C]u6Qans^i Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in pravnikov ot> 5%. uri zvečer.
Uredništvo in uprnvnlitvo: Kolodvorsko ulico »tov. is. — Z urednikom .o more govoriti v»*k dan od 11. do IS. uro. — Rokopl«! »o no vr»o»jo. — In.oratl: So»t«topn» petlt-vr.U 4 kr., pri v«ikr»tnem pon*v ljanjl daje ae popunt. — Velja za Iajubljano v upravnlštvu: *a oolo leto 6 gld., ra pol lota 8 gld., r.a fiotrt lota 1 gld. 50 kr., na mo>eo 60 kr.f poiiljatov na dom volja moie6no 0 kr. veu. Po poiti velja aa oalo
loto 10 gl., gft pol lota f. gld., r.a čotrt lota 2 gld. 50 kr. in asa jodon raeioo 8fi kr.
V Ljubljani v četrtek, 10. septembra 1885.
Tečaj II.
Špansko - nemški prepir.
Nepreračunljiva no pota svetovne zgodovine. Komaj polegel se je prepir, kojega je bila raz-uetila mala dogodbica ob afganski meji med obema Mogočnima tekmecema na azijskem obzorji, komaj He je bilo zjasnilo nad Evropo nebo, ko se pridrvi vznova črn oblak in napolni z novim strahom iz-nenadeni svet. Kedo bi si bil mogel še pred mesecem dni misliti, da bode Evropi pretila nova vojska, komaj bi se bilo moglo dozdevati, da trčiti ravno Španija in Nemčija vkup.
Mali vzroki imeli so uže mnogokrat velike posledice. Navadnemu človeku zdi se komaj umljivo, kako je zamogel nastati ta najnovejši bojni krik med Španijo in Nemčijo. Nemško brodovje vkrcalo se je na takozvanih Karolinških otokih ter tam razvilo nemško zastavo. O teh otokih se je do najnovejšega časa le malo čulo in pred kratkim še bi ne bil nihče verjel, da bi znali le-ti ot«čici postati predmet kakega resnega prepira. Na vseh teh otokih živi kakih sto tisoč divjakov, Pri katerih so se ponesrečili vsi poskusi, pripraviti Jih tudi na še tako nizko stopinjo omike. Iz ravno tega vzroka je tudi jasno, da si Španija izrecno ^h otokov nikdar ni prilastila in le tako je mogoče, da je Nemčiji prišlo na misel, okupirati to zemljo. Ako bi pravica Španije do teh otokov bila nedvojljiva, Nemčija gotovo tega koraka nikdar ne bi bila storila.
A bodi si temu uže kakor hoče, glavna stvar ,je sedaj vprašanje, na kak način se bode rešila
jedenkrat zamotana zadeva, li mirnim potem, ali se bode prelivala kri. Da vojne ne moreti želeti niti španska niti nemška vlada, je razumljivo. Nemčija se je tudi uže izjavila, da je pripravljena celo zadevo prepustiti razsodišču v presojo.
Listek.
P r o k 1 e t a!
(Roman Spisal Emilo Ricliobourg; po E. Vacanovi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Daljo.)
»Ali si kaj izvedel o gospe grofinji Bussičsres-?Vl?#	»Da.“	— „Ali je to, kar si izvedel, do-
ro ali slabo?« — «Ona nikdar ne toži." — n jivi li še zmerom na svojem posestvu v Niver-nais-uV« —. nD;i) ge zmerom je tam in spoštujejo ll> ljubijo jo vsi. Od onega trenotka, ko naju je usoda lotila, ni več zapustila starega gradu, v kanom? 'e, za8ledala luč sveta. Svetu se je popol-
.	0( l10Vedala. Samovoljno samotari zmerom
enako uže skoro	a*- • >	...	^ c. ■	•„
čudna ženska!«	*,n,lesct let °’	«rofill,a 16
„Oua hoče se	za Hvoj	pogrešek resnično	po-
koriti." - svoj poRreSek!« zamomlja grof. »Hočem ti uekaj	zaupati.	Dvomim,	da bi	bila
S tem storjen je prvi korak, s tem dan je temelj k mirnemu razvoju. Tudi ni dvojbe, da bi se bila ta zadeva na ta način povoljno rešila in da bi bil kmalu konec vsem prepiru, ko bi se ne bilo med tem tudi nekaj druzega prigodilo. Prebivalstvo Španije in zlasti glavnega mesta Madrida dalo se je zapeljati k zelo nepremišljenemu koraku. Demon-strovalo je v divjem hrupu pred nemškim poslaništvom, pobilo onda okna, strgalo nemško zastavo z droga ter sežgalo jo. Kaj tak korak pomeni v mednarodnem pravu, je znano. S tem prišla je Španija v zel6 neprijeten položaj. Nemčija opravičena je zahtevati zadoščenja za to razžalitev in Španija mora jej ga dati. A to razburilo bi še bolj uže tako razvnete duhove španskega prebivalstva in ne bilo bi nič čudnega, ako bi se dogodil v Madridu prevrat ne samo v ministerstvu, ampak tudi v vladni sistemi.
A ravno v tem slučaji pokazali so nemški državniki posebno svojo bistroumnost in modrost.
V	Berolinu spoznali so še o pravem času, od kodi prihajajo te demonstracije, od katere strani se neti med prebivalstvom ono razburjenje, vsled kojega se je dalo zapeljati do tako nepremišljenega in obžalovanja vrednega početja. Vse to ni bilo obrneno samo proti Nemčiji, ampak tudi proti sedanji vladni^ sistemi v Madridu. Republikanska stranka na Španskem, uže tolikokrat pobita in primorana, umakniti se z javnosti v skrite kotičke, dvignila je najedenkrat zopet mogočno svojo glavo, misleč, da je sedaj prišel trenutek, ko se ji spolnijo uže toliko časa gojene želje. Vstali so hipoma skrivni agitatorji in začeli razširjati med nevednim ljudstvom vsakojake pretirane včsti in posrečilo se jim je res pripraviti ga do onega koraka, ki bi tako lahko usodepoln postal za špansko državo Ponesrečil pa se jim je oni učinek, kojega so konečno imeli pred očmi. Nameravali so na ta
Valentina resnično kriva. In ta dvom me jako pretresa."
Odvetnik je molčal. Menil je zmerom, da sta oba, grof iu njegova soproga, žrtva medsobne pomote. Žalibog bil je le zaupnik soprogov; za nedolžnost grofinje ni imel nobenega dokaza.
„Ali vidi mladi grof časih svojo mater?" povpraša gospod Dumoulin po kratkem molku. — „Baš tako malo kakor svojega očeta. Nesrečen sem v ljubezni do Valentine iu do svojega sina. In vender, sam Bog zna, kakd zelo skrben sem za-nj! Dobro veš, kako mi moj sin vrača ljubezen in skrb! On ne ljubi ne očeta ne matere svoje; on ne ljubi niti samega sebe! Ni dobrega čuvstva več v njem! Hlapec je svojim hudim strastem; njim bi daroval vse. Ko sem ga svoj čas ločil od njegove matere, imeti sem ga hotel sam v po poluej oblasti. Mislil sem, da ravnam prav; a va ral sem se . . . Nobena reč na svetu ne more otroku nadomeščati matere! Jaz imam veliko premoženje, slavno ime, in to vse moram zapustiti človeku, ki ni tega vreden! Koliko ponižanje je
način preprečiti vsako dalnje mirno razpravljanje te zadeve, hoteli so tako po sili napraviti vojsko.
A v Berolinu so navzlic temu, kar se je prigodilo, hladnokrvni. Ogledali so si vse to s pravega stališča in spoznali so kmalu, kaj da za onimi demonstracijami tiči. Kakor je čitati v glasilu nemškega kancelarja, ne misli se v Nemčiji špansko vlado odgovorno delati za one izgrede, ki so se vršili v pretečeni petek v Madridu. S tem pokazal je nemški državnik, da mu je res na miru ležeče, da res odkritosrčno želi, da Be cela zadeva razmota mirnim potom. S tem pa so uničeni tudi vsi sladki upi, vse goreče nade španskih upornikov. Sicer bodo brezdvojbeno pričeto delo nadaljevali. Hujskali in netili bodo še dalje med ljudstvom, še dalje razlegal se bode bojni krik, vender, kakor je upati, brez vspeha. Španska vlada mora prijaznost Nemčije s prijaznostjo vračevati in to tim bolj, ker uže vojne moči nikakor niso take, da bi se zamogle meriti z onimi, ki jih ima Nemčija na razpolaganje. Ne gledč na to, da se španska vojska na suhem tudi od daleč ne d& primerjati z nemško, ker ta šteje 1300000 mož, a 6na komaj 152000, je Nemčija tudi ua morji, dasi se nikakor ne more prištevati pomorskim velevlastim, vsakako tudi na morji mnogo močneja nego Španija. Državniki v Madridu bodo to gotovo uvaževali in prepričali se, da je mirna rešitev tega prepira pred vsem v interesu Španije.
A to prepričanje bode brezdvojbeno v kratkem prodrlo tudi v prebivalstvo ter širilo se med njim v vedno večjih krogih. Ljudstvo bode spoznalo, da je bilo zapeljano in da so ga nekateri zlorabili v svoje posebne namene, zlasti ko jedenkrat sprevidi trezno postopanje nemške diplomacije, ko sprevidi, da Nemčija nikakor ne misli s silo odtrgati kos španske zemlje ter prilastiti si jo, da je temveč pripravljena odstopiti od svoje
to za-me ponosnega moža!" — „Ti si jako oster proti svojemu sinu."
Grof se grenko nasmehlja. „Oster proti temu nesramnemu, razbrzdanemu pohotnežu, kateremu je živenje brezikoristno in dolgočasno?" — „Zakaj ga nisi oženil?" — misliš, da je to hotel? Zakon nalaga dolžnosti, a moj sin neče poznati nobene dolžnosti. Vegetovati hoče raji po boudoircih lehkomiselnih žensk in za glediščnimi kulisami, kjer nesramne deklice kažejo slepivo svojo krasoto! Igra, ženske in druge lehkomisel-nosti, to je svet za grofiča Bussičres-a! Moralno propal, nespoštovan, pred časom postaran — to je dedič mojega bogastva in mojega imena! Kaj hočem storiti? Ne vem. Blagor prednikom, ki ležijo v svojih grobovih! Ne, ljubi prijatelj, ni več n&deje. Nesrečnik je izgubljen! Izgubljen je za družbo za-se, zft-me; ne morem mu druzega želeti, kakor, da ne bi predolgo živel! Pa dovolj o tej žalostni stvari. Pojdi, miza je pogrnena; čaka naju zajutrek."
Grof iu odvetnik stopita v jedilnico.
terjatve, ako se skaže, da je bila v zmoti. Kakor tedaj stojč v naj novejšem času stvari, nadejati se je, da se kmalu zopet razprši oblak, ki je bil za nekoliko časa zatemnil politično obzorje.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Dne 7. t. m. vršila se je v cesarjevem dvorci na Dunaji pod predsedstvom cesarjevim več ur trajajoča konferenca. Udeležili so se je vsi na Dunaji bivajoči avstrijski ministri.
Vkupne ininisterske konference, pri katerih se bode določile predloge, koje se predložijo delegacijam, vršile se bodo konec meseca septembra. Razprave obeh vlad o obnovitvi carinske in trgovinske pogodbe in o dotičnih postavnih načrtih vršile se bodo pa meseca novembra.
Dne 19. t. m. snide se odbor levičarjev, se-stoječ iz 21 mož, kateri so se izvolili dne 21. junija t. L, da se posvetujejo o organizaciji nemško-liberalne stranke v državnem zboru. Predlogi tega odbora pa se bodo predložili splošnemu zboru nemško-liberalnih poslancev, kateri se bode sešel dva dni pred otvorenjem državnega zbora.
Praški župan dr. Černy poslovil se je du6 5. t. m. v mestni zbornici. Mestni odborniki izrekli so mu popolno zaupanje in zahvalo za njegovo uspešno delovanje. Odstopivši župan baje neče vsprejeti nove izvolitve.
Tuje dežele.
Črnogorski knez namerava zdanjo vojaško uredbo stalne vojske nekoliko preustrojiti. Nabralo se bode 520 novincev, kateri so bili rojeni v letih 18G0 do 1865, in ti se bodo potem jednako drugim evropskim vojakom izvežbali. Ko bodo ti iz-vežbani, nabrale se bodo nove čete, v katere se bodo ti izvežbani vojaki kot vežbatelji uvrstili. Tako bode dobila Črna Gora v dveh do treh letih, če tudi malo, vender dobro izvežbano vojno.
Med Rumunijo in Bolgarijo unel se je mejni prepir. Bolgari postavili so na meji mitnico ter nastavili straže, Rumuni pa so to zvedši zahtevali od Bolgarov, naj podero mitnico ter naj se njih straže umaknejo. A ker Bolgari tega niso hoteli storiti, zašel je rumunsk vojašk oddelek do-tično mesto. Prepir pa menda ne bode imel ne' varnih posledic, ker se bode sestavila mešana komisija, da razsodi to zadevo.
Francoski listi poročajo, da se hoče francoska vlada nasproti špansko-nemškemu sporu držati po polnem nepristransko, češ, da ona pri tem nima nikakih interesov. Freycinet naročil je francoskemu poslaniku pri španskem dvoru, naj bode v tej zadevi zel6 previden.
Najnovejša poročila iz Španije pravijo, da se je razburjenost nekoliko polegla ter da se upa
Sodeč po visoki njega postavi in po finih obraznih potezah, moral je biti grof Bussi&res nekdaj prav lep mož. Navzlic temu, da se mu je poznalo, da veliko trpi, vender bil mu je obraz dokaj plemenit. To, kar bi kdo na njem imel za napuh, bila je le prava dostojnost; v njegovem nasmeh-ljevanji in v njega pogledu izraževala se je prava pravcata dobrina. Uže način, kakor je on prožil roko, kazal je, da je pravi plemenitaš.
Po zajutreku pelje grof svojega prijatelja v kadilnico, kjer sta pušeč izborne havanne, kramo-ljala o različnih stvareh.
„V svojem pismu do tebe omenil sem, da mi lehko Ijubav napraviš," reče grof. — »Jaz sem ti na razpolaganje" odgovori odvetnik. »Česa se prav za prav tiče?" — »Tiče se nekega človeka, ki je obsojen v dožiten zapor v bagnou, in to zaradi nekega umora."
Odvetnik pogleda grofa začudeno.
»In ti želiš? ..." — „Jaz želim, izprositi mu milost." — »To pojde težko. Če je kaznjenec vreden omilovanja, če se dobro obnaša in svojo zlodejstvo odkritosrčno obžaluje — potem se lehko nadeja, da se mu kazen zmanjša, nikoli pa po-
doseči sporazum med španjsko in nemško vlado, ker baje Nemčija želi nekoliko odjenjati.
Angleška vlada je spoznala, da so indijske vojne čete preslabe, premalo brojne, da bi mogle braniti prostrane pokrajine proti tujim napadom. Namerava se torej indijska vojna pomnožiti z 10000 angleških in 17000 domačih vojakov. Anglija si pač vedno prizadeva kolikor možno utrditi indijske meje.
Afgansko vprašanje našlo bode v kratkem ugodno rešitev. Kakor pravijo najnovejša poročila iz Londona, sprejela je angleška vlada predloge, katere jej je predložila Rusija gledd soteske Zul-fikar. Za zdaj je torej mir med Anglijo in Rusijo zagotovljen; za kako dolgo pa, se pač ne more trditi, in Angleži menda sami ne verujejo v njegovo posebno trajnost, kajti neprestano še utrjujejo severne indijske meje.
Dopisi.
Iz Trsta, 9. septembra. (Cesaričina Štefanija v Trstu.) Neugodno vreme je uže drugikrat preprečilo izlet v Oglej, kjer so uže čakale dvorne ekvipaže. Namesto v Oglej, pa se je prikazala popoludne v Trst in se vstavila na korzu; tam je obiskala, kakor poroča »Ed.“, dve proda-jalnici zlatnine, namreč zlatarja Štoparja in pa Costa, in naposled tudi kineški kabinet g. Wiinscha.
V vseh krajih je nakupila raznih dragocenosti, med drugimi tudi nekoliko uhanov, kakeršne nosijo okoličanke. Po korzu je hodila peš; ali v tem hipu se je korzo napolnil ljudi, ki so visoko gospo navdušeno pozdravljali s »živio"- in »eviva"-klici, v vseh treh prodajalnicah je visoka gospa zagotovila, da še pride. Iz korza se je peljala visoka gospa s spremstvom v stolno cerkev sv. Justa. Čakal jo je na glavnih vratih cerkve sam stolni prošt, monsignor dr. Šust, spremljan po stolnem dekanu mnsign. Šterku in kanonikih Dukič, Černe Ucman in Battaglia. Ko je cesarjevna stopila na prag cerkve podal jej je vfi. g. prošt blagoslovljeno vodo, potem je šla k oltarji Matere Božje ter tam odpravila kratko molitev, na kar si je ogledala vse zanimivosti stare naše stolnice, posebno relikvije sv. Justa in sv. Cirba, potem žarke don Karlosa in rodbine Conti, sploh je kazala mnogo zanimanja za vsako stvar. Iz cerkve se je napotila v bližnji grad, kjer jo je vodil mestni poveljnik, polkovnik pl. Penecke. Tam se je posebno rado-vala nad prekrasnim razgledom po Trstu in okolici. Ko se je zopet vračala proti Miramaru, jo je po vseh ulicah čakalo polno navdušeno pozdravljajočega jo ljudstva.
V	nedeljo popoludne pa je visoka gospa zopet doživela pravi pravcati triumfalni sprevod. Znalo se je, da bode šla skozi Barkovljo in na Lovca.
V Barkovljah je bil v nedeljo narodni ples; ali ta pot so Barkovljani plesišče nenavadno bogato
polnem odpusti." — „če je pa nedolžen! Ali misliš, da ni takih v bagnou?" — »Žalibog, to dokazujejo mnogi slučaji. Odkar pa imamo porotna sodišča, težko se kdo po krivem obsodi. Če je pa dotičnik prišel v zapor po pravni pomoti, zahteva se vsekako lehko revizija vse obravnave." — „Oni nesrečnik je bil obsojen vsled mnogih ne-utajnih dokazov. On ni poskušal, da bi jih razveljavil, nego zadovoljil se je le s tem, da je trdil svojo nedolžnost. Rekel je, da ga neka okoliščina, katere neče izdati, zadržuje, da bi sodnikom vse potrebno pojasnil." — »Kako dolgo je uže v bagnou." — »Osemnajst let; zdaj se nahaja
v naši kazenski koloniji v Guyani." — »In kako se zove?" — »Jean Renaud." — »Jean Renaud! Zdi se mi, da se spominam tega imena. Ali ga niso obsodili assisi Haute Saoneski?" — „Da. Kako izvrsten spomin imaš!" — »Moja služba zahteva, da se poučim o važnejših pravnih slučajih. Jeau Renaudov slučaj me je takrat zanimal in to zato, ker je nekaj skrivnostnega bilo v njem." — »Ali bi mi ne mogel o tem slučaji spisati nekak memorandum za mojega prijatelja, pravnega ministra?" — »Prav rad. A preje moram iti v Ve-
okrasili in vsa Barkovlja, izimši gostilno, kjer je bil nekdaj Carmelich in kamor navadno zahajejo Lahoni, oblekla se je praznično, iz vseh hiš so vihrale zastave, vsa okna so bila preprežena s tapeti v raznih barvah. Ob 3. uri se je imel začeti ples; ali fantje niso plesali, ker pričakovali so poprej, da pride cesarjevna. Plesišče je bilo na obširnem trgu preko morja, tam se je zbralo na tisoče ljudstva; pred Kovačičevo vilo pa so so zbrali barkovljanski možje in drugi veljaki okolice, njim na čelu državni poslanec Ivan Nabergoj i» župnik barkovljanski, č. g. Černe.
Ob 3. in pol ure je prišel tudi g. namestnik, baron Pretiš in se vstavil pred omenjeno vilo/ pogovarjal se je z gosp. Nabergojem, č. g. Čet-netom in z nekaterimi okoličanskimi dekleti, ki so se tudi tam zbrale, da izroče cesarjevni štiri prekrasne šopke s prekrasnimi trakovi v narodnih barvah.
Omeniti nam je, da ste se mlada grofica Mft-renzi, hči feldmaršallajtenanta grofa Marenzija, i» gospica Kovačičeva preoblekli v okoličansko prekrasno obleko s pečo na glavi, kar kaže, kako visoko ceni celo prav visoka prva gospoda tržaška prelepo narodno nošo okoličank.
Nekoliko minut pred 4. uro se je cesarjevna pripeljala s spremstvom v Barkovljo ter je dala ustaviti konje pred uže omenjeno vilo; tam jo j1* najprej nagovoril č. gosp. Černe in je s krepko besedo visoki gospej zatrjeval zvestobo Barkovljanov do presvitle cesarske hiše; češ, da hrast se omaj«' in hrib, zvestoba Slovencev ne gane; ko je končal, začelo je klicati na tisoče zbranega ljudstva krepki: »Živio Štefanija!"
Na to je stopila najprej grofica Marenzi k vozu in s kratkim nagovorom izročila šopek krasnih cvetlic, za njo je nastopila gospica Kovačičeva, potem gospica Martelančeva in naposled gospica Ferlugova.
Kakor prva, so tudi druge tri na kratko nagovorile, in Bicer po slovensko, visoko gospo, čes, da bo ti šopki spomin na Barkovljo in znamenj,' navdušenosti okolice za cesarsko hišo.
Cesarjevna se je vsaki posebej po nemško"1 kratko zahvalila in posebno občudovala prekras«" okoličansko narodno obleko. Bile so namreč druge mnoge zale okoličanke v deputaciji in mt,(1 njimi tudi nekatere Škedenjke v opravi Breški«', ki je tudi prelepa.
Godba je med tem zasvirala cesarsko himm1 in visoka gospa se je počasi enkrat peljala okolo plesišča, ljudstvo ji je navdušeno klicalo „živela“, ona pa je kaj prijazno odzdravljala. Peljala se j(' potem skozi glavne ulice mesta k Lovcu, kjer jo je čakalo zopet na tisoče in tisoče ljudstva vseh stanov.
Na Lovcu jo je sprejel mestni župan in jo peljal najprej v njegovo letoviščo »Vila Revol-tella". Tam je obiskala prekrasno cerkev, na ka-
soul, da pregledam dotične obravnavne akte." — »Nu, in potem?" — „Ali je res mnogo na tem, da pomoreš kaznovancu" — »Da.“ — »V tem slučaji opravim še najnujniša svoja opravila, in tako bodem uže pojutranjem v Vesoulu." — »Hvala ti lepa", de grof. „Zdaj ti hočem pojasnoti, odkod prihaja, da me zanima za ubogega reveža. Pred svojim povratkom na Francosko potoval sem po Guyanah. Francoska naša kolonija je silno zanemarjena. Med 35000 Stanovniki ima komaj 4000 »belih", vračunavši tudi kaznjence. Cayenn<’, j glavno mesto, majhen je kraj brez posebne zani- f mivosti; Stanovnikov ima po priliki toliko kakor kak francosk trg. Kolonija ima več veletokov in štiri lepe reke, med njimi Sinnamaryo. Vodja ka zenski koloniji vzprejel me je jako prijazno ter mi o vsem, karkoli sem ga vprašal, prav natanko rad odgovarjal. Vprašal sem ga tudi, ali nema med kaznjenci kacega, ki bi bil vreden, da bi g'1 pri svojem povratku domov priporočil milosti svo' joga prijatelja, pravosodnega ministra. Imenoval m' je Jeana ltenauda ter mi prav gorko govoril o njen' Renaud ni ves čas, kar je v ječi, zaslužil kazP* ali grajo. Nikoli se še ni o ničemer potožil; uje#*
tere pragu jo je sprejel č. gosp. Karabaič, tam je opravila kratko molitev, potem se je peljala po parku in v vilo Revoltella, kjer ste jo čakale gospa namestnikova, baronica Pretiš, in gospa Bazzoni, soproga županova, ter jej vilo razkazale. Od tam 80 je peljala v Ferdinandej, kjer je vojaška godba zasvirala cesarsko himno; ko si je ogledala tudi to poslopje, vrnila se je zopet v Miramar; ali na vsej poti je stalo na tisoče in tisoče ljudstva, kakor vihar so se iz Lovca proti mestu razlegali klici »živio" in „evviva“, za cesarjevno pa se je zdaj peljalo kakih 120 kočij prve tržaške gospode, katere kočije so visoko gospo spremljale do Bar-kovlje. To vam je bil pravi korzo.
V Barkovljah je bila zopet nova ovacija, kar vse je visoko gospo in nje spremstvo vidljivo ganilo. Še pred 7. uro je bila cesarjevua zopet v Mira-maru.
V ponedeljek se je cesarjevna po morji peljala najprej v Koper, potem pa v Izolo, v obeh krajih jo je prebivalstvo navdušeno sprejelo.
V Kopru in v Izoli je bila cesarjevna le v cerkvah, in v koprski stolnici jo je sprejel sam tržaško-koprski škof, mil. gosp. dr. Glaviua. Včeraj je bila visoka gospa pri maši v kapelici v Mira-niaru, katero je služil kontoveljski vikar, č. gosp. Nadrah. Popoludne pa je napravila izlet proti Gradu. Jutri bode prisostvovala velikanski slavnosti v Lloydovem arsenalu.
Razne vesti.
— (Blagoslovljena kraljeva družina.) Pred kratkim pripeljali so se v Pariz štirjo sinovi kralja v Siamu, da so tam odgojijo pod nadzorstvom dvornoga dostojanstvenika Mon-Čave-Forma. Da-si so očeta zapustili štirje sinovi, vender doma no bodo kralju dolg čas, kor mu je doma ostalo še dvestoinpetdeset dečkov in deklic, s katerimi se bode lohko poigral.
— (Štovilo duhovnikov v razmerji s številom katolikov.) V Italiji pripada na 277 katolikov jeden duhovnik, v Španiji na 419, v Portugalu ua 465, v Franciji na 822, v nemškem cesarstvu na
v Angliji na 107G, v Belgiji na 1100, v Av-
na 1216, v Rusiji na 1416 katolikov jeden du-°vnik. V tem številu pa niso všteti redovniki in redovnice, in teh pripada v Bolgiji na 1507 katolikov l^don redovnik in na 291 katolikov jodna redovnica, v Franciji na 1668 in 324, v Švici na 2650 in 544, v Avstro-Ogorski na 9517 in 1225, v Španiji na 20 950 in 1212.
— (Kako se cene sprominajo.) V požun-^®ni mostnem arhivu hranjen je cenik iz leta 1563,
0 80 jo to loto imol Maksimilijan, Fordinanda I. sin, J Požunu kronati za ogerskega Kralja, sklical se je v a namen ogerski deželni zbor v Požun, in da se vsled 0ga živež ni proveč podražil, odločila jo ceno posebna k°misija. Iz toga cenika posnomljemo to-lo ceno: 5 jajic Ve\ialo je 1 kr., za tri osebo kruha 1 kr., 1 funt go-
udanost je občudovanja vredna. O neki kužni bo-ezm je bolnikom najboljše in najneutrudnejše stregel. Bil je nesrečnikom varuh, zdravnik in duhovnik, vse ob jednem 1 Neko mlado žensko je obvaroval nekega dne, da je ni požrl velikansk kro-
kodil; pri tem je bil sam v nevarnosti življenja;
branil se je junaško le z lopato. Tako mi je opisoval vodja kaznjenca. Želel sem govoriti ž njim,
odk^f1 morara> da sem našel v Jean Renaudujako ri osrčnega, poštenega, simpatičnega moža.
v P™ša* sem 8a, kaj je naredil, da je prišel
stvn n t gTH mi da 86 pokori za ^dejstvo nekoga druzega. Vs. dokazi pa so bili zoner
mene; jaz msem mogel govoriti in zato sem obsojen! Vprašal sem ga, ako pozna pravega krivca. Pritrdil mi je, a potem ni hotel več o tem govoriti. Ko sem mu govoril o njegovi domovini, o njegovih ljudeh, jokal je britko — in v istini, to mso le licemerske solzč! S kratka, dragi mi pi ija e j, nesrečnik je vzbudil popolno moje sočutje, m jaz bi ne vem kaj plačal, da bi ga le niogel rešiti. Spričevala, ki mi jih je kaznilnični vodja dal o Jeanu Renaudu, bodo nama pri tej zodevi dobra opora.
vedi ne ali teletine 2 kr., 1 funt sira 3 kr., ena gos 6 kr., on prašiček 9 kr., eno piščo 2 kr., en voz drv, ki ga peljejo štiri voli, 25 kr. Tako je bilo nokdaj,
zdaj je drugače.
— (Razmere v Albaniji.) Nekaj pojma o
idiličnih razmerah v sovorni Albaniji dobiti moremo, če čitamo naslednjo dogodbico: Žandarmerijski nad-stražnik dobiti ima od vlade šo nekaj plačila, kajti v Turčiji je plačilo navadno na dolgu; a ker od vlade no moro plačila izterjati, no pomišlja se dolgo : okolo sebo zbere nekaj lopov, ustanovi roparsko tolpo ter z njo zasede cesto, katera veže tržišče v Prizrendu s Skadrom. Do zdaj še niso toga »ustanovitelja" prijeli, in, kakor so čuje, se prav za prav šo nihče zmenil ni za to.
— (Štodljiv trgovec.) Štedljiv vinski trgovec
F) .
naznanja na deski nad svojimi vrati:	ma.	To	jo	pač
uže najskrajnejša štedljivost.
Domače stvari.
— (Gospod deželni predsednik) podal se jo danos zjutraj v Postojino, da sprejme prosvitlo cosaričino Štefanijo.
— (C. kr. mestni šolski svčt) doposlal jo svojemu projšnjomu udu gospodu prof. Fr. Lovcu zahvalno pismo sledečega zapopadka : »Blagorodni gospod! Znova sestavljeni c. kr. mostni šolski svet je v prvi svoji seji soglasno sklonil, da se Vara, blagorodni gospod, v priznanje Vašega večletnega trudoljubivega in zaslužnega delovanja v c. kr. mestnem šolskem svetu izroče najtoplojša iskrena zahvala. Ta sklep naznanjam Vam, blagorodni gospod, z zagotovilom, da me srčno veseli, ka se je pripoznalo Vaše živo zanimanjo za naše mestno šolstvo, katoroga vsostranski umni razvoj je za bodočnost toliko važen in nam toroj mora v prvi vrsti biti pri srci. Dovolite, blagorodni gospod, da se z odličnim spoštovanjem priporočam Vaši velecenjeni blagonaklo-njonosti. V Ljubljani dnd 1. septembra 1885. C. kr. mostnega šolskoga sv&ta prodsodnik: Grasselli s. r. “
— (Odlikovanje.) Vodji tržaško gimnazije gospodu H o f m a n n u jo bil podeljen naslov šolskoga svetovalca vsled mnogoletnega zaslužnega delovanja.
— (Nesreča na južni železnici.) Kakor se nam od prijateljske strani piše, padel je dne 8. t. m. kondukter Ivan Krupička s kurirnega vlaka, in sicer na progi med Divačo in Lesočim. Dobili so ga brezvestnega na tleh ležati. Zdravnikom posrečilo se jo pripraviti ga zopet k zavesti, na kar so ga pripeljali v ljubljansko bolnico.
— (Iz Begunj) na Gorenjskem se poroča, da se je dne 6. t. m. slovesno blagoslovila zastava, katero je poklonila gospa Marija Židan tamošnjim ognjo-gascem. Opoludne bil jo skupen obed v gostilnici gosp. Janše. Pri obedu vršile so so napitnice presvitlemu vladarju in vsej cesarski rodovini. Slovesnosti udeležili so so tudi v mnogobrojnom številu ognjogasci iz Bohinjsko Bistrico.
8.
Sest dnij kasneje pride gospod Dumoulin k grofu Bussičresu ter izpregovori: „Ljubi prijatelj, bil sem v Vesoulu ter verjamem na nedolžnost tvojega varovanca. Pa tega nisem se uveril iz obravnavnih aktov, nego po tem, kar sem o njem izvedel. Dva, tri akte je namreč podpisal mirovni sodnik Geoffrey, s katerim sva se skupno učila prava. Obiskal sem ga v Saint-Irunu, kjer mirno živi. Vzprejel me je z odprtimi rokami. Ker mu nisem hotel povedati pravega namena svojega potovanja, rekel sem mu le, da spisujem obširniše delo „0 francoski sodnijski zgodovini,“ v katero mislim vzprejeti tudi zanimivo zadevo Jean Re-naudovo. »Prav imate!" reče mi Geoffrey na to. »Kajti ta zadeva, ki ni vzbujala pozornosti izven naših mej, vredna je bolj javnosti, kakor senzaci-jonalna obravnava Lafarge, Bocarmd, Fualdčs in tako dalje." — nVi ste Jeana Renauda natančniše poznali, kakor se mi je povedalo?" — »Poznal sem ga in spoštoval." — »Ali ste prepričani, da je kriv?" - nTo pa tol" - »Tudi o tem, da je izvršil umor z roparskim namenom?" — nNo. Jean Renaud je morilec, pa ne ropar! ... Mnogo
— (Požarna kronika.) Iz Bleda se nam poroča: Dnč 5. t. m. nastal je ogenj na Mlinu; nnela se jo namreč koliba barona Lazzarinija, v kateri so imeli delavci stanovanje ter shranjeno orodje. Kako je ogenj nastal, so no vč. Škode ni posebne; pogorelo je precej orodja.
— (Tatvina.) Iz Kranja se poroča, da je v noči od 4. na 5. t. m. neznan tat ulomil v prodajal-nico Josipa Vrhunca v Prašah ter odnesel denarja in dragotin v vrednosti 500 gold.
— (Lloydovo novo velikansko ladij o »Poseidon",) ki drži 4800 ton, so spustili včeraj ob deveti uri zjutraj v Trstu v morje; prisostvovala je tej lepi ceremoniji sama cesaričina Štefanija s spremstvom, c. kr. namestnik baron Pretiš, vsi drugi dostojanstveniki, vojaški in civilni, in nad 20 000 po-vabljoncev broz Lloydovih delavcev, mornarjev itd. Na morji iz raznih parobrodov pa je slavnost gledalo gotovo 5000 ljudi.
Narodno - gospodarstvene stvari.
O pašnikih.
Pašnike imenujemo vse tiste prostore, na katerih ničesar ne pridoljujemo, ampak samo našo živino pasemo. Navadno se za pašnike vsi oni prostori ali travniki rabijo, kateri so slabo zaraščeni in na katerih ne zraste toliko trave, da bi jo bilo vredno pokositi in pa tudi niso zaradi svojih krajnih razmer za drugo obdelovanje pripravni. Oni ležijo po različnih krajih: na ravninah, po bregih ali celo na visokih kribih, so dobre, rodovitno pa tudi slabe zemlje. Dobro je pašnike preorati, kor tako veliko več dohodkov donašajo, ali ker jih neobhodno potrebujemo, zatorej bodo gotovo na dalje še kakor pašniki v planinskih deželah in pa tudi v ravninah ostali — neobhodno potrebni in zdatna podpora so namroč za vspešno živinorejo.
Premokre pašnike moramo posušiti, to je, po napravljenih jarkih toliko vode odpeljati, kolikor jo je prevoč in vse to zato, da ne raste sama kisla trava, katero živina nerada žre, in po kateri zdatno ne debeli. Nasprotno pa opošanemu pašniku tudi moramo z gnojem in napeljavo vode pomagati; dasiravno dobivajo nekoliko gnoja od paseče se živine, vender je dobro, če pašniku privoščimo tudi nekoliko pepela, mavca, komposta, z vodo mešane gnojnice, apna, zmletih kosti, in da tudi pastirji živinski gnoj enakomerno po pašniku razgrnejo, ker ga na kupu pustiti ni dobro; z druge strani pa naj se tudi, če je le mogoče, napeljuje zgodaj v spomladi, pred ko se namreč paša prične, voda na pašnike in moramo tudi iz taistih vse odstraniti, kar vspešno rast trave ovira; moramo namreč grmovje in trnje uničiti ali izkrčiti, vse krtine in holmce poravnati, jame zasipati; plovolno rastline, katerih živina ne ljubi, zatreti, kamenje pobrati in odpraviti, borne in slabo zaraščene pred zimo prekopati, da jih mraz dobro prešine ter v zgodnji spomladi znova z različnim za travnik najsposobnejšim travnim semenom, postavim z an-gloško luliko, latovko, pahovko, medeno travo, ovčjim repom, bibornolico, belo in rudečo deteljico, hmeljno
let je uže minolo. Kar se je zgodil zločin, pa vender mislim ua to zadevo še večkrat. Umeti nisem mogel nikoli, kako more postati ta pošteni, brdki, dobri mož kar čez noč tak izvržek člove-čanstva! Preiskaval sem torej stvar in našel, da je moral biti Jean Renaud orodje kaki drugi osebi.
V	okolici fremicourtski je lepa pristava seuillonska. Takrat — kakor tudi danes — gospodari na njej Jacques Mellier, silno bogat gospod. Ta Jacques Mellier je imel hčer, edino hčer, katera je tisto jutro, ko se je zlodejstvo zgodilo, izginila; od takrat ni se nič več o njej izvedelo. To Je lehko samo slučaj. Pa če pomislimo, da ubiti mladenič ni bil iz onega kraja doma; da se nikdar ni moglo doznati, kdo da je; da se njegovo dvomesečno bivanje v Saint-Irunu ne dš, razložiti, še manj pa njegov prihod v bližino seuillonske pristave v taki ponočni uri: — če vse to premislimo, pravim, potem je lehko sklepati, da je mladi neznanec moral biti ljubi gospodičine Mellierove. Oče te deklice je naglojezen mož; hotel se je OBvetiti za svojo čast. Zlodejstvo ga ni strašilo. Pa Jacques Mellier neča sam ubivati.
(Dalje prihodnjič.)
lucerno, kakor tudi z ovsom, koruzo, krompirjem itd. obsojati, oziroma posaditi, dasiravno zgubimo v taisti spsmladi pašo, ali v prihodnji jeseni uže zraste trava za košnjo in še celo drugo leto bomo dobili dobre pašnike, na katerih ne bode živina stradala, posebno če k rasti trave z rečenimi vrstami gnoja pripomoremo.
Ni dobro zgodaj spomladi pričeti po pašnikih pasti in živino po celem pašniku preganjati, ampak jih moramo z živimi mejami v dele razdeliti, ker s tem dosežemo, da živino onkrat naženemo na ta kos, drugikrat zopet na druzega, in tako z onim vrstenjem in izpremembami na počinjenem prostoru zopot voliko dobro travo za pašo dobimo. Tudi moramo v živo mejo nekoliko visokih gozdnih, boljše pa še storimo, če sa-dunoanih dreves redko zasadimo, da bode živina pod njimi dobivala v hudi vročini potrebno senco, v nevihti in dožji pa zaželjeno zavetje, za kateri slučaj pa še jo vender boljše, če se naredi hlev, kamor se živina v viharnem vremenu steka. Na suhih pašnikih je drevje zavoljo vlago, katero izhlapuje še zlo koristno in po-spošujo rast trave. O vrednosti in dohodku pašnikov so pa mnenja zlo različna; nekateri vrednost pašnika sodijo tako, da so pašniki prve vrste oni, kateri da-vajo štiridesot stotov krme na on oral, slabi pa oni, na katerih štiri do šest stotov krme na enem oralu zraste Tudi razvrstujomo pašnike po njih dobroti v voč podvrst, postavim pašnik za krave, pašnik za ovce, pašnik za svinje, pašnik za pitano živino itd. Za krave so dobri, za svinje močvirni, za ovce rovni suhi, za opitanje živine pa jako rodovitni, navadno ob rekah in potokih ležoči travniki najbolje prikladni.
Gospodarstvo imenujemo vsako pravilno človeško dejanje, s katerim našim duševnim in telesnim potrebščinam zadostujemo; zatorej mora vsak pravi gospodar dobro vedeti, da se sploh gospodarstvo le z mnogo klajo ter tudi z dobrimi pašniki vzdigne in zboljša; zakaj, kjer je mnogo krme, zamore so mnogo živine rediti; kjer je mnogo dobro rejene živino, tam je mnogo dobrega gnoja, tara jo gospodarstvu prvi steber postavljen, ker gnoj jo vir vsega gospodarstva.
Zadovoljni zamorejo biti todaj ljudje v krajih, kjer imajo zraven dobrih travnikov tudi dobre pašnike; kjer živina na pašnikih, posebno v lotnom času, ko zaradi hudo vročine v hlevu stati ne more, še vender le dobre jedi najde, dasiravno po nasvetu umnih gospodarjev več dobička imamo, če jo živina v hlovih, in da se tudi bolj rodi, kakor pa če po pašnikih hodi, gnoj brez posebne koristi trosi in šo morebiti večkrat strada; zatorej svetujejo taisti, če jo samo mogočo, na primer rodovitni zemlji z ugodnim podnebjem, ob bregu itd., da pašnike v travnike, njive, sadunosniko, vinograde, ali na preveč odsolnčnom kraji tudi v gozde spreobrnomo, na primer meceson, jelko, črnikasti bor, smreko itd. zasadimo. Visoki hribi in planino, kamor se v poletnem času živina na pašo goni, pa niso za drugo rabo, ker podnebje in merzla sapa tega ne dopušča, zatorej bodo vodno pašniki ostati morali.
„Dol. Novice".
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/'
Postojni a, 10. septembra. Cesaričina Štefanija dospela je sim ob polu 10. uri. Na kolodvoru vspre-jel jo je gospod deželui predsednik, uradniki, duhovščina in občinsko zastopstvo; mnogobrojna množica pozdravljala jo je navdušeno z „živio“-klici. Odpeljala se je naravnost skozi trg v slovesno razsvitljeno jamo. Trg je slovesno z zastavami okrašen. Cesaričina mudila se je v jami dve uri, Po Bdiuerjua vrnila se je z vozom v Miramare. Narod pozdravljal je neprestano cesaričino v jami, kakor tudi ob odhodu.
visokodušnost cesarjevo in njegovo pravično in modro vladanje. Stanislajski rusinski škof izrazil je svoje veselje, da sta se oba naroda v deželi zjedinila.
Bern, 9. septembra. Zvezni svet iztiral je zaradi rovanj iz Švice pet anarhistov (štiri Avstrijce in jednega Bavarca).
Celovec, 9. septembra. Nj. veličanstvo cesar odpeljal se je danes zjutraj ob a/47. uro na ma-nžvrišče; spremljali so ga nadvojvode Albrecht, Viljem in Rainer, spremstvo ter tuji častniki.
Celovec, 9. septembra. Cesar bil je navzo-čen pri današnjem šesturnem manfivru.
Levov, 9. septembra. Poljsko-rusinski shod arheologov otvoril se je danes. Predsednik Dzie-duBzycki govoril je poljski in rusinski nagovor, v katerem je poudarjal napredek sprave ter slavil
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 10. septembra.
(tlrt
Jednotni drž. dolg v bankovcih.............................. 82	05
»	»	»	» srebru...............................83	■	50
Zlata renta..............................................109'65
5°/p avstr, renta...........................................100	—
Delnice nirodne banko...................................... 869	—
Kreditne delnice........................................... 287-80
London 10 lir sterling....................................  124	90
20 frankovec...............................................  9-915
Cekini c. kr................................................. 5	87
100 drž. mark...............................................fil‘25
Tržne cene.
V Ljubljani, 9. septembra.
Hektoliter banaške pSenice velja 7 gld. 7 kr., domače 6 gld. 34 kr.; rež 5 gld.	53 kr.;	ječmen 4 gld. 37	kr.;	oves
2 gld. 93 kr.; ajda 4 gld.	37 kr.;	proso 5 gld. 36	kr.;	tur-
šica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 59 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po	90 kr.,	salo po 80 kr.,	špeh po
54 kr., prekajen pa 66	kr., maslo (sirovo) 84	kr.,	jajce
2‘/2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 34 kr, — Piske po 40 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 40 kr.; mehkih 5 gld. 40 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Uradni glasnik
z dn6 9. septembra.
Razpisane službe: Pri c. kr. dež. sodniji v Ljubljani služba uradnega sluge; 300 gld. in 25% aktiv, doklade in obleka. Prošnje tekom štirih tednov predsedništvu c. kr. dež. sodnije v Ljubljani. — Pri c. kr. dež. vladi za Kranjsko služba adjunkta pri vodstvu pomožnih uradov v IX. postopnem razredu.
Naprava novili zentlj. kivjig: Pri c. kr. mestni deleg. sodniji v Ljubljani za katasterske občine Pijava Gorica, Dobravca in Želimlje; poizvedbe dne 22. septembra ob 9. uri dopol.; — pri c. kr. okr. sodniji v Metliki za dav-karsko občino Črešnjevec; poizvedbe dnč 28. septembra ob 8. uri zjutraj in 2. uri popol.; — za katastersko občino Dobravice; poizvedbe dn6 19. septembra ob 9. uri do-poludne.
Dražbe: V Krškem zemljiSCe Janeza Dvornika v občinah Krška Vas, Veliki Pudlog in Ravno (35345 gld.) dnfe 9. septembra. — V Metliki zemljišče Marka Wajda (3255 goldinarjev) dno 30. septembra; — premično blago N. Cajnarja iz Rakovca (138 gld. 47 kr.) dne 25. septembra. — V Krškem zemljišče Jan. Dvornika iz Krške Vasi (8215 goldinarjev) dnt: 12. septembra; — zemljišče Adama Matko v Bučki (2500 gld.) dne 9. septembra. — V Trebnjem zemljišča Fr. Kolarja v občinah Lukovk, Landspreis in Ponikve (1620 gld.) dni 26. septembra. — V Logatci posestvo Jan. Klemenca iz Jakovice (4705 gld.) dne 24. septembra. — V Ložu posestvo Jan. Mlakarja iz Ige Vasi (435 gld.) dn6 30. septembra. — V Ljubljani posestvo Kat. Amort (4376 gld.) dn6 5. oktobra. — V Vipavi zemljišče Jos, Šmuca iz Zemone (500 gld., 1270 gld. in 130 goldinarjev) dnž 13. oktobra. — V Novem Mestu posestvo Jos. Hočevarja z Pristave (1762 gld.) dnž 15. okto-bra. — V Ribnici posestvo Gregorja Miheliča iz Jelovica (1010 gld.) dn6 19. oktobra. — V Ložu zemljišče Antona Krajca iz Metulj (990 gld.) dnfe 2. oktobra; — zemljišča Andreja Marinčiča iz Pudoba (845 gld,) dnč 2. oktobra.
Tujci.
Dn6 8. septembra.
Pri Maliči: Dr. pl. S&xinger, vseuč. profesor, s soprogo, iz TUbingena. — Helfferich, trgovec, in Roth, trg. potov., z Dunaja. — Gurkometti s soprogo iz Trsta. — Recher iz Ljubljane.
Pri Slonu: Gnau iz Berolina. — Groissmann, potov., in Saalborn, gledišč, igralec, z Dunaja. — Dr. Politeo, odvetnik, iz Trsta. — Herdowski, senator, s soprogo, iz Zagreba. — Vukovič, c. kr. brzoj. ravnatelj, s soprogo, iz Zagreba. — Konič, državni uradnik, z Reke. — Fischer iz Siofoka.
Pri Jnžnem kolodvoru: Wernspacher iz Zella. — Dovgan, želez, uradnik, z rodbino, iz Trsta. — Benedičič, odpravnik, iz Siska. — Fratnik iz Kočevja. — Juch-mann iz Rifnika. — Tornik Jožefa iz Rifnika.
Pri Bavarskem dvorn: Dietz. c. kr. stotnik, s soprogo, iz Pulja. — Pustegjz Celja. — Globočnik, potov., iz Kranja. — Pogačnik iz Šiške.
Umrli so:
Dn6 8. septembra. Alojzija Starin, hči hiš. posestnika, 4'/o 1., Gruberjeve ulice št. 5, driska.
Dn6 5. septembra. Frančiška Jesenko, služkinja, 23 1., Stari trg št. 19, plučna tuberkuloza.
Meteorologično poročilo.
Stanju (Jas	baro-
opazovanja , motra ! v ram
Tempo-
ratnra
V ftt.ro vi
I Mo-Nobo j krlna i v mm
7. zjutraj j 733 •59 | 2. pop. 732 87 9. zvečer | 731 87 !
15 8 : jzpd. sl. 17 6 j vzh. sl. j 14’6 I szpd. sl. I
obl.
3-00
dež
Solidna rodbina brez otr6k sprejme
jednega dijaka
z dežele na stanovanje in hrano pod zelo ugodnimi pogoji. — Kje? pov6 upravništvo »Ljublj. Lista*. (135).
ISHSBKSBSHSBSHSHIHSZSEKSBSTSiPSHSt SH535Z5
Moje tak6 priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stanc 10 kr., 14 in 20 kr. — Neobhodno potrebno za umivanje otr6k. Samo pri; slno iz tovarne	(49)	20—lb '
H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku.
Jedina zaloga v Ljubljani pri
K. Karingerji Mestni trg štev. 8. jasatasasaiasasasEsasasasasiisasasafiasasast
Poddružnica c. kr. priv.
avstr. Mitnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe .	.	.	3'A od sto
»	8 »	»	. . . 3‘/2 »	»
» 30 »	»	...	3s/4 » »
v Napoleondorih 30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna »	....	3‘/4 »	»
6	»	>	....	3-7, » »
Oddelek za giro
v bankovcih 2'/a proč. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obreslij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Bino, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, ArAd, Gradec, Sibinj, Ino-rnost, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po '/»proč. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila "wnr,ants), pogoji po dogovoru;
proti dovoljenemu kreditu v Loij' donu ali Parizu V^prnc. provizij® za 3 mesece
na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na let° do svoto 1000 gld., za večje svoto vsled spceijalncga dogovora.	(69) 36—21
"V Trstvi dnč 1. oklobra 1883.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane ln z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. ^
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg1
knjlgotržnica v Ljubljani.
Ilr. Hirsch
dobro znani specijalni zdravnik za nlfllltiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navddu	(58)	23
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la ln v mehurji, poluoije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse &
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi c£ 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Odgovorni urednik J. Nagli6.
Tiskata in zalučata Ig. v. Kleinnmvr A Fnd. Bamberg v Ljubljani