VELIKA DVORANA „UNION“
30-
PONEDELJEK, jA. DECEMBRA 1940
UJM A .
III. KONCERT
SLOVENSKA SIMFONIČNA GLASBA
IZVAJA ORKESTER
LJUBLJANSKE FILHARMONIJE
DIRIGENTI:
DIMITRIJ ŽEBRE (i, 2, 3, 4, 6) SAMO HUBAD (5)
DRAGO M. ŠIJANEC (7)
Spored:
1. Slavko Osterc: Ouverture classique
2. Anton Lajovic: Pesem jeseni
3. Slavko Osterc: Simfonija
a) Marche
b) Caprice
c) Musique funebre
d) Tocate
Odmor
4. Dimitrij Žebre: Vizija
5. Filip Bernard:	Rapsodično kolo
6. Slavko Osterc: Mati (Simfonična slika)
7. Matija Tomc:	Nizki rej (Suita)
a) Na tratici
b) Nagajivka
c) Poskočnica
OUVERTURE CLASSIQUE
Napisana je bila ob priliki razpisa nagrad, ko je Glasbena Matica v Ljubljani priredila festival slovenske glasbe. Pri razdelitvi nagrad je propadla. Prva jo je izvajala beograjska filharmonija, nato jo je dirigiral Mirko Polič na koncertu ljubljanske G. M. ob priliki obiska ruskega skladatelja Čerep-nina, potem je bila na sporedih praškega ra-dio-orkestra dvakrat, Češke filharmonije, BBC-orkestra v Londonu, v Odesi, Amsterdamu, Kodanju, Varšavi in v radio Bari. Svetovna založba »Universal - Edition« jo je vzela v komisijo in pripravljala za tisk, kar so pa dogodki zadnjih let preprečili.
Ze naslov pove, da je pisana v klasicističnem slogu, zlasti po horizontalni obliki je to vidno. Uvod »Maestoso« preide v hiter tempo, ki ostane vse do konca in ima sonatno obliko. Po izraznih sredstvih je to eno mojih najmanj revolucijonarnih del.
S. O.
Anton Lajovic:
PESEM JESENI
Prva izvedba
Uvod tvori nekoliko taktov v nežni dinamiki in uvede v širokih notah razpoložen nje, ki ga pozneje stopnjuje glavni tema s tem, da se pojavi v celoti in bolj koncizno. Glavni tema slika otožnost, tragiko. Stranski tema je kontrastna zanosna lirična melo-
dija.. Oboje se ponovi v bujnejši instrumen-taciji in s pristopanjem novih kontrapunk-tičnih glasov. Ta del nalikuje sonatni ekspoziciji, ki ji sledi izpeljava,,kjer se obe misli izmenjavata. Dinamični višek skladbe je v reprizi, ki je znova stopnjevana povrnitev obeh bistvenih tem. V kodi se vrne del izpeljave. kot daljna reminiscenca zazveni poslednjič lirični tema v sferičnih zvokih visokih violin. Konec skladbe je uvodu podobna skupina, ki poudarja tragiko.
»Pesem jeseni« ni kako slikanje jeseni, temveč prikazuje jesen kot simbol življenja, kot življenjsko dobo človeka v čustvenem
smislu.
S. O.
Slavko Osterc:
SIMFONIJA
(Quatre pieces Symphoniques)
Prva izvedba
Končal sem jo pred letom dni. Ima štiri stavke, katerih vsak je lahko izvajan kot samostojna skladba. Posvetil sem jo svojemu prijatelju primariju dr. Vladimirju Guzelju. Nastala je med komponiranjem enojega celovečernega baleta »Iluzije«.
Prvi stavek »Marche« je v zmerno hitrem tempu, večinoma močne dinamike, konča pa > Tranquillo« s pianissimom v godalih, ki se jim v zadnjem akordu pridružijo še flavte in oboe. — Drugi stavek »Caprice« je gotovo najdaljša slovenska skladba, ki ohrani »Vi-vace-tempo« od začetku do konca. — »Mu-sique funebre« (tretji stavek) je trodelna ABC, pri kateri je C z A ritmično soroden. Oba ta dela imata kot glavni ritem punkti-rane osminke s pripadojočimi šestnajstinkamš. Koralne melodije trobil v delu B so dosledno spremljane s triolami v godalih in vi-
šokih pihalih, h koncu se tej spremljavi pridružijo še rogovi. »Musique funebre« štejem za svoje najgloblje delo, kar sem jih napisal. — Finalni stavek »Tocate« začnejo godala v živem »alla breve«, počasi pristopajo ostali instrumenti, »alla breve« preide v tridobni »vivace«, s katerim se potem menjava. Konec stavka (in simfonije) tvori širok koral v tripolovičnem taktu.
Za krstno izvedbo sem bil dogovorjen ■ šefom varšavske filharmonije Grzegorzem Fitelbergom, pa jo je vojna preprečila. Vendar upam, da bo moja simfonija šla kmalu po svetu.
Po izraznih sredstvih je »čisto moja«. Izognil sem se vsaki šabloni, hotel sem napisati delo, ki naj v svetovni glasbeni literaturi nekaj pomeni. Hotel sem, da bo za po-slušavce topla v počasnih tempih, v hitrih pa razigrana. Pri vsaki noti, ki sem jo v simfoniji napisal, sem se čutil odgovornega pred vsem svetom. Zaupal sem jo Žebretu, ker je iz moje šole in vem, da jo bo pravilno tolmačil. Naši filharmoniji, ker vem, da lahko nanjo stavimo maksimalne umetniške zahteve. In občinstvu, ker je pri vseh pomembnih koncertnih prireditvah pokazalo nadpovprečno zrelost.
S.	O.
Dimitrij Žebre:
VIZIJA
Prva koncertna izvedba
Predlansko in lansko sezono je bila »Vizija« izvajana ponovno v naši operi kot baletna solo-točka Lidije Visjakove. Po glasbenih sredstvih je to eno zmerno modernih Zebretovih del, po notranji vsebini pa morda najbolj poglobljeno. Skladatelj je dosegel v »Viziji« čudovite orkestralne zvoke, zlasti v
»pianissimo«. Kot baletna točka je imela skladba velik, nedeljen uspeh, čeprav v operi razmerje med godali in pihali radi pomanjkanja prvih ni čisto pravilno odmerjeno. »Vizija« je pisana v prostem slogu in v prosti formi.
S. O.
Filip Bernard:
RAPSODIČNO KOLO
Prva koncertna, izvedba
Snov za skladbo je zajeta iz Prešernove balade »Turjaška Rozamunda«, vendar ne obravnava nje, ki »grede v klošter, čast ljubljanskih nun postane«, temveč bosansko lepotico Lejlo, ki »vseh lepot bila je sonce«.
Pesem in ples (sevdalinka in kolo) sta glavni temi, s katerima Lejla očara in omami zmagoslavnega viteza Ojstrovrharja, ženina Rozamunde, da le-ta ne izroči lepe vjetnice njej, temveč Lejlo odpelje na svoj grad, jo poroči in tako sam postane njen vjetnik.
Skladba je prvotno komponirana za solo violino in orkester ter jo ima na repertoarju naša znana violinistinja ga. J. Jevdjenijevič-Brandl, izvajala jo je že ponovno in jo sedaj pripravlja za beograjski radio. — Komponirana je bila leta 1927. Na pobudo nekaterih svojih prijateljev, ki jim je bila ta skladba zelo všeč, sem jo leta 1935. predelal za simfonični orkester, brez solo vi. V tej izdaji je bila doslej izvajana petkrat. V Ljubljani bo to prva javna izvedba.
Muzika sloni na jugoslov. folklori in na ritmu jugoslov. narodnih plesov, v kolikor si to morem in znam predstavljati jaz sam; že znanih pesmi oziroma motivov tu nisem uporabljal.
F. B.
MATI
(Simfonična slika)
Prva izvedba
Pobudo za to delo mi je dal koreograf Boris Pilato, ki je želel imeti glasbo za svojo baletno zamisel »Nezakonska mati« — pred dobrimi štirimi tedni. Takoj sem šel na delo, ker me je snov »zagrabila«. Snov: mati je v negotovosti za svoj in svojega otroka obstoj, otrok zajoka. Mati ga uspava, njena skrb raste v obup. Ko se otrok zbudi in zopet zajoka, se mati zave, da je dolžna skrbeti za to »živo bitje« in v njej oživi smisel za nadaljnje življenje in je srečna.
Delo je pisano v prostem slogu z dognanimi najnovejšimi glasbenimi sredstvi in tehniko. To skladbo štejem za svoj najbolj čustveno poglobljen opus. Najvažnejšo vlogo v orkestru ima saksofon.
5'. O.
Matija Tomc:
NIZKI REJ
Prva izvedba v Ljubljani
Korošci v Ziljski dolini poznajo dva »reja« (rajanje, ples): visoki in nizki (ali obicni) rej. Plešejo jih v nedeljo po Mali Gospojnici. Visoki rej izvajajo po veliki maši, ko zazvoni poldne. V visoki rej, ki ga smatrajo za sveti obred, smejo samo »samični mladeniči« in »nespečane deklice«. Nato se razidejo domov, po kosilu se pripravijo za »nizki rej«, ki ga izvajajo popoldne. K nizkemu reju so pripuščeni tudi oženjenci. Glasbeno obstoji nizki rej iz vrste plesnih pesmi živahnega značaja, hitrih tempov. Napevi kažejo na instrumentalen izvor. Ti plesi simbolično prikazujejo »ujerbanje« (ženitovanj-sko vabljenje). — Tomčeva skladba obstoji
iz treh krajših delov, ki nosijo naslove: a) Na tratici, b) Nagajivka, c) Poskočnica. Naslovi nekako odgovarjajo vsebini ali značaju porabljenih napevov. Orkester prinaša napeve deloma nespremenjene, deloma pa dani ma-terijal ritmično, melodično ali tudi modula-torično izrablja, kolikor to dopuščajo neproblematični in tudi harmonično ter melodično zelo utesnjeni napevi. Vsekakor je skladba zanimiv poskus, kako porabiti preproste narodne plesne napeve za skladbe daljših oblik, problem, ki so ga skladatelji drugih narodov že pred časom uspešno rešili (Čehi — Dvorak).