter postane zemlja rodovitna za vsako setev.
Kdor kupi zemljo, dobi pravo puščavo, a zemljo izravna, napelje ka-
sestnikih, a so si polagoma nekaj prihranili in začeli na svojo roko in uspešno napredujejo. Najprej si kupijo zemljo ter jo zasadijo s sadnim drevjem. Dokler drevje ne rodi, najamejo po enega ali dva "čilena" (Čilen je domačin, ki je prišel iz Či-leja), da jim zemljo medtem obdeluje. Plačajo mu navadno po en peso ali tudi kaj več na dan, ki mu zadostuje za mate in meso, v ostalem pa mu je napredek in življenje deveta briga. Ko pa drevje začne roditi sad, si postavi lastnik hišo, ki je ponavadi iz na solncu sušene opeke in jih imenujejo "adobe". Na ta način postane poljedelski delavec sam svoj gospodar.
V Rio Negru uživajo naši rojaki ugled in spoštovanje pri vseh, bodisi pri oblastih ali večjih posestnikih.
Rojak Lojze čotar v svojem nasadu
ka svojega rojaka. In ta bolezen je ena tistih grdih, ki vodi v sovraštvo in čestokrat propast, na mesto k smotrnemu cilju.
A. Č.
CAJA NACIONAL
DE
AHORRO POSTAL
1.° 2.°
1.° 2.°
4."
I.	— VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000. Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000. 3.° Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos, diseminadas en todo el país.
4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II.	— VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
Garantía de la Nación sobre todas las operaciones. Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias.
Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las ut/lidades anuales.
Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta * 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
Pequen js reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédulii para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan.
Depósitjs mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.
Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos' fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no cxccde de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entré heriwános, cuando el saldo de la cuenta no escode de $"500.
Reintegros a domicilio, oh üásos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5. 10.° Horario excepcional, pót 'interniedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.
5."
6."
7.°
8.°
9.°

iz organizacij
mmmmtvm •:♦> mmm mmmMmMKmag¡msammmm^
Proslava rojstnega dne kralja Petra II.
Jugoslovanski narod v domovini bo svečano proslavljal dan, ko se je Jugoslaviji rodil njen kralj, ki naj bi vodil našo narodno državo. Tudi mi izseljenci, daleč od svoje domovine bomo ta dan primerno obhajali.
V nedeljo 3. sept. se bo vršila sv. maša za dolgo življenje in modro vladanje kralja Petra II. Ob 10 in pol za vernike katoliške vere, v cerkvi Santísimo Sacramento, ulica San Martin 1039. Za vernike pravoslavne vere pa ob 10 uri v ruski pravoslavni cerkvi, ulica Brasil 315.
Ob tej priliki bo v nedeljo 3. sept. ob 4 pop. Sokol na Dock Sudu, v svojih društvenih prostorih ulica 25 de Mayo, priredil čajanko, na kateri bo naraščaj, moški in ženski obdarovan s telovadno obleko.
Odbor za zgradbo Jugosl. doma na Dock Sudu bo priredil v soboto 9. sept. ob 9 uri zvečer v ulici Almirante Brown 721, koncert, na katerem bo sodeloval umetnik Ljerko špiler, novodošla umetnica Klara Nada Iva-niceva in ruski pianist Jaša Rain.
Sokol Dock Sud-Boca pa bo priredil svečano akademijo v soboto 16. sept. ob 9 uri zvečer, v dvorani Verdi, ulica Almirante Brown, nasproti poslopja jugosl. društva vzajemne pomoči. Na proslavi bodo sodelovala razen jugoslovanskih tudi ruska, češka, poljska in bolgarska društva.
ZAHVALA
Zofka Šulič, ki je članica Slovenskega doma, se tem potom vsem, ki so jo obiskali v bolnišnici, srčno zahvaljuje. Sedaj je na zdravstvenem počitku pri svojem bratu in upamo, da se bo kmalu vrnila med svoje tovariše in tovarišice, ki jo vsi težko pogrešajo.
Službo dobi mlada deklica od 15 do 16 let. Dobra plača pri dobri dru-
žini.
Mlada jugoslovanska umetnica v Buenos Airesu
Prejšnji teden .ie s parnikom "Campana" dospela v Buenos Aires, o čemur so tudi argentinski časopisi že poročali, jugoslovanska pevka Klara Nada Ivanic.
Pevka Ivanic je prišla v Buenos Aires na povabilo Radia El Mundo, na katerem bo nastopala.
PROGRAM
... /	' .	v»v".
Velikega Festivala za Švefogorsko proslavo -
20. avgusta ob 3. uri pop.
V DVORANI "COLEGIO SAN JOSE" — AZCUENAGA 158.
1.	POZDRAV. Ida Pečenko.
2.	ŽIVA TROBOJNICA, deklice iz Dock Suda.
3.	V KRALJESTVU ROŽ, igra v dveh slikah, paternalski otroci
4.	UJETEGA PTIČA TOŽBA, poje zbor Slov. Doma.
5.	NAZAJ V PLANINSKI RAJ, poje zbor Slov. Doma.
6.	MATERINA MOLITEV, deklamira Anica Lakner.
7.	PLES ROŽ, simbolična predstava.
8.	FILM IZ 400 LETNICE.
9.	ZAPATEO, pleše Marija Bojanovič.
II.
10.	PRILOŽNOSTNI NAGOVOR.
11.	SOČI, deklamira Darinka Čehovin.
12.	SOČI, poje zbor Slovenskega Doma.
13.	VOJAKI NA POTU, poje moški zbor Slov. Doma.
14.	DRAMATIZIRANA SVETOGORSKA ZGODBA v treh slikah. Igrajo sledeče deklice: Irene Jekše, Vida Kjuder, Angela in Fany Lakner, Darinka Cotič, Marija Mavec, Marija Koradin, Irma Brumat, Erna Paškulin, Mirka Malič, Anita Pegan, Ada in Venceslava Ličen, Myriam Gregorič in Milena Beltram. — Režira gospa Marija Kjudrova.
Med dejanji in pri spremljanju točk sodeluje orkester Slov. Doma.
VSTOPNINA 50 CENT. ZA OSEBO.
Čisti dobiček je namenjeD paternalski šoli.
Gotovo boste radi prispevali tudi s tem, da boste sodelovali pri loteriji, ki bo nekaterim tudi srečo prinesla. Začetek točno ob 15. uri.
mi: srbskimi, slovenskimi, hrvatskimi, južnosrbskimi in bosanskimi pes-mami.
Naši umetnici želimo najlepše uspehe in ji kličemo: Dobro došla!
VPOŠTEVAJTE NAŠ OPOMIN
Najsolidnejši denarni zavod, ki se ga ¡Slovenci poslužujejo, je Banco Holandés.
Poslužujte se samo onih denarnih zavodov, ki oglašujejo v Slovenskem listu. Bodite prepričani, da govorimo v vašem interesu.

Našo umetnico pa bomo imeli priliko slišati tudi 9. septembra na proslavi rojstnega dne kralja Petra II., katero proslavo priredi Sokol Dock Sud-Boca, in pri kateri bodo sodelovala tudi druga naša društva.
time<
Prireditev za Sloven-
sko šolo na Paternalu
Naš izseljenski kaplan Janez Hladnik je za štiristoletnico sveto-Sorskega svetišča organizral prireditev katere čisti dobiček je namenjen slovenski šoli na Paternalu.
Od našega izseljenskega duhovnika je čisto lepo in idealno, da priredi to slavje, ki je v skladu z njego-yun poklicem in z njegovo misijo v ^seljenstvu. S to prireditvijo v zve-Zl pa bo še nekaj drugega, kar posebno nas primorske Slovence veseli.
Naš izseljenski kaplan bo namreč Povedal argentinski katoliški javno-stl> da tam ob Soči kjer kraljuje sve-togorska Marija, biva slovenski na-r°d, ki je oropan vseh pravic.
Predstavil bo pa argentinski javnosti tudi nekatere naše kulturne delavce z njihovimi lastnimi besedami Prevedenimi v španščino. Tudi to je Za nas Slovence velikega pomena. . Obrat no pa bodo šolarji s Paterna-Ja in odrasle deklice ter zbor Slovenskega doma podali argentincem nekaj slovenskega kulturnega zrnja.
Ker je prireditev popolnoma v skladu z misijo našega izseljenskega duhovnika in pa ker gre čisti dobi-e®k Slovenski šoli na Paternalu, je dolžnost vseh Slovencev, brez ozira verskega prepričanja, da se te prireditve udeležijo. S tem bomo pokadi, da smo v vsakem pogledu zrel jlarod, ki zna ceniti zasluge vsakega, k' jih po svojem prepričanju za naše skupne koristi žrtvuje.
V SOBOTO DNE 26 AVGUSTA OB 22 URI V ULICI
Paraná 555
Ta prireditev obeta biti prava artistična manifestacija. Nastopilo bo več gledaliških in radijskih umetnikov.
SPORED:
1.	Internacionalni zbor Kubik zapoje več pesmi.
2.	Bruna Maggi, italijanska priznana pevka bo zapela več pesmi iz svojega bogatega repertoria.
3.	Tenorist Nello Scuffia bo zapel nekaj romanc.
4.	Humorist Avgusto Codecá bo izvajal nekaj svojih najboljših del.
5.	Baritonist Franco Mar bo pel s spremljevanjem glasovirja.
6.	Mešan zbor Ljudskega odra zapoje nekaj svojih najboljših pesmi.
7.	Juan Sarcioni bo podal nekaj najboljših dramatičnih monologov.
8.	Iz zbora Kubik: sopran Milvares, tenor Di Mattero in bas Jeodorov bodo zapeli nekaj iz svojih repertorjev.
9.	Italijanski dramaturg Bernasconi bo izvajal nekaj svojih del. 10. Prvovrstni argentinski folkloristični tolmač, Argentino Valle,
bo na glasovir izvajal nekaj svojih umetnin.
PO KONČANEM PROGRAMU SE VRŠI DRUŽINSKI PLES. IGRALI BOSTA DVE GODBI.
Frano Cvjetiša, jugosl. minister o priliki poseta San Paula med jugoslovanskimi priseljenci
PODALJŠAN ROK ZA PRIJAVO ]&žijo. tudi kake slike. Obenem naj PRISELJENSKIH DRUŠTEV nam nekaj prispevajo k stroškom za
Priseljenska društva imajo čas do '"llst-,e" septembra t. 1., da prijavijo svo-le članstvo notranjemu ministrstvu 111 načelnikom policije.
DOPISNIKOM NA DEŽELI
Naše rojake, ki so nastanjeni na deželi, prosimo, da nam pošljejo kak dopis o tamkajšnjih prilikah ter pri-
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Nastopila bo tudi na koncertu, ki ga priredi odbor za Jugoslovanski Dom na Dock Sudu v proslavo kraljevega rojstnega dne. Ta koncert se bo vršil v dvorani Jugoslovanskega društva vzajemne poomči" v ulici Almirante Brown 721, v soboto 9. septembra ob 9 uri zvečer.
Nada Ivaničeva ne bo pela na radiu samo tuje pesmi, ampak razveselila nas bo tudi z jugoslovanski-
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda Ušaj
INTERNACIONALNI KUBIKOV ZBOR
kjer dobite najboljši "Pera- t mus", obleke in obleke za t ženske (Traje sastre)
GARMEN- i»
DIA 4947 "SA5IEE£5\
Bs. Aires, Paternal
t
Školska deca u San Paulu pozdravi;
"To pa ni bilo prav!"
(Črtica iz mojega življenja.)
Bilo je slabo jesensko vreme, ko sem korakal po neki predmestni u-lici. Tu pa tam sem srečal temne postave, ki so se zavijale v svoje površnike in hitele v mesto.
Na križišču opazim neko žensko, ki se napol v strahu, napol v skrbi ozira po hišah. Oblečena je bila v
z zastavicami min. Frana Cvjetišo
kmetiško obleko, močno prepasana in na glavi je imela siv robec. Zeblo jo je. Ko me zagleda, se plašno obrne k meni in me tiho vpraša:
"Ali veš, kje je Bolfenkova ulica?' '
"Kaj jaz vem", odgovorim in grem dalje.
Še zdaj me peče vest, da sem tako grdo odgovoril.
PAZITE NA VAŠE KORISTI j
zaupajoč nam Vaše	t
PRIHRANKE V HRANILNICO	1
DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI
LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne) \
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
i
Jugoslovanski Oddelek
||§| Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Glavno ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska)
Centrala v Buenos Airesu: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo.
Podružnica v Buenos Airesu: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
Slovenci doma in po svetu
Prepovedan je bil "Materinski dan'v Vogrčah na Ko-
c
roškem
Pliberški krajevni vodja narodno-socialistične stranke je prepovedal slovenski materinski dan v Vogrčah. Prepoved navaja razlog, da so materinske proslave pridržane samo na-rodnosocialistični stranki. Slov. prosvetna zveza se je nato obrnila na okrajno vodstvo stranke v Velikov-cu in prejela sledeči odgovor: "Pristojnemu krajevnemu vodji stranke je treba nestrankine prireditve sicer pravočasno javljati. Krajevni vodja pa ni upravičen, da bi nestrankine prireditve prepovedal. Dovoljenje za nestrankine prireditve izstavlja o-krajno glavarstvo in glavarstvu so tudi pridržane pravice morebitne prepovedi." — Vendar ostane dejstvo, da se slovenska materinska proslava v Vogrčah ni mogla vršiti.
NEMCI IZ DRUGIH DRŽAV PO-SETILI NEMČIJO
Iz vseh držav, kjer prebivajo nemške manjšine, so te dni prispeli fantje in dekleta v velikem številu v Nemčijo na letovanje. Na Koroškem je prirejenih za nemško mladino iz inozemstva več taborišč, med drugim tudi ob Baškem jezeru in Dobah ob Vrbskem jezeru. Ob Baškem jezeru je kolonija nemških dijakov iz inozemstva, pretežno iz Madžarske in Jugoslavije. Razpostavljenih imajo nad 50 šotorov v krogu okoli velikega odra, ki se imenuje "Wilhelm Gustolff-Tribune ". Dijaki poslušajo vsak- dan predavanja raznih prvakov in borcev državne stranke, prost čas pa je posvečen športnemu udejstvovanju, igram in izletom v bližnjo in daljnjo okolico.
Nemški visokošolci
pomagajo
kmetom
pri
delu
Razpust slovenske požarne brambe v Št. Jakobu
Društveni komisar za Vzhodno marko je odredil razpust slovenske požarne brambe v Št. Jakobu v Ro-žu. Njeno premoženje bo odslej u-pravljala občina. Odlok je utemeljen z zakonom o uvedbi občinskih gasilskih čet oziroma občinske policije.
šentjakobska slovenska požarna bramba je bila med najstarejšimi gasilnimi društvi v deželi. Njeno delovanje se razteza celih šest desetletij nazaj. Njeni člani si štejejo v ponos, da je bilo njeno delovanje vec čas v občo korist občanov najširše okolice in v blagor naroda.
RADIJSKA POSTAJA V MARIBORU IN DOMŽALAH
Ministrski svet je odobril predlog ministra za pošte, brzojav in telefon, da Prosvetna zveza zgradi novo relejno postajo v Mariboru ter novo 20 kilovatno postajo v Domžalah. Za prosvetno zvezo so pogodbo podpisali poslanec Miloš Stare in univ. profesor inž. Mario Osana ter industrijalec Ivan Avsenek. Po tej pogodbi bo Prosvetna zveza v 20 mesecih od danes postavila 4—5 kilovatno relejno postajo v Mariboru ter 20 kilovatno postajo v Domžalah. Pogodba o eksploataciji radijske postaje je sklenjena za 15 let.
Protestantsko vero propagirajo v naših krajiSi
Poleg druge raznovrstne propagande, ki se razširja tudi med slovenskim prebivalstvom v Julijski Krajini, smo zdaj dobili še novo, ki je svoje mreže razpela predvsem v tržaško-koperski škofiji, človek bi mislil, da v današnjih resnih časih niti na misel ne bo prišlo nikomru, da bi se, ko je toliko drugih nujnej-ših stvari, bavil tudi s protestantsko propagando po naših krajih. Pa se je na žalost vendar tudi to zgodilo. Pojavili so se številni protestantski a-gitatorji, predvsem med siromašnimi sloji, ter skušajo ljudstvo na vsak način navdušiti za protestanti-zem, bogve iz kakšnega razloga. Med ljudstvom razširjajo najraznovrst-nejše tiskane stvari, v katerih napadajo katoliško Cerkev in prikazujejo kot edino pravo vero protestan-tovsko. Polne žepe imajo takšnih tiskovin. Proti tej propagandi je, razumljivo, z vso odločnostjo nastopil tržaški škof Santin. Poslal je vsem svojim župnijam pastirsko pismo, v katerem govori o nevarnosti, ki katoliškemu ljudstvu preti zaradi pro-testantovske propagande. Opominja vernike, naj bodo previdni pred takšnimi agitatorji, duhovščino pa poziva, naj mu vsak primer takoj sporo-če.
Kakor poročajo iz Spodnje Koroške, je zlasti v Rož in Podjuno prispelo veliko število nemških visoko-šolcev, da bi pomagali kmetom pri pospravljanju letine. V Kapli na Dravi so nastanjeni visokošolci iz Inomosta, več graških in dunajskih dijakov pa je razmeščenih v Libu-čah, na Blatu, v Vo,grčah in ostali okolici Pliberka. Po končanem delu se shajajo in posvečajo svojo pozornost tudi drugim področjem, zlasti narodnopolitičnim in vzgojnim zadevam.
POMEMBNI OBLETNICI
170 let je minilo, odkar se je na Koroškem udomačil krompir in 190 let, odkar je župnik Prešeren v Drav ski dolini prvič pokazal, kako se pravilno sadi in goji koruza.
DOBER ZASLUŽEK BOSANSKIH KMETOV
Dva milijona dinarjev so zaslužili bosanski kmetje za nabrano lipovo 'cvetje. Zlasti bosansko Posavje ima dosti lip, ki so letos imele obilno cvetje. Nabiralci prodajajo posušeno cvetje trgovcem po 10 do 12 dinarjev za kilogram belega in po 14 do 16 dinarjev za kilogram črnega cvetja. Samo v Brčkem so trgovci odkupili od kmetov sedem vagonov cvetja, ki ga bodo poslali v Nemčijo, Anglijo, Francijo in Južno Afriko. Tako vidimo, da prinaša tudi lipa lep zaslužek revnemu bosanskemu ljudstvu.
NAŠE TERJATVE V NEMČIJI
Stanje kliring'ov z dne 8. julija kaže, da nam dolguje Nemčija sedaj 214.5 milijonov dinarjev, med tem ko se je naš dolg Italiji povečal na 31.7 milijoonv dinarjev za skupno 78.5 milijonov dinarjev. Prav tako se je povečal naš dolg Poljski in sicer na 23.3 milijona dinarjev.
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
NOVE CESTE V ISTRI
Italijani so posvetili, kakor poročajo njihovi časopisi, veliko pozornost prometnim razmeram in rešitvi najvažnejših prometnih vprašanj v Istri. Zgradili so že precej novih cest, ki so olajšale hitro zvezo med posameznimi kraji, napovedujejo pa vedno še nove. Poleg cest pa nameravajo zdaj zgraditi tudi železnico, ki bo vezala Pulj z rudnikom Rašo. Zadnjič se je nalašč zaradi tega pripeljal v Pulj italijanski minister Cobolli G igli, da prouči na kraju samem možnosti za izpeljavo te vzhod-no-istrske železnice. Pri tej priliki pa je odprl tudi novo cesto Fažana-Pulj: Obljubil pa je poleg tega, da bo v kratkem dovršena tudi cesta Buje-Poreč ter podaljšek ceste Faža-na-Rovinj.
SS»! F
9 I s
K üí
i
6
y
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k
A. G ODE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542
NAJDIŠČE NIKLJASTE RUDE SO ODKRILI V JUGOSLAVIJI
Nova ležišča nikljaste rude so odkrili med Valjevom in čačkom. Ruda vsebuje pol odstotka čistega niklja. Istočasno pa javljajo s Skopske Črne gore, da so tudi tam našli ni-kljeVo rudo, vendar pa vsebuje ta ruda komaj dve desetinki odstotka niklja ter je zato izrabljanje nerentabilno. Pač pa upajo, da utegnejo imeti več uspeha nadaljnja raziskovanja v okolici, kjer so odkrili prva ležišča.
NOVA TOVARNA ZA CELULOZO
Dve novi tovarni za celulozo namerava zgraditi ministrstvo za gozdove in rudnike, obenem pa hite povečati obrat v dosedanji tovarni v Drvarju. Ustanovila se bo družba "Jugoceuloza d, d.". Vse tri tovarne bodo proizvajale nebeljeno bisul-fitno celulozo, ki se rabi za predelovanje v papir in za proizvodnjo u-metne svile in medicinskih vat. Dosedanja tovarna v Drvarju je imela letno kapacitete 18.000 ton. Ta tovarna bo samo modernizirana, pač pa bosta novi dvetovarni v Zavi-dovičih in v Gorskem Kotarju proizvedli letno 45.000 ton. Država bo najela v ta namen posojilo več sto milijonov dinarjev.
JUGOSLOVANSKA ŠOLSKA LADJA V ŠVEDSKEM PRISTANIŠČU
Jugoslovanska šolska ladja "Jadran" je 21. VII. dopotovala v Stockholm, kjer je ostala do 24. VII. To je prvič, da je jugoslovanska vo'j-na ladja obiskala Švedsko.
sšf
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V
NAŠEM LISTU!
Ugodna prilika
za čitatelje Slovenskega Lista
E.

Kombinirano pohištvo za jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 komadov za samo $ 225.
Avda. SAN MARTIN 2700
U. T. 59 - 0504
(Nasproti pošte)
PREPOVED IZVOZA SUROVIN V JUGOSLAVIJI
Izvoz večjega števila surovin je prepovedala naša vlada. Tako se ne 'bo smela več izvažati volna, staro železo, surova juta, surove debele kože, loj, ribje olje in kavčuk. Za te predmete je izvozni odbor prej dajal dovoljenje za izvoz omejenih količin, sedaj pa bo prepovedan izvoz tudi vsake najmanjše količine. Vse te surovine bo namreč potrebovala naša domača industrija sama.
TELEVIZIJSKA RAZSTAVA V ZAGREBU
Televizijsko razstavo bodo priredili jeseni na zagrebškem velesejmu. Razstava pomenja za našo javnost veliko tehnično novost, kajti pri nas se ta moderna tehnična pridobitev še ni razširila v taki smeri, da bi se javnost mogla z njo seznaniti.
CENA SUHIM SLIVAM
Na 290-dinarjev je določil trgovinski minister ceno suhim slivam za posamezno navadno garnituro, zk veliko garnituro pa na 310 dinarjev, računajoč cene za kraj Brčko. Po teh cenah bo Privilegirana izvozna družba kupovala vsako količino suhih sliv, ki ji bo ponudena v odkup. Obenem javljajo iz Beograda, da so se v kmetijskem ministrstvu bavili z načrtom, po katerem bi se ukinile vse trošarine na sadje. Tak ukrep narekuje obilna sadna letina, kajti brez olajšav bo pridelovalcem težko prodajati na domačem trgu velike količine sadja, ki ne bodo mogle na inozemske trge. Za sedaj je znano, da je Nemčija kot prva inozemska država odobrila uvoz 3030 vagonov sadja iz naše države.
uprava prisiljena vzišati prvotno najavljeno ceno 150 din na 195 din. To povišanje v primeri s povečanjem obsega dela ni znatno. Kajti pomisliti je treba, da se je obseg več kot podvojil, nadalje se je znatno izboljšala tudi oprema knjige. Uprava je stremela za tem, da bi bilo povečanje obsega dela in tehnične opreme čim manj občutno za naročnike, vendar so stroški toliko narasli, da je bila prisiljena zvišati naročniško ceno. Pomisliti je treba, da stane zbornik v. knjigarnah 300 din, tako da so naročniki znatno na boljšem pred ostalimi kupci.
m • •
1IIJC1 V
Dubrovnik je poln gostov. Zasedene so vse vile in vsi hoteli. Največ je seveda Nemcev, vendar pa ne manjka tudi Angležev in Amerikancev.
Pred nekaj dnevi je tjakaj prispel danski princ Harold s soprogo. Prvotno je mislili po nekaj dnevih bivanja odpotovati v drug kraj, zdaj pa poročajo, da je svoj načrt spremenil in bo stal v Dubrovniku delj časa. Nastanil se je v vili dubrovni-škega danskega konzula.
"ZBORNIK SLOVENIJE" IZŠEL
Te dni je izšel dolgo in težko pričakovani "Spominski zbornik Slovenije". Da se je delo zakasnilo, je pripisovati zlasti dejstvu, da je obseg izredno narastel. Namesto prvotno napovedanih 300 strani, obsega zbornik nad 700 strani in se je s tem tudi zelo povečala kakovost dela, ker so prispevki lahko izšli v prvotno nameravanem obsegu, kakor so si ga zamišljali avtorji. Tudi tehnična oprema dela bo znatno izboljšana y primeri s prvotno napovedjo. Zlasti bo lepa vezava, ki je povzročila tudi znatno povečanje stroškov. Iver je obseg dela izredno narastel, izboljšala pa tudi tehnična oprema, je razumljivo, da so narasli tudi stroški za delo. Zaradi tega je bila
POTNIŠKI PROMET MED BEOGRADOM IN DUBROVNIKOM
Dve letali letata na redni letni potniški progi od Beograda do Dubrovnika. Pokazalo se je, da je eno samo letalo ne more zadovoljiti tolikim potnikom, kolikor se jih je vsak dan prijavilo za potovanje.
Vožnja z letalom od Beograda do Dubrovnika traja samo eno uro in četrt, med tem ko traja železniška vožnja dvanajst ur ter je zaradi neznosne vročine in številnih predorov tudi zelo neprijetna. Zategadel je "Aeroput" uvedel nov letalo, ki odleti iz Beograda popoldne ob štirih, tri ure kasneje pa sespet vrne v Beograd'.
DOMAČA PROIZVODNJA ŽELEZNIKIH VOZOV
Prvotno lokomotivo je izdelala tovarna strojev in vagonov v Slavonskem Brodu. Lokomotiva je v celoti izdelana doma ter je prvo preizkušnjo dobro prestala. Železniška u-prava je takoj naročila še 12 enakih ter 10 lokomotiv istega tipa za ozkotirne železnice. Tovarna je izdelala tudi 13 novih Pullmanovih potniških voz, ki so moderno opremljeni zlasti, kar se tiče ogrévanja. Vozove bodo porabili za mednarodni promet. Ker je tovarna dobila premalo novih naročil, bo v kratkem odpustila okrog 500 delavcev v oddelku za izdelavo vagonov.
I
¡FOTOGRAFIJA!
M / / "W >	*«■ v -rr-^. -m—«m t A it A
I
*
I $
"LA MODERNA"
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
( i
v s
*
v! i
•s» :<♦>;
¡KROJAČN
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires

A
y
Zagrebško delavsko zbornico Čistijo
Temeljito čiščenje v zagrebški Delavski zbornici so napovedovali nekateri časopisi. Rečeno je bilo, da teko v tej smeri pogajanja med Ju-gorasom in Hrvaško delavsko zvezo. Cilj teb pogajanj bi bil, da se uničijo zadnje postojanke marksističnih voditeljev. Iz Zagreba pa sedaj poročajo, da je Hrvaška delavska zveza zares zahtevala, da se marksisti vržejo iz Delavske zbornice, vendar pa misli ta zveza, da bi bilo najboljše, če bi se razpisale volitve, ki bi vzele marksistom ' sleherno priliko, da bi svoj poraz opravičevali z razlogi sile. Hrvaška delavska zveza meni, da bi bili marksisti na volitvah temeljito tepeni.
ski polk v oktobru 1917 prvi prešel v napad, ki je pomenil pričetek Ko-bariškega preboja italijanske fronte. Na tem pokopališču je imel sedaj vodja nemške vojaške misije dr. Eu-len govor o vrlinah italijanskega in nemškega vojaka in njunem neločljivem brastvu.
NAŠI POKOJNI
Cleveland. — V torek 27. junija je preminul v tukajšnji bolnišnici rojak Leon Rovtar, doma iz Sv. Kri-ia pri Vipavi. Rojak Rovtar je stanoval pri družini Kalin, ki so tudi iz Vipavskega doma, na 15929 Sara-nac Rd. Star je bil 55 let. Pripadal je društvu Kras, Vipavski raj in Slov. moš. zvezi.
Pokojni zapušča ženo, otroke: Leona, Marijo, Viktorijo, Mirka, Milico in Josipino. — Naj mu bo lahka
zemlja '.Preostalim naše sožalje! *
Lokev pri Divači. — V Lokvi pri Divači je umrla 80 letna Frančiška. Obersnel. Pokojna zapušča 2 hčeri in sina. Blag ji spomin!
T
Stara Sušica. — V Stari Sušici pri Košani je preminula Marija Dolgan, stara 79 let. Pokojna Dolgan zapušča v domovini moža, sina in 2 hčeri. V Sev. Ameriki pa eno hčer in dva sina. — Naj počiva mirno v domači grudi!
KAZNOVANI TRGOVCI
Avtarhična politika, ki spadajo med njene zadnje konsekvence končno tudi cene v trgovskem prometu na drobno, se v vsej državi slej ko prej izvaja z vso strogostjo. Še zmerom se za vse blago v razprodaji na drobno redno objavljajo fiksni ceniki in se strogo kaznuje vsakršni prekršek njihovih določb. Prav te dni je bilo v Istri spet kaznovanih več trgovcev zaradi takih prekrškov. Tako sta bila kaznovana z večjima globama Marija Sabas v Uma-gu in Salvator Turchio v Puli. V Bu-jali pa so kaznovali pet trgovcev s prisilno zaporo njihovih trgovskih lokalov za dva do štiri dni.
VOLKOVI NA VREMŠČICI
Na Vremščici so se zadnje čase pojavili volkovi. V noči od četrtka na peteke so v Vremah vdrli v stajo nekega posestnika in mu razmesarili 11 ovac. Mnogo živine je že na gorskih pašnikih in zato je nastalo med posestniki veliko vcznemirjenje. Več lovcev je že pričelo zasledovati zveri.
Kaj ga je napotilo k temu činu ,ni
znano. Zapušča družino.
*
NESREČA V MINNESOTI
Eveleth, Minn. — Pred nekaj dnevi je bil rojak Anton Mihevc povožen od nekega biciklista. Padel je na tlak in si prebil lobanjo, štiri ure kasneje je pa umrl. Star je bil 58 let in doma iz Gornjega Logatca. V A-rneriki je živel 47 let in tu zapušča
ženo, štiri sinove in dve hčeri. *
Chicago. — Dne 19. jun. se je vršil pogreb rojaka Ivana Zbašnika, ki je umrl na domu svojega sina Ivana. Star je bil 68 let in doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, od kjer je prišel v Ameriko pred 35 leti. Poleg omenjenega sina zapušča še dva sinova, enega v starem kraju in enega v Argentini, eno sestro v Cleve-landu in brata ter sestro v starem kraju.
*
Chicago. — Dne 10. jun. je 6-letni Alojz Žerdina z nekega mosta padel v kanal in v njem utonil. Poleg staršev zapušča štiri bratei n šest sester. *
Kansas City. — Josipina Jazbec je pred nekaj dnevi skočila skozi okno 17. nadstropja hotela Continetal v Kansas Cityju in bila je na mestu
ADRESAR CLEVELANDSKIH JUGOSLOVANOV
Anthony J. Klančar, znani literarni delavec, pripravlja informativno knjigo, ki bo v kratkem dovršena. Tikala se bo clevelandskih Jugoslovanov in bo nosila naslov "Kdo je kdo med Jugoslovani v Clevelan-du". To bo nekakšen adresar z imeni, naslovi, poklici oziroma podjetji tamkajšnjih rojakov.
mrtva. Stara je bila 28 let in rojena v Ameriki. S sestro vred je bila tamkaj na obisku za nekaj časa. Pred nekaj leti je živela v Chicagu, kjer je doživela hudo nesrečo. Padla je na postaji pod vlak nadulične železnice in izgubila nogo ter je bila tudi drugače težko poškodovana. Od takrat ni bila nikoli več zdrava. V Pittsburgu zapušča mater in sestro, drugje pa dva brata in še eno sestro. Naj ji bo lahka zemlja!
Tabori pred 79-mi leti in njihov pomen za prebuditev narodne zavesti
ZASTAVNI DROGOVI
Nov di-og za zastavo so postavili pred kratkim v Mirnu. Stroški za drog bodo kriti s prispevki, ki so jih mirenski fašisti zbrali med domačini prebivalstvom. Takih drogov je zraslo po deželi v zadnjem letu že precejšnje število. Postavljajo jih samo v Julijski krajini in deloma tudi J v Furlaniji. Njih posebni namen je pričati tujcu iz Italije in inozemstva," da je prebivalstvo v deželi ne le lojaino, nego tudi že povsem prežeto z italijansko miselnostjo in nacionalno zavestjo. Pred leti so na podoben način pred vaške cerkve ali na trge zasajevali mlade smreke v spomin na umrlega brata ministrskega predsednika Mussolinija in v znamenje, da je vsa dežela fašistična.
NOVI SLOVENSKI ZDRAVNIK
Scofield, Utah. — Dne 29. maja je na državni medicinski šoli v Louisia-ni absolviral medicinske študije slovenski mladenič M. Gorišek, ki je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Mladi zdravnik je član medicinske bratovščine Phi Beta Pi-Čestitamo!
VOJAŠKO POKOPALIŠČE
V soboto pred binkoštmi so v Tolminu z velikimi fašistovskimi svečanostmi otvorili novo pokopališče nemških in avstrijskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni. Na njem je pokojanih 2000 ljudi, od katerih je bilo pa le 850 identificiranih. Po leg goriškega prefekta, armijskega poveljnika iz Vidma in drugih zastopnikov lokalnih oblasti se je svečanosti udeležila tudi posebna vojaška misija iz Nemčije pod vodstvom predsednika nemške organizacije za oskrbovanje vojaških grobišč. ,V Tolminu so bili za to svečanost koncentrirane vse fašistične in predvsem mladinske organizacije iz vsega tolminskega okrožja. Pokopališče je bilo zgrajeno tako, da vidno spominja na strelske jarke, iz katerih je, kakor poročajo listi, neki bavar-
NOVI GROBOVI
Cleveland, 1. julija 1939. — Po dolgi triletni bolezni je preminul 30. junija naš rojak Josip Brožič, po domače Zemanc, v starosti 53 let. Doma je bil iz Ilirske Bistrice na Notranjskem, odkoder je prišel sem pred 36 leti. Ranjki je bil član društva "Naš dom", št, 50 SDZ. Poleg žalujoče soproge Ide, rojene Vidrih, zapušča sina Josipa in štiri hčerke: Ido, por. Ballata, Emo, Josipino, por. Jesenski in Vero, v starem kraju pa
sestro Marijo. Naše sožalje! *
Cleveland, O. — 22. jun. je umrla Karolina Ušaj, stara 54 let in doma iz vasi Ravna pri Gorici. V Ameriki je bivala 29 let. Tukaj zapušča moža in dva sinova, v Jolietu eno sestro, v starem kraju pa brata in tri sestre.
Družina Ušaj je pred leti živela v Drubinu, W. Va.
*
Lorain. — V petk 7. julija je preminul Ivan Dugar, bivajoč v Lorain, O., star 54 let. V Ameriki je bival 26 let. Doma je bil iz vasi Ročinj na Tolminskem. Tukaj zapušča ženo, sina in dva brata v Clevelandu. V domovini pa setro in dva brata. Naj
mu bo lahka ameriška gruda. *
Chicago. — Valentin Colarič, star 47 let in doma iz Trsta, se je 15. junija ustrelil v predmestju Lyonsu.
Ljubljana, junija 1939. — Med
najsvetlejše trenutke slovenske narodne zgodovine moramo šteti dobo slovenskih kmečkih uporov, dobo verske reformacije, ki je položila temelje našemu književnemu jeziku, revolucijsko leto 1848 z osvoboditvijo kmetskega ljudstva od ostankov tlačanstva in dobo slovenskih taborov. Vsak od teh dogodkov je pustil kako značilnost, ki se jasno odražava v narodnem hotenju in življenju, ki je pa sicer, spričo razvoja in vedno novih tokov morda ne moremo več tako jasno in vidno na zunaj opaziti, ker se je že preveč stopila v vsakdanjem "življenju.
Eno zadnjih, sicer zelo kratkih, a pomembnih razdobij naše zgodovine, upomenijo narodni tabori, kot smo že zgoraj omenili. Letos poteka 70 let, ko so bili ti tabori na višku, ko je slovensko ljudstvo v velikih masah izkoristilo prvo majhno svobodo in se pridružilo gibanju, ki so ga vodili njegovi navdušeni nacionalni vodniki. Kakšno je bilo to navdušenje in v kako velikem obsegu je zajelo novo gibanje slovensko ljudstvo, vidimo najbolj še v tem, da so ga oblasti po par letih zadušile.
Prvi veliki slovenski narodni tabor se je vršil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru, nato pa 6. septembra v Žalcu, katerega se je udeležilo 30.000 ljudi. Za naše ozemlje pa je prvi veliki in važen tabor bil sklican na dan 18. oktobra 1868 v Šempasu. Na tem taboru se je zbralo nad 10.000 ljudi in vodil ga je kot predsednik
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE 1JOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Tovarna pohištva "Los Andes"
Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami!
VINKO ROGELJ
Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires
pripravljalnega odbora dr. Lavrič. Odbor, ki je tabor sklical je izdal proglas, v katerem je iznesel 6 točk, o katerih naj tabor pretresa in o katerih na zborovalci preje razmišljajo. Glavne zahteve tega tabora so bile predvsem zahteve po zedinitvi vseh Slovencev v eni upravni enoti, zahteva po slovenskem učnem jeziku, po slovenskem uradovanju v u-radih, škofijskih šolah itd. Proglas pravi: "Vsa ta vprašanja so preime-nitna in sveta dolžnost nam je, pote-zati se za narodnost našo, za napredek v omiki, za svobodo in edinost, kajti drugače né moremo našega naroda oteti-velikih nevarnosti ali čelo propasti.
Prvi tabor, ki se je vršil v naši ožji domovini, je torej v zvezi z o-stalimi postavil jasen program, katerega so vsi udeleženci že naprej sprejeli na znanje in se iz navdušenja za stvar tabora tudi udeležili. Kako je tedaj vrelo po vsej naši deželi in kakšno navdušenje je zavladalo med našim ljudstvom, kaže naj-boljá reakcija, ki jo je povzročil ta tabor, oz. sklicanje istega. Vlada je namreč, najbolj na pritisk goriških maloštevilnih Lahov, skušala čimbolj potlačiti zunanji izraz tega gibanja in je zato v treh jezikih nabila po vseh vogalih razglas, ki določa udeležencem pot, po kateri naj prihajajo v Šempas, da bi se kolikor mogoče izognili poti skozi mesto. Spravila je na noge vse orožništvo, 244 mož infanterije in pol eskvadro-na huzarjev itd. (Po Gaberščku). Izgledalo je, kakor da vlada obsedno stanje. Glavni vhodi v Gorico so bili zastraženi. Tembolj svečano pa je izgledal Šempas, ki je bil ves o-krašen z neštetimi zastavami in na obeh straneh vasi, sta bila postavljena dva slavoloka z napisoma: "Nedajmo se" in "Složimo se". List "Domovina" je pisal o taboru podrobno in porčal, da je poleg pomembnejših momentov treba pouda-
T
Neverjetno
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se
D ANIEL KOSIč
Villa Devoto Ul. Calderón 3098
Slov. Babica
i
riti, kako je ljudstvo primerno in jako razumno pritrjevalo govornikom in kako je, kljub velikanski gneči in trajanju shoda vztrajalo in vzdrževalo največji red, tako da je bilo na taboru le pet žandarjev. O taboru je kasneje izdal "deželni uradnik" E. Klaužar, kateremu so pripisovali največ zaslug pri pripravljanju tabora, brošurico, ki jo je potem razdelil po deželi.
24. aprila 1869. se je vršil drugi veliki tabor in sicer v Biljani tik laške meje. Ta dan se je zbralo na taboru okrog 6000 Bricev. Pomemben tabor se je vršil nato na Kalcu, ki ga je sklical Miroslav Vilhar, kjer se je govorilo poleg o splošnih narodnih zadevah tudi o pogozdovanju Krasa. Za 20. junija pa je bil sklican tabor v Sežani, ki ga je pa okrajno glavarstvo prepovedalo. Leto kasneje sta bila sklicana tabora v Tolminu, na katerem se je govorilo o združeni Sloveniji, o železnici čez Predel v Trst in tabor v Sežani, kjer je bil prejšnje leto prepovedan. Tabora se je udeležilo nad 6000 ljudi. Leta 1878 sta omembe vredna še tabora v Kojskem in Kobaridu.
Seveda niso bili tabori edin izraz in edino delo zlasti na narodnem polju v naši domovini. Na vseh straneh so navdušeni narodni delavci načenjali razna vprašanja in jih obravnavali z veliko vnemo. Pisali in govorili so o zedinjeni Sloveniji, pričeli so ustanavljati in delovati v čitalnicah, pobijali razne tujerodne intrige proti Slovencem, zlasti ostro so nastopali proti goriškim Italijanom, prevsem raznim veleposestnikom, ki so imeli pod sabo slovenske kolone in ki so se bali za svoje privilegije tudi na drugih gospodarskih poljih. Na seji goriškega deželnega zbora sta 30. oktobra leta 1869. sicer le dva poslanca podala interpelacijo za zedinjeno Slovenijo, kar je na eni strani po deželi imelo velikanski odmev in navdušenje za njo, do-čim so ostro kritizirali pasivnost o-stalih osmih slovenskih poslancev. Med ostalim so pričeli borbo za slovensko uradovanje in vsak najmanjši uspeh v tem oziru je imel velik odmev med slovenskim ljudstvom.
Doba slovenskih taborov, katero smo na kratko opisali z ozirom na naše ozemlje, je vsekakor, kot smo videli, zelo važno razdobje v naši narodni zgodovini zlasti v zadnjih desetletjih. Vendar pa je morda ta organizacija bila vtoliko pomanjkljiva, ker se je skušalo izkoristiti le trenutno ugodno razpoloženje in položaj, ki je nastal po letu 1867, ni se pa preveč računalo na trajno organizacijo, ki bi lahko tudi v spremenjenih razmerah imela upliv in izvrševala važno in potrebno liacio-
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA ]
diplomirana na univerzi v Pra- j gi in Bs. Airesu ter večletna ba- ¡ bica v bolnišnici Juan Fernán- j dez. — Zdravi vse ženske bolez- 4 ni. — Slovenske žene posebno i dobro negovane.	|
Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer ? LIMA 1217 — BUENOS AIRES t U. T. 23 - Buen Orden 3389 ¡
»"•••••»••»»•"»••»'••"t-"»"»"»''»"»"9"»"*"»-
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
¡Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. j DONATO ALVAREZ 2181 t	U. T. 59 - 1723
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
erto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231
Villa
Devoto
••»•••♦••-t««»«n.
Od berača do milijonarja
Skorajda vse pravljice na svetu se začnejo: Nekoč je živel... Tale naša zgodba je od prve do zadnje črke resnična, pa je vendar takó podobna pravljici, da bomo tudi njo začeli s pravljičnim: Nekoč je...
Torej: Nekoč je živel mlad fant, ki mu je bilo ime Gilbert Labine. Zibelka mu je tekla v mestu Ottawa v Kanadi, od koder se vse do svojega dvajsetega leta ni premaknil. V tem letu pa je doživel nekaj, kar je prekosilo njegove najdrznejše upe in sanje. Preden začnemo s to istorijo, moramo še povedati, da je bil mladi Gilbert sirota brez staršev in reven kot cerkvena miš. Dela ni mogel najti, beračil je po hišah, nabiral star časopisni papir in ga prodajal po trgovinah, po biral po cestah cigaretne ogorke, jih razvijal, s tobakom pa barantal med svojimi nezaposlenimi tovariši: Skratka: Gilbert je živel bedno življenje desettisočev onih brezposelnih, ki še niso zavili s pota poštenosti.
Lepega dne se je Gilbert znašel brez prenočišča. V zatohli in smrdljivi luknji, ki je nosila pozlačen napis : Zavetišče za brezposelne, so mu rekli, da mu zastonj ne bodo več dajali postelje (tako so imenovali deske, pokrite z raztrganimi cunjami, na katerih so ležali ljudji tako na gosto, da se niti premakniti niso mogli). Gilbert je ta večer blodil brez cilja po mestu, slednjič pa, ko ga je že zmagovala utrujenost, se je zleknil na klop v mestnem parku in zaspal ko ubit. Gotovo bi imenitno prespal vso noč, saj je bila v primeri z ležiščem v zavetišču klop v parku naravnost knežja postelja, toda siromak najbrž ni vedel, da je na klopeh v parku prepovedano spati.
Ko je sanjal, da obira tolsto kurje bedro, ga je zgrabila močna roka in ga stresla tako, da mu je kurje bedro padlo iz rok... Pred presenečenim Gilbertom je stalo mrko oko postave, kakor pravijo zaradi lepšega policijskim stražnikom. Nič ni pomagalo. Gilbert je moral s stražnikom v neprijazno hišo, ki se ji pravi policija. Tu je ostal nekaj dni, potem pa mu je neki gospod s\ prepirljivim pogledom in ščipalnikoin na nosu čisto razločno povedal, de mora zapustiti Ottawo, svoje rojstno
nalno vzgojo ljudstva in to v razmerah, ki morda ne bi bile tako ugodne. Avstroogrska vlada je namreč leta 1867 morala radi zunanje politič-1 nih neuspehov izdati pod pritiskom ljudskih množic nov zakon o društvih in zborovanjih, na katerem je temeljila pravica slovenskih taborov. Ker pa so bile posledice teh taborov velike, a zahteve slovenskih množic prevelike, jih je oblast kmalu prepovedala.
S tem seveda ne bi hoteli niti najmanj omalovaževati in zmanjševati pomena kratkotrajne dobe slovenskih taborov. Tabori so rodili pr&v dobre sadove za slovensko ljudstvo, ki se je začelo globoko zavedati svojega poslanstva, svoje narodne samobitnosti in ki so zbudili v njem borbenost. Slovensko ljudstvo se je zavedlo da se mora za svoje pravice energično boriti in da ie tako lahko zagotovi sebi napredek in tudi obstoj. Ti tabori so zato velikega pomena za prebuditev narodne zavesti in ustaritev narodne enotnosti, prvi svobodni izraz slovenskega ljudstva ki naj se brez ozira na pripadnost strne v borbi za skupne zahteve naroda. Te tabore lahko smatramo kot predhodnike vseslovenskega gibanja, ki je kasneje zdručilo slovensko ljudstvo v zahtevi za osvoboditev in zedinjenje vseh Slovencev v lastni državi. Brez takega predhodnega gibanja bi marsikake skupne in vsenarodne akcije kasneje ne bilo mogoče izvesti.
Tudi danes, ko obnavljamo ob tej važni obletnici spomin na te tabore, se moramo zavedati važnosti takih narodnih gibanj in se ob njih vzgajati in učiti. Danes, ko se bore mali narodi za obstanek.
Nam morajo služiti ti prvi slovenski tabori za vzgled v enotnosti, borbenosti in požrtvovalnosti, ki jo je takrat slovensko ljudstvo tako jasno očitovalo. Te lastnosti, ki jih morda danes precej pogrešamo, naj bi bile pred vsem naše vodnice pri delu za narodne pravice in narodo-voo svoboditev. — a.
mesto. Na deželi da bo že našel delo, v mestu pa je takšnih pohajačev že itak do.volj.
O, oko postave je čiiječe!
Za Gilberta Labine se je pričela pesem ceste. Pesem širokih, belih cest, ki prcprezajo kanadske planjave kot bele niti in jim ni konca nikjer. Gilbertova pesem ceste je bila turobna pesem-žalostinka. Njeni stihi so pripovedovali o ožuljenih nogah, o mrzlih nočeh pod milim nebom, o ubornih grižljajih, s katerimi si je po dvakrat na teden preganjal lakoto, o psih, ki so ga odganjali od hiš, na katere je trkal in prosil dela ali miloščine. In še mnogo, mnogo drugih žalostnih reči so ti stihi jrripovedovali...
Po dolgih mesecih potovanja po belih kanadskih cestah je prispel do Medvedjega jezera v severozapadni Kanadi. Tu je našel čez zimo delo pri dobrih ljudeh, toda ko so minili najhujši zimski meseci, je uvidel, da bi bil dobrim ljudem samo v nadlego, če bi še ostal. Noč ga je vzela in privedla spet¡ na cesto. In znova je doživljal trpljenje onih, ki jim je cesta dom in domovina.
Nekega dne je srečal starejšega moža z enako usodo. Postala sta popotna tovariša. Trdo je bilo njuno življenje. Edino prijateljstvo, resnično in požrtvovalno, ki sta ga sklenila med seboj, jima je nekoliko o-lajšalo gorje. Prišla sta v bližino nekega zaliva. Medtem je minilo poletje, jesen in zimski mraz je prija-teljena povzročal nove tegobe.
In tako se je neke noči zgodila nesreča, prvi korak k čudovitemu preobratu, ki- ga je Gilbert doživel v svojem življenju.
Mrzlo zimsko noč sta prijatelja preživela pod milim nebom. Ko se je Gilbert zjutra j prebudil in odprl oči, je zagledal pred seboj črno temo. Krepko si je pomel oči in jih znova odpr]. Toda zaman, pred njim je zijala tema. Ko ga je Pavel, tako je bilo ime Gilbertovemu prijatelju, opomnil, naj vendar vstane, ko je že beli dan, je Gilbert z vso grozo občutil- kruto resnico: bil je slep. Nočni mraz mu je pokril oči z mreno, skozi katero ni prodrla svetloba.
Ko je Pavel spoznal, kako huda nezgoda je doletela tovariša, je bila njegova prva misel, kako bi mu pomagal. Spravil ga je na noge, prigovarjajoč mu, da mora nemdomau do najbližjega mesta k zdravniku za oči. Pavel je videl, da Gilberta ni zadela trajna slepota in da bi mu očesni zdravnik utegnil še pomagati. Toda Gilbert je bil gluh za Pavlovo prigovarjanje. Prevzel ga je tolikšen, obup, da ni maral več nobene pomoči. Hotel je pričakovati usmiljeno smrt, da bi ga rešila trpljenja. Pavel ga je silil in prosil, naj gre vendar z njim, a zaman. Gilbert je lé-gel na tla in se ni dal pregovoriti, da bi nadaljeval pot. Pavlu ni prestajalo drugega, kakor da je pustil trdovratnega tovariša ob cesti, sam Pa je odhitel proti mestu po zdrav-
it
I ■ ®
I D
2)
3)
4)
5)
vz-
nika. (Najbližje mesto je bilo oddaljeno skoraj 100 km.)
Gilbert je ne daleč od ceste ležal na tleh in pričakoval smrti. Obšla ga je čudna omotica, ki je polagoma prešla v odrešilno nezavest. Toda Gilbert ni čutil, ni vedel, da je začelo snežiti. Gosti kosmiči so se nad nezavestnim Gilbertom strnili v mehko odejo. Dolgo je nesrečnež ležal pod snegom. Pod snežno odejo, ki je branila mrazu in vetru dostop do njegovega telesa, se je Gilbertu spet začela vračati toplota. Kmalu se je prebudil iz omedlevice. Izkopal se je iz snega in — zavriskal na ves glas.
Gilbert ni bil več slep. Zgodil se je čudež. Razločno se je spominjal, da je preteklo noč izgubil vid, da je Pavel odšel po zdravnika in da je potem legel na tla, liotel pričakati smrt. Toda smrti ni bilo in zdaj je spet videl.
Počasi se je dvignil. Udje so mu bili sicer nekam trdi, toda zeblo ga ni več. Nova uganka! Le na hrbtu je čutil bolečino; od kod je neki izvirala?
Pogledal je na tla. Iz zemlje je molél čuden kamen in Gilbert je takoj uganil, od kod bolečine na hrbtu. Ogledal je kamen in se čudil. Kamen je imel modrikasto-črn sijaj. Gilbert se je nekoliko spoznal na kamne in rudnine. Takoj je ugotovil, da mora biti neke vrste ruda. Naj bo že karkoli škodilo ne bo, če vzame to čudno stvar se seboj. Odkopal je kamen, ga potlačil v žep in odšel da-Ije.
Ko je Gilbert prišel do prve vasi, je potrkal na župnišče. Župnik, prijazen in dobrosrčen človek, ga je gostoljubno sprejel. Gilbert mu je pokazal svojo najdbo.
"To je neke vrste ruda," je rekel župnik.
Ni dolgo premišljal, zavil je kos rude v papir in ga poslal v daljno Ottavo v rudarski laboratorij, da ga preiščejo.-
Čez 14 dni je pri župniku pozvonil telefon. Na drugi strani žice se je oglasil laboratorij iz Ottavve. Gospod župnik naj za vsako ceno pridrži najditelja kosa inrd§.,V nekaj dneh bo prispelo iz .Ottawe letalo, ki bo fanta vzelo s seboj.'*Tako je naročal glas iz Ottawe.
Gilbert je od vsega tega doumel le besedo Ottawa- VOttawo naj ga odpelje letalo, v tisto mesto, kjer je j ¿>čne čestike. toliko pretrpel in kjer so ljude tako hudobni! Našega junaka je oblil mrzel pot. V svoji domišljiji se je že videl zaprtega na policiji. Še tisti hip je sklenil, da ga Ottawa ne bo videla.
Ponoči se je izmuznil iz župnišča in spet zavil na cesto. Pohitel je, da bi čimprej prišel iz nevarnega kraja.
Naslednji dan je obstalo na vaškem travniku letalo iz Ottawe. Go-
a !| Uprava "Slovenskega lista"
ia ift	m_________;_____
Tu vam pošiljam imena
(zapiši število)
katerim izvolite poslati par številk na ogled. Naslov:
novih naročnikov,
« $
v $
4
'i
i ¡3
(Ime in priimek) (ulica in štev.) (Mesto, kraj in železnica) $
i
v
i
......................................................... V
R
......................................................... %
??
................................. é
.................................................... pü
I
(Izreži in pošli na naslov:
Slovenski list, Gral. Cesar Díaz 1657 Buenos Aires.

mmamm®
mmmmm •»>
spodje, ki so se z njim pripeljali, so se hudo razburili, ko so izvedeli, da je Gilbert Labine izginil. "Najti ga moramo za vsako ceno, — so govorili — kajti blagor tisočev in tisočev ljudi zavisi od tega." Gospodje iz letala so takoj uprizorili divji lov za beguncem. Obvestili so telfonično vse sosedne kraje, da je treba na vsak način ujeti takšnega in takšnega človeka. Pričel se je divji lov, v katerem so uporabili tudi pse-zasle-dovalce.
Naposled so zasledovalci iztaknili Gilberta v neki votlini, kjer se je bil skril. Na vse kriplje je prosil, naj ga ne peljejo v Ottawo, a nič ni pomagalo. Odvedli so ga v župnišče, kjer so ga sprejeli gospodje z letala. Bili so z njim nenavadno prijazni. Gilbert se je na vso moč čudil. Morda me najhujše šele čaka, si je mislil. Vdan v usodo je prisedel k gospodom v letalo. Letalo je odletelo v zil z letalom, toda na to se je jedva utegnil spomniti, tako se je tresel pred dogodki, ki ga čakajo v Otta-
lwL
] Toda v Ottawi se ni zgodilo nic i strašnega. Z letališča so prepeljali i Gilberta v rudarski laboratorij, kjer
j je našel zbrano množico najslav-
i ne
nadske dežele. Tu šele ga je čakalo | glavno presenečenje. Zbrani gospodje so ga namreč viharno pozdrav-jali, mu stiskali roke in izrekali pri-
tretjino. Kljub temu pa stane en gram te dragocene snovi še vedno okrog milijon dinarjev našega denarja. Gilbert je v oni noči postal milijonar...
To je zvedel Gilbert iz besedi onega gospoda.
V letalu, ki ga je pripeljalo v Ottawo, se je Gilbert odpeljal na seve-rozapad proti onemu košku zemlje, kjer je našel dragoceni zaklad. Ko je stopil iz letala, je opazil šotor, v katerem je gorela peč, po kotih šotora pa so bile zložene razne jestvi-ne. Pri peči pa je sedel Gilbertov popotni sotrpin Pavel. Radost in presenečenje obeh je bilo velikansko, ko sta si povedala, kaj se je medtem zgodilo. Pavel kar ni mogel verjeti Gilbertu, toda ko mu je leta pokazal razne listine in potrdila, je slednjič prenehal biti neveren Tomaž. Iskreno je bil vesel prijateljeve sreče.
Gilbert Labine je kupil zemljišče, na katerem je našel tisto noč radije-vo rudo. Svojega bivšega sotrpina Pavla je vzel za družabnika. Najel je več stotin delavcev in zgradil rudnik. Do 200 m globoko je dal izkopati rove in kmalu se je pokazalo, da jé to najbogatejši rudnik na sve-
jših zdravnikov in učenjakov ka- "tu za pridobivanje radija.
Ta čudovita zgodba se je pripetila spomladi leta 1937. torej pred dve-mi leti.
Veliki zavod
RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
SIVčNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Sib-kost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, gibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30 — PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
NaS zavod s svojimi modernimi napravar mi in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorim'
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
Rivad
avia
PLAZA ONCE
3070
Kaj neki to pomeni? se je spraševal Gilbert in se boječe oziral. Tedaj so se gospodje, ki so se bili gnetli okrog njega, nenadoma umirili, eden od njih pa je spregovoril. Iz njegovih besed je Gilbert spoznal, da je v kosu rude, ki jo je našel v oni noči, največja množina radija, kar so ga doslej našli na svetu.
(Radij je silno redka in dragocena rudnina, ki jo z velikanskim uspehom uporabljajo v zdravilstvu. Med dragim je radij edino sredstvo za zdravljenje raka, ene najstrašnejših in najbolj razširjenih človeških bolezni.)
Ko se je po svetu razvedelo, da je bila najdena tolikšna množina radija, je njegova cena takoj padla za
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
;	Marcos Sastre 4363
t Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Deset zapovedi za ^gospodinjo
1.	Delaj po načrtu, ne prehitevaj se, ne'pwMahaj z začetim delom, ampak ga dokončaj.
2.	Poučile o vseh novih pripomočkih za olajšanje gospodinjskih del.
3.	Odstrani vse, kar je nepotrebnega iz (Stanovanja.
4.	Ne ¡ pusti, da nastane nered, in postavi vsako stvar koj spet' na svoje mesto. Tudi drugim v družini do-povej, da;naj pazijo na red.
5.	Izogni se vsakemu delu, ki ni potrebno.'
6.	Ne trati časa z nepotrebnim klepetanjem s praznimi ljudmi. Pač si pa vzemi čas za zabavo z ljudmi, ki so ti dobri.
7.	Ne daj, da se nabere kar grmada krparije in umazanih oblačil. Čim več bo tega, tem težje se bo spraviti na to delo.
8.	Zmeraj misli na varčnost. Ne kupuj na knjižice in na obroke! A otepaj se skopuštva!
9.	Predvsem pazi na vse, kar je zdravo zate in a tvojo družino! Vse se prej ali slej maščuje z boleznijo in
KROJACNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem obleke po najnovejši modi — V zalogi je tudi velika izbera vsakovrstnega blaga.
Cene Za obilen
nizke.
obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIČ
TRELLES 2642
U. T. 59 -1232
v S
I
S
A
v
«5
v
f
1 ■
$ $
i
i
velikimi stroški.
30. Mimo vsega nase!
dela ne pozabi

Ana C h r p o v a
i Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Núm. (Štev.) 133
SLOVENSKI LIST
Str. 7
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
KROJACNICA 'GORICA"
Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
"Pri koči", tako se je reklo neki naši njivi. Še kot otroci smo se malo menili zato, od kod to ime. Zanimalo pa nas je še bolj to, ker "od koče" se je videl cel svet. V Triglavu, ali bolje, v oblakih, ki so se kopičili v tisti smeri smo videli celo samega "zlatoroga"'... Posebno pa so naše otroške sanje hitele na zapad. Tam se je ostro odražala "čr-novrška gora" in Špik in malo bolj na jugu Javornik, kater je velikim oznanjal dež, nam otrokom pa je zapiral obzorje, da nismo videli daleč tja naprej v Vipavo,"kjer je grozdje in lepe fige...* in tam naprej je bilo še kdove koliko raznih skrivnosti, o katerih so nam mati znali tako lepo pripovedovati.
O "furmanih", ki raz "vrh gore" vozijo drva in "krle" v Ajdovščino čez Col. Cesta je ves čas navzdol in laleč, daleč, na levo in desno pa sam kamen in počepnem hrasti, ki imajo vse veje obrnjene navzdol in hiše na strehah imajo kamenje....
Doli v Vipavi pa rast'e grozdje.
Kako smo si to otroci predstavljali, ki smo pač poznali malo braj-do na koncu hiše, grozdje pa samo takrat videli, kadar so ga stric iz Dolenjskega poslali en zabojček, kar " je bilo vsako leto enkrat... Da, kako smo si vse te stvari predstavljali, to si je teško misliti, a mi smo si to lahko mislili in o vsem tem sanjali in modrovali, ko smo gledali tja v črnovrško goro.
Tam daleč zadaj je pa sama rav-
nina. Tam je Gorica in tam je tudi ka je božji ptiček, ki siiie tudi v cer-
goro...
on govoril, so pa vsi poslušali, zakaj on je vse vedel in njega so povsod poznali.
Da, saj res, tako smo se navdušili vsi. Njega bomo prosili, da nas bo vzel s seboj na božjo pot, tako smo sklenili.
Kaj boš ti, se je delala veliko Tonca, kaj boš ti Janezek, ki si prive-kal domov v nedeljo, ko si hotel k maši. Če še v Rovte in iz Rovt ne prideš brez joka, kaj boš pa za na Sveto goro.
Tonca se je seveda lahko široko-ustila, ker je bila že v Črnem vrhu z materjo in je že veliko videla, toda Janezek se pa tudi ni dal nazaj.
Če me je pa čevelj ožulil, tako se je skušal opravičiti.
In če boš šel na Sveto goro te bo še bolj. Saj je mater tudi. Kaj misliš, da te bo " Martinkovec" nesel v kozjem rogu ali pa štuparama?
Lepo bi pa res bilo. Kadar bomo veliki, bomo pa šli, tako smo sklenili in sanjali naprej, kako lepo je na Sveti gori.
To je visoka gora. Tako je visoka, da se morje od tam vidi.
In velika cerkev je gori.
Pa nic stropa nima.
Da nima stropa ? Potem se pa v nebo vidi?
Bog ve, če so tudi tam lastovke na strehi, sta se pozanimala Peterček in Janezek, ki sta pod domačo streho imela vsa lastovičja gnezda prešteta.
Ivakopada. Gotovo so. Saj lastov-
Sveta gora. Toda vse to je strašno daleč. Mi otroci gotovo ne bomo nikoli tako veliki, da bi mogli tja priti. Saj je še mater čevelj ožulil, ko so tja šli in strašno so bili utrujeni, tako da je upadel vsak pogum nam drobnim otročajeni, ko smo sanjali tja čez gore v solnčno Vipavo in še naprej, na Sveto goro.
Jaz bom pa prosil starega Marti-novca, se je junačil Peterček, da me bo vzel s seboj.
Stari Martinkovec je bil slaven romar, ki je neštetokrat prehodil pot na vse božje poti. Najprej je šel na Sveto goro, od tam na Višarje, nazaj na Bled, na Brezje in čez Svetega Jošta pri Kranju. Včasih je šel pa obratno pot.
Oni stari "Martinkovec" je bil nekaj več kot drugi ljudje. Kadar je on zajel, so vsi ljudje peli, kadar je on zapel, so vsi ljudje peli, kadar
kev, je vedela Tonca. Pa Bog ve zakaj sta se tega spomnila! Jaz bi pa bolj rada videla veliki oltar, ki je tak, da imata lahko dva gospoda hkrati mašo, pa tako da se gledata.
Kako bi pa moglo to biti, se je čudil Peterček. Saj se v cerkvi ne sme nazaj gledati. Spomnil se je, da je bil zato že večkrat tepen.
Seveda se ne sme. Drugi ljudje ne smejo nazaj gledati, gospod pa lahko, je povedala Tonca. Dva gospoda imata mašo. Cerkev je pa tako velika, da bi našo hišo lahko celo noter postavil in še okoli obrnil. Zvon imajo pa tako velik, da je treba pet močnih, da ga zvone....
Take so bile naše otroške sanje o Sveti gori, kamor smo si tako želeli.
Mati so imeli tudi svetogorske podobice in so nam večkrat razlagali o Sv. gori.
Leta 1928, ko sem se avgusta meseca mudil nekaj časa v Trstu, sem izrabil priliko, da sem uresničil sanje nekdanjih dni. Bila je tedaj že povojna Sveta gora.
Vse one stvari, o katerih so nam mati pravili : studenec, kjer je Marija vodo pila, skala na katero se je naslonila in kapelice, ki stoje gori pod vrhom in križke, katere so romarji nosili na svoji prvi poti, vse tisto sem našel tudi na oni svoji poti na Sveto goro.
Zadnji žarki zahajajočega soln'ca so zlatili veličastno stavbo nove bazilike, ki je na zunaj že imela dovršeno svojo obliko, znotraj pa je bila še vsa našarjena. Marija je kraljevala še tedaj v zasilni kapeli.
Cerkev v svoji notranjosti seveda ni mogla dati tistega vtisa, katerega sem si sanjal po svoji otroški domišljiji. Toda podoba svetogorske Marije je bila taka, kot sem si jo mislil: Marija z Jezuščkom. Iz ozadja žarki jutranje zarje, ki napovedujejo bližajoči prihod Jezusa Kristusa, ki je solnce pravice. Marija božja mati je zarja, napovedana po preroku Izaiju, ki sivolasi dela družbo v sve-togorski skupini; Janez Krstnik je pa prvi pokazal svetu Odrešenika, tako da je ta svctogorska slika kratica sinteza celega svetopisemskega nauka o našem odrešenju. Skupino oseb dopolnuje še drevo, ki more značiti križ. Izza tega drevesa sijejo žarki zarje, ki gori daleč tam za gorami...
Ljubeznivo me je sprejel p. So-fronij, ki je bil tedaj še na Sveti gori in še dolgo v noč smo se razgovar-jali.
Naslednje jutro sem pred Marijino podobo daroval sveto mašo.
Enajst let je tega. Niti sanjal nisem tedaj, kod bom srečaval svetogorske romarje...
Pomemben dogodek je bilo zame tisto svetogorsko romanje, ki mi bo ostalo nepozabno, a vse bolj bi si zaželel sedaj poklekniti na tistem mestu, kjer je bilo obljubljeno, da bo molitev uslišana, da bi poprosil tudi za tiste, kateri so pot na Sveto goro zgrešili.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
20. avg. Maša na Paternalu za I-vano Gregorec.
27. avg. Maša na Avellanedi za Marijo Gomišček. Molitve na Paternalu. 20. avg. popoldne se vrši velika
proslava svetogorske 400 letnice. Bogati program bo izvajan deloma slovensko deloma špansko. Film bo pred nami obnovil dogodke iz proslave 400 letnice v cerkvi 18. junija. Veliko zanimanje napoveduje izredno vdeležbo. Prisostvalo bo tudi kakih 500 oseb, ki našega jezika ne razumejo, pa so naši prijatelji in jih zanima naša pesem in naša beseda.
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev	J in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal I
Buenos Aires	!
Seveda mormmo zato tudi storiti vse, da bodo odnesli najboljše vtise in zato prosim vsb rojake, da se v vsem pokažete uslužne, če bi bilo kje kaj treba.
Dvorana je ogromna, zato za sedeže ne bo zadrege. Saj gre vanjo čez 2000 ljudi. Prosim torej slovensko občinstvo, da bi prednje vrste sedežev pustili rezervirane za Argen-tince, ki bodo naši gostje.
Dne 3. septembra bomo praznovali rojstni dan jugoslovanskega kralja Petra II. Sveto mašo bomo imeli v spodnji cerkvi Santísimo Sacramento (San Martín 1039) ob 10 uri in pol.
Janez Hladnik
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 151
Ko je Krista prispela v svojo hišico, je odložila košarico, vzela posodo in odšla k jezeru.
Ded jo je sicer rotil, naj ne hodi k diamantnemu jezeru, — toda danes bi šla tja, čeprav bi vedela, da jo tam čaka smrt.
Krista se je previdno nagnila in zajela vode.
V tem trenutku pa se je pojavila ogromna riba. Bila je črna, po telesu je imela rdeče pege, na glavi pa zlato krono.
Krista se je obrnila, da bi pobegnila, ko je naenkrat zaslišala nekoga, ki je klical:
—	Krista, — Krista — zakaj bežiš?
To je bil sladki, zapeljiv glas, ko pa se je Krista obrnila, se je začudila, hkratu pa jo postalo strah.
Na rožnatordečih valovih diamantnega jezera je ležala bela -žena.
Bila je popolnoma naga, samo okrog vratu je imela ozko rdečo vrvico.
Bila je lepa, tako lepa, da je Krista stala kakor omamljena po silni lepoti.
—	Krista, zakaj bežiš? — vpraša vila še enkrat.
'— l?og pomagaj mi! —.vzklikne Krista. — Ne veni, ali pripada ta vila nebesom ali peklu.
Vila se nasmehne in odgovori. — Ko bi ti, Krista, vedela, kako je pri nas lepo? Vse te ribe, ki žive; v našem jezeru, so bili nekoč liiožjV,! mladeniči, ki so svojim ženam in svojim izvoljeiikam prisegli ljubezen, pa so prisego prelomili'.1 Vsakdo, ki je storil ta greli, se po smrti 'spte-meni v ribo in mora služiti meni.
Krista, pravim ti, da je uaše jezero skoraj premajhno, da bi mogloi'
sprejeti vsak dan toliko tisočev novih rib. To ti naj bo v dokaz, koliko je vredna prisega moškego na svetu in koliko je moška zvestoba.
Krista je pobegnila, ko pa je prispela v svojo hišico, je bila napol mrtva.
Medtem pa je padla noč na zemljo in če je Krista hotela rešiti mladega plemiča, je morala hiteti.
Krista je zaklenila vodo v omaro, kjer je bil tudi lonec z zlatom, potem pa je odšla v majhen hlev, kjer se je nahajal konj.
Krista je vpregla konja, zavila se je v veliko ruto, sedla na voz in pognala konja.
Ko je prispela do vislic, je bilo že skoraj polnoči.
Že od daleč je videla mrtveca, ki je visel na vrvi, veter pa je zibal otrplo telo.
Lestev je bila še hvala Bogu tu-kaj.
Luna je s svojo bledo svetlobo obsevala obraz nesrečnega mladeniča, ki je visel sredi skal.
Smrt mu še vedno ni ugrabila lepote, njegove poteze so bile še vedno nežne, ustnice pa rdeče.
Krista je splezala na lestev, z eno roko je objela mladeniča, z drugo pa je prerezala vrv.
— Ne, ti ne smeš umreti, — je vzkliknila Krista in odnesla mladeniča do svcjega voza, — vrnila ti bom življenje.
Krista ga je položila ha dno voza, pokrila ga je s svojo veliko ruto, sedla še sama na voz in pognala konja.
♦Peljala je mrtveca V svojo hišico.
Medtem ko se je peljala na svojim vozu skozi gozd, jo je spremljala slavčeva pesem, — njegovo, petje je bilo tako sladko, tako omamlji-VQ, kakor da bi drobna ptica hotela nagraditi pogumno deklico.
"— Utrudil sem se, — reče doktor Betalesi in prekine svoje pripove-'
dovanje. — Dovolite, knez, da popi-jem čašo vode.-
Potenikin vstane in natoči vina.
Mladi francoski zdravnik se o-krepča.
—	To je prekrasna pripovedka,
—	reče Aleksander Potemkin, — tako je globoka, ta deklica je takšna, da bi jo človek občudoval, na žilost pa se dogaja vse to samo v pripovedki.
—	Mislite? — vpraša doktor Betalesi tiho. — Jaz pa mislim, da so še dandanašnji na svetu deklice, ki bi rešile svojega ljubljenega z vislic.
—	Mnogo lažje je, — i*eče mladi francoski zdravnik in se nasmehne
—	rešiti ljubljenega moža vislic, kakor pa vzeti ga drugi ženi.
Dr. Betalesi se hitro obrne in stopi k oknu.
Rad bi bil videl, če še dežuje.
Ko je videl, da dež še vedno ni prenehal, se je zopet vrnil v sobo in sedel na svoje mesto.
—	Nadaljujte, — reče Potemkin.
—	Ko je prispela Krista z mrtvim mladeničem v svojo hišo, — je nadaljeval doktor Betalesi, — je bila njena prva skrb, da ga je spravila v posteljo.
Potem je zaklenila vrata, odprla omaro in vzela iz nje posodo s čudodelno vodo.
Stopila je k postelji, si zlila malo vode na svójo dlan in umila z njo mladeničev obraz.
Toda mladenič se ni ganil.
Samo trepalnice so se malo dvignile, usta so se odprla, srce pa je ostalo še vedno tiho.
Krista pa ni mnogo premišljevala, odpela mu je srajco na prsih in mu zlila nekaj vode na srce.
Sedaj se. je zgodil čudež.
Srce je začelo udarjati, — in ni minilo dolgo, ko jemladenič odprl oči in dvignil glavo.
—	Kje sem? —- je zašepetal mla-
denič. — Ali je to grob? — Bog, kaj se je zgodilo z menoj ?
Krista pa je pokleknila, prijela mladeniča za roke in dejala med solzami :	^ 1
—	Rešeni ste, niste mrtvi, živi ste — rešila sem vas! Kako se počutite? Ali se vam vrača prejšnja živ-ljenska moč?
Krista prinese zrcalo in ga postavi mladeniču pred obraz.
Njegova lica so zopet postala rdeča, očem se je vrnil nekdanji blesk, rdeča črta krog vratu pa je jela bledeti.
To je bilo mesto, kjer ga je tiščala krvnikova vrv.
Mladenič se dvigne in sede na rob postelje, dekličino roko pa je še vedno držal v svoji.
—	Kdo si, deklica? — je vprašal tedaj tiho.
—	Kako se imenuješ? Ali si an-gelj, katerega mi je poslal Bog iz nebes, da bi me rešil?
—	Sirota sem, gospod, — odvrne Krista, — stanujem v tej hiši sredi peklenskega gozda. — Imenujem se Krista. Kako pa se imenujete vi?
Mladenič se nasmehne.
—	Rešila si me, pa nisi niti vedela. kako se imenujem?
—	Oh, gospod, ime ne pomeni ničesar, kadar gre za rešitev življenja.
—	Imenujem se Almanzor.
—	Almanzor? — zašepeče Krista. — To je lepo ime. Poglejte mi v oči in mi povejte odkritosrčno: Ali ste vi sokrivi zločinov svojega očeta? Ali ste bili tudi vi razbojnik?
—	Prisegam vam, da nisem bil. Nikdar nisem jemal svojemu bližnje^ mu njegove lastnine. Bog mi je priča, da sem svcjega očeta večkrat o-pozarjal, naj ne ropa ljudi in naj ne živi strašnega življenja razbojnikov. Oče pa me ni hotel ubogati, jaz pa sem mislil, da moram biti poslušen sin. Ostal sem v njegovem gradu,
dokler ga niso razdejali in dokler se oče ni ubil. Krista mu je verjela.
—	Gotovo ste lačni, — reče Krista, — pridite in jejte!
—	Da, lačen sem postal, odkar sem bil mrtev, — se je zasmejal Almanzor.
Krista je pogrnila mizo in pri nesla jedila. Čutila se je nekam srečno in veselo, ker je imela sedaj nekoga, za kogar je lahko skrbela.
Po večerji je mladenič vstal in pogledal skoz okno.
—	Kmalu bom moral oditii z tvoje hiše, kajti---
—	Kajti? — je ponovila deklica. — Kam pa se vam mudi?
— Ne spodobi se, da bi ostala pod isto streho, — odvrne Almanzor.
—	Ne spodobi se? — vpraša Krista. — Kaj pomeni to? Kaj pomeni ta beseda? Moj ded je ni nikoli upodabljal.
—	Tvoj ded? — Kakšen človek je bil to?
Almanzor je sedel, Krista pa mu je pripovedovala, kako je ss vojim dedom prišla v gozd, kako je ded postavil to hišico, kaj je delal in kako je skrbel za njeno vzgojo.
Almanzor je pazljivo poslušal njeno pripovedovanje.
—	Tako, torej ni še nikdar noben tujec stopil v to-le hišico, — vpraša Almanzor, — nihče razen mene in tvojega deda?
—	Nihče.
—	Krista, ali pa si kedaj ljubila katerega moškega?	\
—	Sem — deda.
—	Sicer nikogar?
—	Nikogar!
—	Ali slišiš kako slavcek zunaj prepevaj
Krista stopi k oknu in ga odpre. Opojni vonj pomladne noči je napolnil sobo.
—	Ali boste zares odšli? — reče
SL
II
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Rdeča kapica in volk
Bilo je zgodaj spomladi.
Rdeča kapica se je vračala s trga. Morala je iti čez travnik, ki jo je poleti razveseljeval z neštetimi cvetlicami; a zdaj je bil še pust in slana se je lesketala na sleherni rastlini. Potem je morala navkreber v hrib in spet navzdol, skozi gozdiček in potem je bila doma.
Doma jo je čakala skodelica toplega mleka, velik kos črnega kruha, čakale so jo putke, račke in živo pisani petelinček.
Rdeči kapici je bilo komaj sedem let. Imela je rjave, žametne oči in lep glas. Njen oče je bil logar. Nosil je temno višnjevo obleko iz mehkega baršuna in velik klobuk, ki je bil okrašen s perjem divjega petelina. Čez ramo je imel obešen lovski rog.
Kadar sé je mračilo, je bilo slišati, kako je trobil na rog. Bile so stare, narodne pesmi z žalostnim besedilom.
Mamica Rdeče kapice, ki je ob tistem času vedno sedela pred hišo in šivala, je s tihim glasom vprašala: "Ali slišiš, Rdeča kapica?"
In Rdeča kapica je pokazala proti temnemu gozdu in zašepetala: "Očka!"	_>r-
Potem sta utihnili in pobožno poslušali. Te večerne ure so bile nepopisno lepe. Mati in Rdeča kapica sta vedeli, da se oče vrača iz gozda.
"Kam si se zamislila, Rdeča kapica?" je časih vprašala mati.
'' Nikamor!''
Rdeča kapica se je bila zlagala. Mislila je na skrivnost gozda. Gozd je bil tako skrivnosten. Očka je hodil vanj dan za dnem, s puško na rami in z naboji v žepih. Nekega dne je prosila očeta, naj jo vzame s seboj. Očka ni vedel, kako bi. Smehljaje si je vihal rdečkaste brke. Mati pa je branila:
"Ne, ne! Tam so kače, tatovi in volkovi!" In roditelja sta ji morala razložiti, kaj so tatovi in volkovi. Le počasi ju je razumela.
In enkrat je oče prinesel mrtvega volka domov. Nekaj dni nato pa se je- jezen vrnil in njegove roke so bile vse krvave. Ponoči je Rdeča kapica slišala kako sta se roditelja pogovarjala, Oče je bil ubil nekega
Mladinski kotiček
moža. Mož je bil divji lovec. Ko je zagledal logarja, ga je napadel. V si-lobranu ga je logar ubil. Šele tedaj je Rdeča kapica razumela, zakaj se mora bati volkov in tatov. A ker je bila hčerka hrabrega moža, se ni dala ustrašiti.
Lep dan je bil, ko se je Rdeča kapica vračala iz trga domov. Pred hribom se je ustavila in sklenila, da pojde v gozd. Zavila je na levo; tam je vodila ozka steza v gozd; kjer je oče preganjal volkove in tatove. Srečala je staro ženico, ki jo je začudeno pogledala in vprašala: "Kam greš, Rdeča kapica?"
"K očki grem!"
'Sama?"
"Da, sama!' In ošabno ji je obrnila hrbet. Zakaj ne bi smela sama v gozd ?
Na visokih drevesih so se spreleta-vali ptički. Vrhovi dreves so se lahko pozibavali v vetru.
Rdeča kapica je srečala moža z rdečimi očmi in dolgo sivo brado. 0-piral se je na debelo gorjačo.
"Kam greš, dete?"
"K očku grem."
"Kdo je tvoj očka?"
"Očka? Nu, očka je moj očka!"
"Kakšen pa je na oko?"
"Višnjevo, baršunasto obleko nosi, siv klobuk, okrašen s perjem divjega petelina, in veliko rjavo puško, da se brani volkov in tatov."
Mož je zgrbančil čelo in njegova roka se je krčevito oprijela gorjače.
"Kje je tvoj očka?"
"Tam!" Rdeča kapica je pokazala v gozdno goščavo. Mož je pogledal okoli sebe. Bila sta sama. Ker je bil mož divji lovec, je živelo v njegovem srcu divje sovraštvo do logarja. Samo roko bi iztegnil, pa bi se lahko bridko maščeval nad logarjem.
Toda tega ni storil. Rdeča kapica je imela tako sladke, rjave oči in okoli ust ji je igral otroški smehljaj. Obrnila mu je hrbet, ne da bi slutila nevarnost. In divji lovec ni .vzdignil roke. Odpustil ji je. Na dnu njegovega okrutnega srca se je zbudila — milost.
Rdeča kapica je šla naprej. Nikjer ni bilo več steze in težko si je bilo najti pot skozi goščavo. Tesnoba in etrah sta jo obšla in nehote je vzkriknila. Nič se ni zganilo. Še odmeva ni bilo slišati. Vedno bolj se je izgubljala v goščavi in naposled se je onemogla zgrudila pod velikim hrastom na tla in glasno zajokala. Vsa izmučena je naposled zaspala...
Ko se je Rdeča kapica spet zbudila, je solnce že zahajalo. In zdajci je zagledala pred seboj velikega volka, ki je sedel na zadnjih nogah. Njegov kožuh je bil ves zamazan; bil je tako suh, da mu bi bila Rdeča kapica brez težave preštela rebra. Iz odprtega gobca mu je visel jezik in njegove oči so bile prav tako grozne in krvave kakor oči divjega lovca.
Rdeča kapica se je nasmehnila. Otroci se vedno smehljajo, kadar se zbudijo.
"Kaj delaš tukaj, volkec?"
In volk je odgovoril s hrapavim glasom, kakor v oni prastari prav-lj'ici:
"Gledam, te, ker mi ugajaš!"
Rdeča kapica se je zadovoljno nasmehnila: "Ali si lačen, dragi volkec?"
"Strašno!"
Tedaj je Rdeča kapica odprla košarico; vzela je meso, ki ga je bila kupila na trgu, da bi mati skuhala juho, in ga dala volku. Potem mu je dala še surovega masla. Sama si je
vzela nekaj kruha in sira. Jela sta se pogovarjati kakor stara, dobra prijatelja. Volk ji je pripovedoval o svojem divjem življenju, o svojih nočnih pohodih, o svojih roparskih napadih. In Rdeča kapica mu je pripovedovala o račkah, putkah, svoji punčki in o pozlačenem rogu, ki vsak večer tako žalostno poje.
In tisti mah sta začula rog. A to niso bile sladko-žalostne narodne pesmi — to je bilo obupno klicanje! Oči volka so zažarele. Ušesa je postavil pokoncu in ves je vztrepetal. In zdajci je divje zatulil. Rdeča kapica se je prestrašila. Ko je volk vi- ¡ del, kako se je boječe oklenila debelega hrasta se je ponižno vlegel k njenim nogam in ji lizal roke.
Rdeča kapica je vedela, da je premagal izkušnjavo. Hvaležno si je snela rdeči trak iz las in ga privezala volku okoli vratu.
Tema je legla na gozd in rog se .je hitro bližal. Ko je bil že prav blizu, je volk poskočil in izginil v goščavi.
Rdeča kapica je ostala sama m bridko zaplakala. Tako sta jo našla roditelja, ki sta jo že ves dan iskala.
Svoja srečanja v gozdu je deklica zamolčala, Dolgo je niso pustili same iz hiče. Ko pa mati nekoč ni pazila nanjo, je smuknila iz hiše in zbežala v gozd. Samo s težavo je našla kraj, ki ga je iskala. In našla ga je samo zato, ker jo je tam čakal volk.
Suh in slaboten je bil videti: ža-
Otroci našega rojaka Koniča v San Basiliu. se igrajo v prosti naravi
lostne so bile njegove oči, jezik mu je pokal od velike vročice in ves je drhtel. Okoli vratu je imel še vedno njen trak, ki je bil le malo obledel.
"Volkec, ljubi, ubogi, volkec!"
"Čakal sem te. Vedel sem, da se boš vrnila."
Njegov glas je bil tih in neizmerno žalosten. Legel je k njenim nogam in ji vdano gledal v oči. Rdeča kapica ga je vprašala, kako živi in če še vedno napada nedolžne ovce.
"Joj, Rdeča kapica, vse to je minilo ! Ti si me učila milosti in dobrote, a mojo krvoločnost si vzela s seboj. Ko sem se takrat vrnil k svojcem, me niso več spoznali. Dejali so, da je rdeči trak okoli vratu znamenje pasjega suženjstva. Odslej nisem mogel več napadati belih ovac in kri se mi upira. Zdaj nisem več volk. Samoten in slab se klatim po gozdu, nezmožen, da bi se branil, če me kdo napade, nezmožen napadati tiste, ki se ne morejo braniti. Lakota me je popolnoma izmučila. Ne vem, ali sem bojazljiv ali sem dober; vem pa to, da me je sram pred mojimi brati in mojimi otroci, ki neusmiljeno trgajo krvavo meso mladih ovac."
Rdeča kapica se je nasmehnila in njen smehljaj je bil poln usmiljenja. 'Moj ubogi, ubogi volkec!"
Nista se več srečala. Ko pa se je oče nekoč vrnil ponoči domov, je prinesel s seboj mrtvega volka. Volk je imel rdeči trak Rdeče kapice o-koli vratu. Ko ga je Rdeča ' kapica zagledala, je glasno zajokala.
Mati je vprašala očeta: "Ali si ga v gozdu ubil?"
"Ne, našel sem ga tukaj v bližini. Klatil se je okoli naše hiše. To je prvič, da Se je volk drznil priti v dolino. Zelo lačen je moral biti."
Rdeča kapica pa je vso noč jokala dokler se je ni spanec usmilil.
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Krista žalostno, ko je videla, da je Almanzor zopet vstal.
—	Moram.
—	Ostanite samo še to noč!
-— Baš tega ne morem.
•— Zakaj ne? — Ne razumem vas.
—	Deklica, — ji odgovori mladenič s čudnim glasom, zdelo se je, da bo zaihtel, — prosim te, ne prigovarjaj mi nič, da ne bom zares ostal pri tebi.
. — Saj to ravno želim, ostali boste, — vzklikne Krista, — spali boste v tisti postelji, kjer sicer jaz spim, jaz pa si bom postlala zunaj v kuhinji.
—	Zakaj želiš to? — vpraša Almanzor. — Odkod pa veš, da moški in žena ne smeta spati v isti sobi?
—	Ne vem, — odvrne Krista — toda če želite, bom ostala tukaj. Mislim samo, da vas ne bi motila.
Almanzor je vztrepetal.
Z roko si je zakril oči, težko je sopel.
Potem pa je naenkrat prijel njeno roko, jo krepko stisnil in ji dolgo gledal v oči.
—	Krista, kaj pa, če bi sploh nikdar več ne odšel?
—	Jaz bi bila srečna, — je zašepetala Krista in se naslonila na njegova prsa.
Almanzor jo je objel in njune ustnice so se prvikrat strnile v dolgem poljubu.
V gozdu je prepeval slavec, s prastarih dreves pa so padali dišeči grozdnati cveti na mehka tla.
Pomladanska noč!
Almanzor jo je zopet in zopet poljubil, neštetokrat je poljubil njene rdeče ustnice, potem pa je dejal:
—	Pozno je, Krista, pojdiva k počitku !
—	Samo trenutek, Almanzor, — ga je prosila Krista. — Rada bi, — moram, — obljubila seiji vijolicam, da se bom z njimi okrasila.
Krista je odšla iz hiše, Almanzor pa je gledal za njo in šepetal:
—	Zbudil sem se iz smrtnega spanja, — zbudil sem se da bi bil srečen.
134. POGLAVJE Krista in Almanzor
•Potemkin je vstal in jel hoditi po sobi.
Njegov obraz je zalila temna rdečica.
Kristina in Almanzorjeva sreča ga je spomnila na njegovo lastno, — na srečo, katero je že držal z obema rokama, katero je pa potem zopet pahnil od sebe.
—	Kaj vam je, knez Potemkin? — vpraša mladi francoski zdravnik, ko je videl Potemkinovo razburjenost.
—	Oh, nič, nič, — nič! — je vzkliknil Aleksander Potemkin. Pripovedujte dalje!
—	Čez četrt ure se je vrnila Krista v hišico. V predpasniku je imela množico velikih vijolic.
—	Kaj pa si prinesla? —• jo vpraša Almanzor.
—	Cvetlic za najino noč ljubezni.
Krista je stresla vijolice na po-'
steljo, — tako da je bila postelja podobna livadi, ki je pokrita čez in čez z dišečimi modrimi vijolicami.
Almanzor je potegnil deklico k sebi, sedela sta prisrčno objeta na robu postelje.
—	Almanzor!
—	Kaj bi rada Krista?
—	Povej mi, ali je res, da morajo ljudje oditi najprej k duhovniku in da se prej ne smejo ljubiti?
Duhovniki ne morejo dati ljudem ljubezni. — odvrne Almanzor, — pa tudi vzeti jim je ne morejo| Duhovnik blagoslovi tiste, ki bi radi postali mož in žena.
—	Sicer pa ne smeta biti svoja? — je prestrašeno vzkliknila Krista.
—	Dobra človeka postaneta mož in žena, če si stisneta roke, si prisrčno pogledata v oči in si rečeta: ljubim te!
Krista ponudi Almanzorju roko.
Almanzor prime majhno ročico, se zagleda z neskončno sladkim pogledom v oči in ji zašepeče:
-— Ljubim te, Krista!
—	Ah, ljubim te, Almanzor.
Almanzor ugasne majhno svetilj-
ko v sobi, — vijolice so širile o mamljiv vonj, — slavčck je v gozdu prepeval svoje pesmi, — Krista je postala Almanzorjeva žena.
Od te noči je minilo deset tednov, — deset neskončno srečnih tednov za Kristo in za Almanzor j a. Še nikdar ni moža in žene vezala toplejša in prisrčnejša ljubezen.
Šele sedaj je Krista jela prav ceniti in ljubiti samoto, katero ji je ustvaril njen ded, šele sedaj je deda lahko razumela...
Za ljubezen je samota isto, kar je za poljedelca zemlja, iz katere vzklije zlato klasje.
Tukaj je Almanzor pripadal samo njej, — med svetom bi prežala nanj izkušnjava, —- vsega tega se ji sredi ogromnega peklenskega gozda ni bilo treba bati.
Krista je bila edino žensko bitje v vsej okolici, kajti čeprav je vedela, da stanuje v dijamantnem jezeru lepa in zapeljiva vila, je bila tako previdna, da je prosila Almanzorja, da ji je prisegel, da ne bo nikdar stopil na obalo skrivnostnega jezera.
Krista je bila previdna.
Deklica, ki postane v eni sami noči žena, preživi v tem kratkem času dvajset let, — dočim je moško, ko se zjutraj prebudi, samo za eno noč starejši.
Krista je svojega Almanzorja nežno ljubila.
Sleherno željo je prečitala že v njegovih očeh, storila mu je vse, kar-
E.-
koli je hotel.
Deset tednov sta živela skupno življenje — vsako uro, vsako minuto, vsak trenutek sta uživala skupaj.
Če je šel Almanor v god podirat debla, je šla Krista z njim, kadar pa je Krista stala v kuhinji in kuhala kosilo, je bil pri njej Almanzor. Včasih pa sta zapregla konja, sedla na voz in se vozila po prekrasni okolici.
V vas se Almanzor ni upal hoditi.
Bal se je, da bi ga vaščani spoznali.
Zaloga, katero je kupila Kristina tistega dne v vasi, ko je rešila Almanzorja, jima je zadostovala za deset tednov.
Sedaj pa se je zaloga že bližala koncu in Krista se je morala odločiti, da bo,šla v vas.
Tja je Almanzor ni smel spremljati.
Prvikrat se je Krista morala ločiti od ljubljenega Almanzorja, prvikrat se je morala od njega posloviti za nekaj ur.
Na Kristinih trepalnicah so se za-lesketale solze.
Almanzor pa je jel poljubljati njene solzne oči, tolažil jo je, da jo bo spremil do gozdnega obronka.
Od tukaj bi morala sama hoditi do vasi samo četrt ure, potem pa se bo zopet vrnila, dobila bi se pri starem hrastu in zopet odšla drug poleg drugega v njuno tiho bivališče.
To je Kristo malo pomirilo.
Naslednjega dne je vzela Krista veliko košaro, — v žep je spravila nekaj zlatinkov in odšla z Alman-zorjem iz hiše.
Gozd se je košatil v vsej svoji poletni krasoti.
Bilo je prekrasno, okrog njiju se je razprostirala divna okolica. Na ro bu gozda sta se poslovila, kakor da
bi se ločila za vedno.
—	Tukaj me boš počakal, kajneda?
—	Da, moja draga Krista.
—	Pa te ne bo nobena stvar tako mikala, da bi odšel odtod?
—	Kam naj bi vendar odšel? — Moje srce ne bo mirovali» prej, dokler ne boš zopet pri meni.
—	Zbogom, poljubi me še enkrat I
Še enkrat sta se objela, potem pa
je Krista odšla v dolino.
Hitro je nakupila, kar «je potrebovala. Ko pa je šla iz vasi, je zopet srečala tisto staro ženo, s katero je govorila takrat, ko so obešali lepega Almanzorja.
—	Ali že veš, lepa Krista? — je vprašala brezzoba starka. Ali si že slišala o čudežu, ki se je zgodil?
—	O kakšnem čudežu?
—	Ali se spominjaš na tistega lepega mladeniča, ki so ga takrat obesili? — Naslednjega dne je izginil z vislic.
Krista se je na A'idez začudila.
—	Kako je to mogoče? — vzklikne Krista. — Izginil je? Nekje pa mora vendar biti njegovo truplo?
—	Hihihi, jaz pa vem, kam je izginil, — lepa vila diamantnega jezera ga je ugrabila, Ona ljubi lepe mladeniče in ni ji težko zopet oživeti mrliča. Sedaj je lepi zločinec brez dvoma v njeni palači na dnu jezera in jji poljublja rdeče ustnice in bele grudi, — sedaj bo živel večno, — kajti kdor pride enkrat v diamantno jezero, ne umre nikdar.
Krista se je zdrznila, ko je zaslišala te besede.
Bilo ji je strašno pri srcu, bolelo jo je, ko je slišala, da imenuje starka Almanzorja v zvezi z vodno vilo.
Kaj pa se je njej bilo treba zmeniti za klepetanje te neumne stai'ke?
(Dalje prihodnjič)