Dolenjske Novice îzha^jo vsak petek ; ako : : je ta lian prazik, dan poprej. : : Cena jim je za celo leto (od aprila tio ajirila) ;t K, za jiol leta l'ôO K. Naročnina Ka Nemčijo, Bosno in druf,^o evropske države znaša 3'50 K, za Aineriko -t'ôO K. Ust lu ojïlasi so i)hu;u.jejo niiid-ej. \so dopise, iiaročiiiiio in oznanil» siirejeiiia tiskarna J. Krajec nasi. str ai©'"' sože razposlane po prodajalnah in trafikah. Časten uspeti te loterije je častna zadeva Slovencev — zato kupite srečke takoj! Srečka samo 1 krono, vrednost dobitkov 20.000 kron. — V težkih časih ne zabite domovine! — Dciivajo se tudi v Novem mestu v tiskarni J. Krajec nasi. Po tridesetih letih. s 111'ejsnjo števili) so „Dol. Novice" dopolnile svojo tridesetliio življcnsko dobo iti z (íaiiaštijo številko cvarjajo novo desct-lelje. .'Vko poiuisliino ii /godovino našega lista ill na težave sktti [U'oteklili 30 let, so nam nehote vsiljiii[jo resna vprašanja, bode-li mogel iiaS listtndi to novo desetletje srečno pi'cživcti , .\ko hi sodili 1)0 dosedanji bre/brižiisti odloiMlnega dela Dolenjske, hi si mora žalibog dati Jianl-kiijoč odgovor. Vemtir pa ne ohiipanio nad (lohro voljo liolenjev in sc ohrařanio na-njc osobito v prvi v tako pomenljivem í Pomlad je ta; vti narava sc prebnja k novemii življenju. 'Vsa narava sc je številki, ki je izšla su. se prebnja s sve-n življenju; tudi takorekofi pi'cspala îi: • žimi močmi k nove sv. eerkcv jD-a/.uuje vstajenje včlovccenega lioga-Siua, ki je po j'atlicin ]ircmoi'u y. lastno močjo vstal i/, rolia iii / največjim Cudeženi pj-od vsejn sV([oiti in za vse vciéiio Čase sam jiokazal svoo vsemogočno božjo naravo. ficdaj spominja Člo-ni tedaj tem bolj Vse torej ravno veka na vstajenje; a naravno, da se rav]io:sedaj obračamo tia Dolenjsko; „pra/mijtoitudi vstajenje .Dolenjskih Novic'!" Če m priroda vstaja in sc prebuja, vstanitc inprcbudite se šc oni zasjiani Dolenjci, ki sb doslej jiopolnonia prespali naš dolenjski list ! Porabite i'avno velikonočne praznike, za koje izide ravno [I'va številka, za to, da se bodo tudi naše „Dolenjske Novice" pomladile. Kakor se mrava bolj lepo razvija, ako ji človek sk'bno streže, tako se bode tu(ii naš list lepie razvijal, čim bolj mu boste stregli. Posvetite te pomenljive in'aznike razširjenju niScga lista! Prijatelji in znanci, agitirajte povsod, pri sosedili, v izol)raževalni]i društrih, zadrugah, javnili zastopili itd., da poipirajo vsestransko „Dolenjske Novice"! živimo sriiili vojske; nihčo še setiaj "iti z (ialeka ne more presoditi, kakšen bo konee. izid je res zavit šc v temno ne]n-odirtio meglo. Kno je pa gotovo, da moramo biti pripravljeni za vsak slučaj. Naj sc ta vojska konča tako ali tako, {nesenctiti nas izid ne sme, in najti ne])riii-avljene. Že sedaj ob času vojskc smo se morali dan za dnem sezna-iijevati z novimi i'azmerami in se skoi-o .bliskoma v nje vživeli. Kaj bo pa še-le p« vojski! lirez dťoma imamo računati s političnimi raziin.;j'aiiii, katere se bodo iirecej razločevale od dosedanjih. Kake bodo te razmere, še doslej niliče na svetu ne ve; gotovo pa je, da bo oni nanxî na slabšem in da bo moi'da zamudil ravno v najugodnejšem treinitkii priliko, koje morda već skozi desclletja ne bo več, ki ne bo po doh];erii Časo[»isju zasledoval vsako spre- membo. Zato skrbimo že sedaj, da bo naše pošteno časopisje razširjeno v vsakem najmanjšem kraju, da bo ljudstvo o kritični pi-iliki iioučeno o vsakem novem dogodku. Kaj še-le naj rečemo o našem gospodarstvu. Kavno politične razmere lahko tako silovito vplivajo na gospodarstvo, da se bo moral morda čimprej izvršiti velik gospodarski preobrat. Kdo ve, kake bodo mednarodne razmere, kdo ve, kake bodo eol-ninske razmere in kako blago .se bo uvažalo, kojega uvoz je bil doslej izključen, itd.V Vse to bo lahko povzročilo nujno velik gosim-darski ]H'eohrat nc-le pri nas na Dolenjskem, ampak i)o celi Avstriji. Pozabiti jia tudi ne smemo, da bodo ravno nove politične razmere naravno vjilivale tudi na^versko plal. Naj si bo odločitev taka ali taka, gotovo bo tudi po vojski treba biti stalno na sti'aži, da ne bodo naši verski nas]U'olniki izkoristili ves položaj za sv'oje Buibe, ])rotÍi.urkveiie nameOvj. „Dolenjske Novice" so že skozi 30 let imžrtvovalno vzgajale naše dolenjsko ljudstvo v političnem, gos]iodarskem in verskem oziru, ali jili naj ravno sedaj, v tako kritičnih časih pustimo na cedilu. Dolenjci! Bolj kakor jirej kedaj bode po vojski govorilo časopisje; za to jia glejte, da bodo letošnji velikonočni prazniki tudi za naše „Dolenjske Novice" praznik vstajejija! Gospodarstvo. Podsajanje trt. (Nadaljevanje članka o nadomeščanju trt v starejših vinogradih.) Oe kaka trta v vinograilu pogine, l)otem je najbolje, da jo nadomestimo z drugo krejiko sajenko. Kakor je bilo že rečeno, je to i)ri starejših nasadih težavno, ker ovirajo rast novovsajene trte močno rastoče sosednje trte. Zato nioiiuiio poi'a-biti vsa sredstva, da rast sosednjih trt vsaj za nekaj časa oslabimo, razvoj ])odsa-jenih ti't pa pospešimo. To storimo v prvi vrsti s tem, da na mestu, kjer trte manjka, izkopljcmo najbolje žc v jeseni, veliko, to je OO do KO cm Široko in 60 cm globoko jamo, da sc zemlja čez zimo razzebe in razkroji. Pri tem vse korenine poginule (rte skrbno poberemo, da v zemlji ne plesnijo, ker bi sc stem prenesla koreninska plesnoba na novo trto in bi jo iiničila. Spomladi vsadimo na ta iirostor krepko dobi'o okoreninjeno ccpîjenko in jo dobro pognojimo, če je treba tudi zalijemo, sosednje trte pa močno obrežcmo, da ne delajo novi tili pi'evcč sence. Poleti tudi vežemo sosednje trte bo!j narazen, tako, da pride do iiodsajene trte voč solnca. Naji'aje se bo podsajena trta pi-ijela, čc jo bomo vsadili z zemljo in z vsemi koreninami vred, ker jo tako presa-jenje prav nič ne moti v rašči. Sadike za tako poilsajanjo si tnoranu) vzgojili sami v bližini vinograda bodisi potom suhega cepljenja na bilťe in stratilicii'anja (siljenja), bodisi potom zelenega cepljenja, Y prvem slučaju vložimo (posadimo) stra-tiiicirane cepljene bilfe v trtnico bolj na-redko (30c!n narazen), in sicer navpično, po Riehterjevem načinu. Zemlja ne sme biti prei'ahla, torej raj bolj težka (zvezna). Spomladi drugega leta odrežemo z dolgo, ravno lopato (Štihavnico) zemljo \2 do 15 cm od trte v Čveterokotu do korenin in vtaknemo v tako napi'avljcne š])ranje dva vpraveni kotu vpognjena kosa kositra (pleha) <> ki morata biti vsa tako dolga kakor lopata. Potem zvcžemooha kositra z žico, beko ali špago skupaj, in vzdignemo s pomočjo globokega in poševnega vbodca 7. lopato frto z vso, v kositrovih stenah zapi'to zemljo vred. Nato postavimo tudi spodaj kositrasto ploščo, da ne more zemlja ven pasti in prenesemo trto z vsemi koreninami in z zemljo vred v vinograd, kjei' jo v žc pripravljeno jamico previdno vsadimo, dobro pognojimo in zalijemo ter jamo zasujemo. Ker zahteva tako sajenje precej spretnosti, se — zlasti na Nemškem — jioslužujejo trt vzgojenih v posebnih koških iz jirotja ali žicc, takozvanih košnih trt. Taki koški so kakih 1 5 do 20 cm široki in iiOdo cm globoki. Napravi sijih lahko vsak sam izprotja ali pa iz iiOmm žične mreže. Vzorec dobi lahko vsak pri pisen tega članka. V take koške vsadimo žc leto poprej na sulio ce))ljenc in štratilieirane isiljene) trte v trtnici, ali pa vanje potaknemo na zeleno cepljene trte v vinogradu, da se v njih vkoreničijo. Na prijiravneiu kraju v vinogradu gojimo v to svrho nekaj maternih trt, ki pa morajo po vsaki rabi za vzgojo sadik, dve levi počivati. Namesto da bi take materne trte obrezali na glavo, kakor je v matičnjakih v navadi, jim pustimo tri močne 1 m do 1 m 20 eni dolge mladike. Nato vsako ndadiko vtakticmo skoz v dnu koša narejeno luknjo v koš in jo potegtienio toliko daleč skozi, da gleda vsaj v dolžini navadnega ključa (35—40 cm) iz koŠa ven. Kos se nato zakoplje v zemljo, tako da je ves obdan z zemljo, samo znotraj je Še prazen. Trtno mladiko (ključ) obročkamo pod kakim kolenčkom 10—15 cm nad dnom koša, to se pravi pi'erežemo lubad ključa na dveh t cm drug od drugega oddaljenih krajih okroginokrog in jo olupimo v obliki obročka. To se zgodi zato, da se na tem mestu ustavlja sok, vsled česar trta na-l)ravi tam njočne korenine. Nato napolnimo koš z dobro, rahlo, s pregnilim nicšancem pomešano zemljo, jo zalijemo in nasujemo še toliko xenilje, da je ves koš K)—15 cm pod zendjo. Ďe je puščena mladika pre-ilolga, jo 35—40 cm nad obročkaniui mestom odrežemo in jo s pomočjo angleške kopulacije scepimo ter obvežemo z žico in zamaškom. Kdor pa rajši cepi v zeleno, ta naj IHisti samo zgornji dve ■ oČesi in ostala naj oslepi. Ko jia puščoni očesi odženeta, naj iz njih nastale zelene mladike cepi začetkom junija tik ameiiškega lesa. Če se oba cepiča ])rimeta, se pozneje eden odreže. Ùe je vreme ugodno, napravi ključ nad obi'očkom v košu še isto leto obilo Čvrstih koi-enin. .Tescui aH pa v i)rihodnjÍ pomladi se zemlja okoli koša previdno odkoplje. Oe se je trta zadosti ukoreninila, gledajo lasne korenine iz koŠa ven. Če tega ni, pustimo rajši sajenko, se eno leto v zemlji. Če je sajenka zadosti vkoreiiinjena, jo odrežemo pod dnom koška, jo prenesemo s koškom in z zemljo vred v vinograd in jo pravilno vsadimo na mestu, kjer trte manjka in kjer smo bili že prej zemljo primerno pripravili, jo dobro pognojimo in zalijemo. Če so okoli .stoječe tile Še tako stare in močne, ne bodo mogle, posebno če jih bolj močno obrežcmo, zlahka uničiti tako čvrsto sajenko, ki smo jo presadili z vsemi nepoškodovanimi koreninami, in bo podsajena trta v par letih dosegla visokost in moč sosednjih trt. 1Î. Skalický. Občni zbor kmetijske podružnice novomeške. Od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil 2. jnnija 1913, so se tudi za kmetijsko podružnico razmere v marsičem izjjre-mcnile. Padlo je število članov, ker jemnogo poklicanih v vojno. Trpi i)a tudi podružnično gospodarstvo, zlasti zaradi pridelovanja in oddaje trt, Po trtah ni nobenega popra-ševanja, ker se ni to zimo nič rigolalo. Trpi pa tudi kmetija v obče. ker manjka v podružničnem okolišu delavnih moči in delavne živine. Spomladno delo se bo Še kako Opravilo, najveCje težave £)a bodo nastale ob času košnje, žetve in ajdove setve. Podružnica bo morala svoje delo v ti'tnici omejiti, zato pa po možnosti razširiti sedanjo drevesnico. Po teli uvodnih besedah je poročal načelnik Kohruuin, da je Štela podružnica leta 1913 224 članov, leta 1914 229, in da šteje sedaj leta 1915 samo 172 Članov. Spominja sc pri tem. članov, ki se nahajajo na bojišču in žrtvujejo za domovino, med njimi tudi tajnika Zdolška, ki se nahaja v ruskem ujetništvu. Muogo je pa Še gospodarjev, ki bi moraii pristopiti k podružnici, ako bi imeli kaj več stanovske zavesti in zadružnega duha. Odbor podružnice je bil sestavljen iz devetih članov. V njem so delovali poleg načelnika sledeči člani: prošt dr. S. Elbert, J. Jakše, .f. Košak, adjunkt A. Lapajne, F. Medved, župnik J. Porenta, vin. nadzornik B. Skalický in strok, učitelj H. Zdolšek. Kazen tega je imela podi'užnica še 25 zaupnikov po raznih krajih podružničnega okoliša. Odbor je imel leta 1914 pet sej ; kot delovodja v trtnici in drevesnici je bil nastavljen Fr. Banič. Kakor v prejšnjih letih, je tudi leta 1913 in leta 1914 pospeševala podružnica vse kmetijske panoge, zlasti pa vinogradništvo in sadjarstvo. V teh letih je pridelala podružnica skupaj 47.548 cepljenk, 30.400 biU in 111.600 ključev. t)d teh je prodala le 23.145 cepljenk, in le 9520 bilf, Pocepilo se je pa v teh letili sku])aj G 3.200 ključev. PopraŠevanje po trtah je začelo tako pešati, da se bo Že letos en del matičnjaka opustil in porabil z!i povečanje drevesnice. Z ozirom na slabe vinske letine zadnjih let je prosila jiodružnica vlado za podporo 2000 kron, ki bi se porabila za nakup umetnih gnojil za vinograde, Podiiora je bila pa odklonjena. J^eta 1914 se je priredila na (irmu razstava različnih tilnili škr O))! 1 n i C in ž ve pl al n i ko v. Podružnica je preskrbovala vinogradnikom modro galico in žveplo in se je oddalo v Ictili 1913 in 1914 skupaj ;j2.000kg iiiodr« galice. Vinsko trgovino jc iiosjieševala z ]'azpoŠiljanjcni oklicev na gostilničarje in županstva; ti oklici so imeli namen, })0vzdigiiiti prodajo cloiiiaccga kranjskega pridelka. Razposlalo sc jc nad tisoč takih oklicev. T)ne (i. in 7. dcceitiln'a 1914 pa seje priredila vinska pok usnja v Kandiji, ki je iniela lep vspeli, ker se je je udeležilo polno vinogradnikov, pa tudi najboljši naši vinski ti'govci. Sadjarstvo jc pospeševala podružnica z oddajo lejiega sadnega drevja i/, svoje drevesnice, dalje a tem, da se jc drevesnica za polovico povečala in da so je izpopolnil tudi sortiment jabolčnega drevja, ki je glavni sadež v podružnični okolici. A^ letu 1913 in 1914 se je pridelalo ISíiíí sadniii ilreves; od tel) se je oddalo članom 15ÍÍ8 in prodalo 304 dreves. Tosadilo v drevesnico se je pa tia novo (jG2() drevesc. Prostor stare drevesnice se je opustil. Ker ni bilo mogoče dosedaj dobiti pripravnejšega prostora, se je vzelo nekaj novega zemljišča v najem, deloma sc bo pa obrnil dosciianji matičnjak za drevesnico. o 1 j e d e 1 s t v o in t r a v n i š t v o je pospeševala podružnica v zadnjih dveli letih s skupnim nai'očcvanjeni umetnih gnojil. Oddalo sc je vtem času 221.900kg nmctnili gnojil, in sicer 59,400 kg Toni. žlindre, 127.000 kg rudninskega supcr-ťosťata, 13.000 kg kostne moke, 4tí00kg kajnita, 16.800 kg kalijeve soli, «TiOkg amonijevega sulCata, I ">0 kg čilskega so-litra in 200 kg vinogradniškega gnojila. Mnogo umetnih gtiojil sc je iirodalo tudi po tujili agentih, ki so dajali umetna gnojila na kredit, da-si so ga morali nazadnje dražje ])la(':evati. 1'odriižnico čaka še mnogo dela, da ]uivede v tem pogledu gospodarje do pravega in zdravega duha. Podružnica je prii'edila leta 1914 tudi ogled ko-silnih strojev, in sicer na (irmu, kjer so se ti stroji [»raktično razkazovali. Za-stoj)ain so bili najboljši stroji in se je o tem že obšii'ueje poročalo po listih. Po-družiiit'ini tri jer se čimdalje bolj rabi, ker se bolj in bolj spoznava vrednost dobro očiščenega semena. Živinorejo je pospeševala podružnica vzajemno z Živinorejsko zadrugo za novomeško okolico. Leta 1913 se je jul-vedil živinorejski shod !i a Grmu, in sicer IG. novenibi'a. Ta shod je imel za ])0sledic0, da se je jwvcčala na kmetijski šoli na Grmu s i)otiioČjo izdatne podpore deželnega odbora mlekar n a, ki sprejema mleko iz Prečne, izdeluje sedaj maslo in sir in ki ima za prodajo mleka in tiileČnih izdelkov tudi svojo stojnico v Novem mestu. Podružnica je tudi po svojih močeh podpirala ]» r e !ii o v a n j e bikov v Kandiji, ki sc vi'Ši sedaj vsako leto o priliki liccnciranja. Leta 1913 in 1914 so se vršili na kmetijski šoli na (iniui tečaji ï:a prvo pomoč pii živini. A^eliko vredni so bili ti tečaji tudi za jiodružnično okolico, ker so tu in tam kakemu živinorejcu pomagali. Važne naloge pa Čakajo našo Živinorejo v bodoče, ker sc je v zadnjem Času odvzelo mnogo konj in prodalo veliko dobre delavne živine. Skrbeti bo, da se ta izgulta v našem gospodarstvu čimpreje zo])ct nadomesti. Podružnica je sestavila tudi statistiko o letini in po.šiljaIa tncsečno potrebna poročila o setvi in o iM'idelkih na ])oljedelsko ministrstvo. Koncem poročila o podružničnem delovanju sc je načelnik dotaknil delavskega v p r a š a n j a in poudarjal, da se bo z vzajemno pomočjo domačih sil pri kmetijskem delu več doseglo kakor [)a z vnanjimi delavci in naj si bodo ti ujetniki ali pa begufiid. O podružničnih računih je [loročal blagajnik A, hapajne. Podružnica je imela letal913 4r),22r) K 42 ii denarnega prmiieta in sicer v doliodkili 23.795 K 42 h in v stroških 21.4 29 K 80 h, tako, da je bilo blagaj-ničnega ostanka 23(;ô K G2 k. Leta 1914 je bilo pa skupaj 80.905 K 21 h denarnega prometa, in sicer 42,049 K 70 h v dohodkih in 38.855 K 51 li v stroških, tako, da jc bilo koncem leta blagajničnega ostanka 3194 kron 19 h. Pri predlogih so se sprejeli sledeči nasveti: 1. Kmetijska družba naj z ozirom na lansko slabo letino naroči iiotrcbno ajdino seme, ker ga bo letos tnanjkalo, (predlog .1. UergmannaJ. 2. Podružnica naj jnldcluje v povečani drcvesnici tudi več hrušk-moštnic (predlog J, Bevca). Slednjič je oi)ozarjal c. kr. vinarski nadzornik Skalický o vrednosti tenaksa za škropljenje za tiste vinogradnike, ki niso naročili galice ali perocida. Po končanem zborovanju so si ude-ležniki ogledali dva okopalnika Planet junior št. 8., in dva sejalna stroja za turŠico in peso. Potrebna jiojasnila je dal podružnični načelnik. Pri tej priliki sta se nai'očila 2 okopalnika z vso potrebno opremo za okopavanje in osijjavanje turšice, tižola in iiesc. R, Po padcu Przemysla. Kako slika letalec iz Przemysla padec trdnjave. Ritinojster Jurij Lehman, 4. ulanskcga polka, ki jc s poročnikom Stangcrjem kot edini letalec mogel zapustiti Przemysl, je o zadnjili dneh trdnjave izjavil med drngim sledeče: Ko so 18. marca jioŠle skoro vse zaloge, je došlo povelje, naj se poizkusi prodreti. Izpad se jc pričel v noči od 18. na 19. marca in se je ponesrečil ob 10, uri dopoldne jugovzhodno od Medike. Za 7 ktn so rabile izpadalne čete 7 ui', tako, da je bilo prescnečeiije sovražnika izkljnČeno. Mnogo jili jeobležalo v cesttnb jarkih, kljub temu so šle čete naprej. Polkovnika Szatmary in Kraliček sta korakala na čelu in KraliČck je zaklical svojim ljudem: „Vsi za menoj, ali nihče ne sme pred menoj na sovraž-tiika!" 8 tremi kroglami iz strojnih pu.šk, ki so ga zadele v usta, je korakal KraliČek naprej in padel težko ranjen v rusko ujetništvo. Do zadnjega treinitka je bila disciplina vzo]'na; v jarkih ležeči utrujeni vojaki so se dvignili, če so šli mimo častniki, in jim salutirali, (ieneral Kusmaiiek je dal povelje, da morajo utrdbe držati 00 m nad mestom. Do 400 m visoko so se dvigali ognjeni stebri. Trd-njavski poveljnik je ukazal, naj častniki z belimi zastavami sporočc bližajočemu se sovražniku, da iiovcijnik vsled pomanjkanja živil nc moi-e veČ držati trdnjave in da prepušíía usodo posadke viteštvu sovražnika. Naše izgube. Iz vojnega i)oroČevalskega stana se poi'oča 2ti. marca med drugim: Stanje osebja je zadnji teden obleganja znašalo : 44.0(.)0 mož pehote in topništva, po dve tretjini črnovojniških čet, od tega je odšteti 1 0.000 mož izgub ob pi'iliki zadnjega izpada 19. marca, 45,000 mož na podlagi zakona o vojnih dajatvah vpoklicanih in v vojaški oskrbi se nahajajočih delavcev, voznikov, konjskih hlapcev, nadalje železniškega in brzojavnega osobja; končno 28,000 nmž bolnih in ranjenili v bolniški oskrbi. Trdnjava je bila v splošnem oborožena s 1050 topovi, od tega glavni del popolnoma zasiaranili vzorcev iz leta 1861 in 1875, kateri so bili tudi pravočasno razsti'eljeni. Po teh uradnih podatkih je bilo tedaj v Przcmyslu zadnji teden oblcgířfŤja skupaj 117.000 tiiož, ki so bili v vojaški preskrbi. Ako odštejemo 10.000 izgub ob zadnjem izpadu, dobimo, da je prišlo v rusko ujetništvo 107.000 mož, med temi 45.000 delavcev, voznikov itd. ter 28.000 bolnih, ozironui ranjenih. Przemyslski ujetniki. „Orazer Tagblatt" poroča iz Sofije: Iz Lvova je došla vest, da so častniki ])rzemyslske posadke s posebnim viakom došli v Lvov, odkoder jih bodo i)oslalÍ v Kijev, odtatii pa v nek kraj ob Tihem morjii. Vsi štabni Častniki nosijo sablje. Prevoz moštva še traja. Slovanske vojake so spravili v posebne ujetniške tabore. V Lvovu se nahajajoči ruski častniki so izkazali vse časti. Prebivalstvo je ujetnike povsod prijazno sprejelo, Ruska oblegovalna armada, Petrograjska poročila cenijo I'usko oblegovalno armado pri Przemyslu na 100.000 mož, katere bodo sedaj dodelili Dimitrijcvi in Hi'usilovi armadi. Povdarja se pa, da je avstrijski generalni štab žc dolgo časa njoral računati s padcem trdnjave in da je tedaj avstrijsko armadno vodstvo imelo dovolj časa, da jc ukrenilo vse potrebno, da je avstrijska armada tudi po padcu Przemysla ostala po številit enako močna ruski. Čeprav so Rusi poslali na fronto przeniyslsko oblegovalno armado, Pismo iz Brež. Marsikateri čitatelj „Dolcnj. Novic" pozna Breže pri Ribnici; tega pisma pa Vam ne pišemo iz ribniških Brež, temveč iz Brež na severnem lioroŠkeni, kjer sc naliaja sedaj obilo Slovencev, zlasti tudi Dolenjcev in NovomcSČanov, ki jih je tja zanesla vojaška služba, Mesto lireže leži tik ob gornje štajerski meji in ima okoli 2000 prebivalcev in jc torej nekoliko numjci kaltoi'Nnvd mestu. Leži v prijazni dolini reke Metnicc, ki jo okoli in okoli obdajajo visoke gore. Zato ni čuda, da si ta kraj izbirajo bogati ljudje za letovišče, kjer v prijetnem planinskem zraku prežive iiar vročih poletnih mesecev. Breže pa sc ne odlikujejo samo i)o prirodni lepoti, temveč so tudi zgodovinsko zanimivo mesto. Že stari Slovani so imeli tukaj utrjen tabor. V srednjem veku pa so nemški vitezi tukaj zgradili več utrjenih gradov, o čemer nam še dandanes pričajo razvaline. Tudi mesto samo je bila močna trdnjava, kar nam kaže še sedaj obstoječe trdnjavsko obzidje in pa vodni jarek okoli obzidja. Koliko burnih časov je pač to mesto tekom dolgih stoletij preživelo! V mestu samem še sedaj stoji mnogo starodavnih stavb in drugih spomenikov, ki šc dandanes dajejo mestu bolj stariiisko lice. Samo za primer naj navedem, da se v tem )irimern() majhnera mestu nahaja kar Šest cerkva, namreč proštijska in župna cerkev sv. Jerneja, dalje cerkev oo. Domi-nikancev sv. Nikolaja. Ta cerkev je 234 čevljev dolga in H4 čevljev široka in Brc-žani o njej zatrjujejo, da je največja cerkev na Koroškem. Nadalje se nahaja na griču Petersberg'' ccrkev sv. Petra, na griču Geiersberg pa cerkev sv. Ane. Prav v vznožju hriba za mestom stoji cerkev sv. Krvi, ki je na Koroškem daleč znana po Čudežu, ki se je zgodil lota 1230, ko se je med mašo vino tudi po zunanji podobi spremenilo v kri. Koncem mesta pa stoji cci'kev sv. Blaža, ki pj'ipada nemškemu vitežkenui redu. Za i)rijetno bivanje tujcev skrbi mestna občina, ki je pod žuiianovanjem g. Antona Holcmana napravila mestno elektrarno, javno kopališče in mnogo lepih nasadov in senčnatih izprebajaliŠČ. Zlasti je priljubljeno izprehajališče Olsa z lepimi topolovimi drevoredi. Spominja nekoliko na ljubljanski Lattermanov drevored in se tudi mi prav radi po njem izprehajaino. Ker vem, dae cenjeni čitatelji „Dol, Novic" pred vsenzanimajo za gospodai-stvo in kmetijsti, hočem opisati v par besedah tudi tukinje kmetijske razmere. Podnebje je tukaveliko bolj mrzlo kakor pa na toplem Doiijskem. Na Dolenjskem cveto sedaj že \3 jjomladanske cvetlice in sc vzbttja vsaomladna narava; tukaj pa nam ne cvctoic pomladne cvetlice in poznamo samo še idene cvetlicc na oknih. Vsled mrzlega plnebja se poljedelstvo tukaj ne more tto zelo j'azvijati, zalo se ])a nahaja živoreja na tem višji stopinji. Tukaj vidin še sedaj v sedanjih izrednih razmerah ,pe, krepke konje noriške in pincgavske pasm Tudi rede tukaj mnogo krasne goveje ž i ne. Zadnjič sem videl celo čredo enoletni telic, krasniii živali čiste pasme. Sem bsc lahko prišli Dolenjci s pridom učit živ.oreje. Da pa iiekoko ])ot.olažim radovednost prijaznih Čitieljic „Dol. Novic", naj povem še, kakšna .s tukajŠna ženska noša, TukajŠne Korošicaiosijo na glavi najprej robec, nad robcemiia še črn klobuk z velikimi črnimi penjami in dvema Črnima trakovoma, ki jimplapolata preko hrbta. Za naš okus ta iga ni in nam Dolenjke bolj dopadajo. Za danes do')lj, prihodnjič kaj več. H koncu srčU' pozdravljamo vse čitatelje „Dol. Novic" :i vse dolenjske rojake in jim voščimo jijiv vesele velikonočne praznike. K. V—č. Naloga vijiie^a žitno-prometiKga zavoda. Korespondenci urad objavlja izjavo o vojnem žitno-proretncm zavodu in o uporabi obstoječih zalo;. Izvaja med drngim: NakiD zalog. Ko doznajo, kciko žita in moke imamo, nakupi zavod v tisih ki'ajih zaloge, kjer preostajajo. Druge osebe nc dobe več pravice, da bi nakupovile zaloge. Koruzo, ki jo še dobavijo na (grškem, prevzame ])0-seben oddelek zavoia, ki tudi osuši koi'uzo. Mlini In zavod. z mlini se taki uredi, da zavod sam občuje le z nekaterini večjimi mlini, a da se ne oškodujejo tud manjši mlini. Zavod sam pusti zndeti le nekaj žitne zaloge, ostali del zalog prqMisti okrajnim in mestnim aprovizacijskiii organizacijam, ki ga dajo zmleti malin mlinom proti plačilu. Žito ali moko za'od nakaže okrajetii in nekaterim večjim občinam. Razdeljevalo bodo zaloge krajne ddasti, ki se za to lahko poslužujejo tudi sjosobnih organizacij. 200 gramov moke la dan za osebo, kmečko prebivalstvo pa 300 gramov. Dne 27, mara 1915., se je razglasil odlok, ki določa, daod dne 28,1. m, nadalje ne sme nobena osebEporabiti na dan več, kakor 200 gr. Naineao 5 gramov moke, se sme porabiti 7 giimov kruha. Kmečko ljudstvo, seveda tud lastniki zaprtih zalog, ki sc pi'cživlja preti vsem z žitom, pa sme porabiti 300 gramcv žita vsak dan. Izjeme prebivalstvi, ki se preživlja večinoma z žitno hrano. V krajih, kjer ^c preživlja prebivalstvo popolnoma ali pa skorij izključno z žitno hrano, se moi'a nakazati izjemoma večja množina žita ili moke a le neobhodno potrebna inei'a. Sicer sî pa naj tudi v tistih pokrajinah del hrane, kojo so navajeni, nadomesti z drugimi živili pred vsem s krompirjem, koruzo, sladkorjem, itd. Lahko sc tudi uvedejo uradne ]ia-kaznice (listki za moko in kru'i), pri Čemur sc morajo upoštevati zaloge gospodinjstva, da se enakomerno in jiravično uredi vpo-1'aba. Lastniki takih zalog dobe le znižane ki'ušne ali močnate listke. Kdor bi svoje zaloge prehitro porabil ali pustil i)okvariti, naj nikar ne računa na preskrbo iz drugih zalog. Tudi v gostilnah in v točilnicah se sme dajati kruh le iiroti ki-uŠni znamki. A^se izkaznice so javne listine in se vsako ponai'cjanje kaznuje po določilih kazoiiske postave. iV'ki, trj;ovt-.i / moko iii ki'iilioiii itil., iiiorajo od izka/iiico odtrgane odrc/,kc zbrati in jih vsak teden izročiti na oblastveno določf^neni nitístn. 1'eki in trgovci se nadzorujejo po knjižici, ki jo morajo pravilno voditi in mora biti vsak leden razvidno, koliko moke in knilia šo imajo. I Ť Kanonik Spondal. Nepričakovano je segla neizprosna smrt v vrsto naše dnliovščine. Veliki torek ok]'og (i. lire je najhrž ravno opravljal g. kanonik svojo večerno inoliLev, ko iim postane slabo, Nečakinja, ki tiin je malo prej ])fincsla křepčila, a šla Še nekaj iskat, ga vrnivši se, najde poleg pisalnika na obrazil ležečega. Ivo ga privwilgnje in kliče, ne dobi odgovora; zato bitro pokliče nekaj domačih, ki gospoda privzdignejo, a zapazijo, da se že bori s smi'tjo. Držal je še sv. Rožni venec v roki. Kationik Povse ga dene v sv. olje in opi-avijo se še drnge molitve. Zdravnik je le mogel konstatirati srčno kap. — Kanonik Špendal je bolelial že pred leti v Tržiču, dokaj dobro okreval in navidezno je bil prav čvrst gospod. Rojen je bil v vasi Polje pn Muljavi blizo Zatičine, a spadajoči v župnijo Št. Vid, v širno znani Tičkovi liiŠi. Šolal se je v Ljubljani, nekaj časa v t-iovid in slednjič dovršil bogoslovje v Ljubljani, kjer je bil dne 31. julija 1S6!) po knezoěkoťu dr. Widtnerju posvečen v mašnika. Kot kaplan je deloval v dušnem pastirstvu v J\[engšu, Cerkljah in Kranju na Gorenjsketii. V zadnjem mestu je bil tudi še po starem šolskem zakonu šolski vodjaondotneljudske šole. Tod njegovijii vodstvom je bila ki'anj-ska šola na dobrem glasu in je dajala gimnaziji rabljiv naraščaj. Znal je tudi a posvetnimi učitelji tako občevati, da so imeli vsi glavni smoter ttka in vzgoje pred očmi. Ko jc v Tržiču župnik Frank bil imenovan kanonikom v Novem mestu, je školijstvo poslalo Frana aptïndaJ za žu])-nega upi'avitelja v Tržič, kjer je ostal potem kot župnik dolga leta. Za njegovega pastiťovanja se je v Tržiču postavilo mesto staroga nerabljivega novo žnpiiišče. Tudi sicer je pozidal par cer-kvenili liiš in razširil žut)no i)okopališče. Tržič slovi kot religijozno zaveden kraj. Špendal je znal to vzdržati s času primernimi pobožnostmi in sv. misijonom. JCot trajni misijonski spomin je upeljal pobožnost B. i\L D. vediie potiioči. V ta namen je oskrbel, kakor piše sam v uvodu, molitvenik z naslovom: „Naša ljuba Gospa vednc pomoči" v ijjubljani 1897. V Lomu so so-scščani imeli včasiii kakega vpokojetiega duhovna. Želeli pa so samostojne žtipin'je. Župnik je vernikom pomagal z besedo in dejanjem, da se je pred nekaj leti res ustanovila v I^omu žiipnija. — Ko*so se vslod probujene krščanske zavesti stranke znova organizirale, so okoliščine tako nanesle, da je ňpendal stopil tudi na politično torišče. Bil jc kandidat katoliško-narodne stranke v tržiški mestni skupitii, a je ostal le za malo glasov v manjšini proti zdi'u-ženim naprodiijakom in nemškutarjein, llnogo let je sedel v občinskem svetu in je s svojo taktiko odločil v prospeh slovenske stvari. Ko so mu leta duliovncga iiastirovanja že tekla na četrti križ, jel je čutiti njih jiezo, osoliito ko je bil zbolel, zato se je ftavil z mislijo stopiti V pokoj in ostati v priljubljenem Tržiču. A ko mu jc 90 letna ljubljena mati unnla in je bil uprav tedaj izpraznjen en tnkajŠnji kanonikat, se je zglasil zanj in 1. 1909 ga je imenoval presvetli cesai'; nakar se je v pozni jeseni preselil v Novo mesto. Ker je bil ut)rav brat par let poprej tudi \tmrl za mrtvoudom uprav, ko je molil na glas o poldanskem zvonenju, prevzel je kanonik Špenda! oskrbovanje domaČega posestva. To breme pa mu je odvzela Kolegijatni kapitelj v Novem mestu naznanja, da se jc ^lo voiji Vso-mogOL-nega preselil v le]išo domovino njegii tjub^eiii liiun, [iročastiti gosjiod FrančišeK Špendal, kanonik, duhovni svetnik, častni član občine v Tržiču, itd., ki jo danes, dne 30. marca 1915 ob polu 7. uri zvcĚer v 70. letu svoje starosti, po kratki Ijolezni, prevîcîen s sv, zakraraenti, mirno v Gospodn zaspal. l'oiçreb drajiCfra subrata bo v četrtek, 1. aprila ob 6, uri popoblnc na tukajšnje pokopališče. Slovesni requiem bo v pomie^jck, dne 12. aprila 1915. Novo mesto, doc 30. iiittwa Wto. '■tf'^-']' ■■-í-^,.'- r -i-"!' J ■■ ■J^f^ 'líw-. .J - f. ZAHVALA. Kolegijalni ItapiteiJ v Novem mestu i^ruka tem potom /a izraženo so ž al je povodom fimrti svojega diihovnegii solirata, prcfastitega gospoda l;anoûilîa Franca Sal. Špendal svojo priartno zahvalo [irečasliteiiiu Btolneiim kapitoljnu v [vjubljani in njegovemu nafitopnika proi. g. kanoniku SadTahii, prorastiti opatiji v /atičini in njeneniii KaBtojmiku 5. p. Gerardu. Osoljito Kalivaljiijc vse tukajSnje javne urade, ujiin na iula p. n. : vladnega svetnika barona RochbaiiUa, okrožnosodnega predsednika Frana pl, UnrKarolli-jft, mestnega župana liOBinanna, deželnega ponlancu in župana Minibelpko-stopiâke obèine Jníiipa Znrea. Xa.^0 Kahvab uaj sjírojitio: Yeloí. duhovni svetnik Ivan Vidrgar, ímmik v Št. Vidu pri Zutiřiui, veleĚ. g. žniinik I'otokar iz TržiSa, in g, velotTŽc^^ Lonùar za osebno ndoložbo, deželni predKCdnik \isokorodni gospod baron Siiiiwaiz y/A jiifimono ÍKroť!ono soíalje, gospod tovarnar (iaasner pa za br/.ojavno in pismeno izraženo tsoíntje; tnknjSnja iSĚ. konventa oo. franOiíkanov in iismiijenili bratov, vsa r>a.^tita dekanijska duhovščina, za.stopuik8 meščanske garde gg. liorgmanu in Weiss in vsi lidciožniki Častitljivega pogreba. — Vsem skupaj in vsakemu posebej: Hog plnCaj! Pokojnega gospoda pripoioianio v poljožno molitev. Novo mesto, dno 2. aprila IHIG. občina Aluljava, ko je „Tičkovino" na Polju kupila za šolo. Tred leti je kanonik Špenda! sam blagoslovil î)reurejeno svojo rojstno hišo za ondotno ljudsko Šolo, kakor so „Novice" takrat poročale, in izrazil svoje zatlovoljstvo, da se je uprav ta plemeniti namen dosegel za njegov rojstni kraj. Kakor Čujemo, je raiijkî kanonik določil več dobrodelnih volil iii preostanek za škofove zavode tako bo njegovih dobrot deležna ndadež naše vladikovine. Časten spomin in večen pokoj njegovi blagi duši ! DomaČe in tuje novice. Pogreb preč. gosp. kanonika Špendala je bil na veliki četrtek ])opoldne ob 5. uri. Vkljub neugoilnemu času radi opravil ve-lik(;ga tedna je prišlo mnogo gg. duhovnikov iz okolice in od drugod. — Kot zastopnik stolnega kapitelja se je vdeležil pogreba njegov bivši kapelan preč. gospod kanonik Kadrah. Iz njegove 1'rejŠnje župnije v Tržičn je prihitel njegov naslednik Č. g. župnik -Tosip Potokar in tržan hotelir g. Lončar kot zastopnika tržiške žujinije in občine, čije častni član je bil jiokojni kanonik. Iz njegove rojstne fare je pi'išel duhovni svetnik Jan. Vidrgar, župnik iz Št. Vida. Istotako tržiški rojak Tiebeljak, žut^iik v ňt. .Tiii'ijn pi'i ňmarji. — Pogreb je vodil p, n. gosp. prost dr. Klixirt z obilno asistenco. Za krsto je šlo mnogo soi'odnikov. Sledilo je obito zastojmikov tukajšnjih uradov, na Čelu p. n. gg.: vladni svetnik hai'on Keehbach in i)redsedtiik jil.Garzarolli. Poleg nradništva j(! sledilo mnogo meščanstva, med njimi deputacija meščanske garde z gosp. stottiikom Pergmanom. — Položili so ga na evangeljski strani kapelice v grob, kjer naj počiva v miru! Takse za grobnino. tílavnenui občinstvu, se na razna vprašanja naznanjajo takse za grobnino na tukajšnjem pokopališču, ki so : Kadar je pri pogrebu ves kapitelj, dobi grobokop 10 K, če so trije g. duhovniki B K, Če pa dva, 7 K. Pri otrocih od 5. do 14. leta (i K in pri otrocih do .">. leta ii K. Naznačena svota se plača grobokopu za delo na pokopališču, to je za izkopavanje jame in za pokop mrliča. Za izvatn'cdim pota in dela, plaČa stranka grobokopu po dogovoru. Mestni župni urad. Novo mesto, dno 22. marca 1915. .Tanko J^obe, vikar. Deželni predsednik visokorodni gosp. baron Schwarz je izrazil novorueŠkenni kolegijatnenm kapiteljn pismeno sožalje povodom smrti preČastitega gosp. kanonika Franca Špendal. Pohvaljen za izvrstno službovanje pred sovražnikom je bil nadporoČnik Andi'ej ijusum, poveljnik orožniškega oddelka v Novem mestu. Vojaške vesti. Jožef Murgelj, posestnik, Koroška vas. fara Podgrad, poljski lovec št. 7, ranjen priGrodeku 8. sept. 1914. Bil v bolnicah v Celovcu in liocenu ter kot invalid odpuščen na svoj doni. Oglasil se je iz ruskega ujetništva Franc Papež iz .Jablana, mirnopeške župnije, ki jiiše, da se mu še dovolj dobro godi. Zaposlen je v neki kuhinji. Krojaška dela za vojno upravo. Ravno te dni je prejela rokodelska za-dj-uga v Novem meslu od zavoda za pospeševanji'. oljrti v Ljubljani, da so se zvišali larili krojaškili del za c, kr. vojno upravo. Krojači, ki želijo delo jirevzeti, naj se obrnejo po pojasnila na načelstvo rokodelske zadruge. Poljsko delo in šole. C. ki-, dež. šolski svet je jiooblastil glede ljudskih šol krajne šolske svete, glede meščanskih Sol pa pri- stojne okrajne Šolske svete, da smejo sami opi'ošČevati otroke šolskt'ga obiska, šolski pouk skrčevati in tudi sami odrejati, da se pred časom sklene Šolsko leto ali zapro posamezni i'azredi. Zadeva zaradi predčasnega zaključenja srednjih Šol, odnosno glede oproščenja dijakov na teh zavodih v svrlio porabe pri poljskih delili, se je predložila ministrstvu za tik in bogočastje v odločitev. Mestna hranilnica v Novem mestu, V mesecu marcu 1915 je 143 strank vložilo 79.348 K 73 !t, 1 97 strank vzdignilo 57.569 kron 93 h, torej več vložilo 12.778 K 80 h, 2 strankam se je izplačalo hipotečnih posojih 1.900 K. Stanje vlog 3,070.847 kron 37 h, denarni promet 3(30.599 K 36 k Roko je odtrgalo železničarju Franc Giegorčiču. Dne 30. marca je stal na straži v Črnomlju in dal znamenje ponoč-nemu vlaku, prihajajočemu iz ^Metlike. Najbrže je stal preblizu tira in prišel na ta način v dotiko s hitro vozečim vlakom. Pripeljan je bil v bolnišnico v Kandijo. Radi hudodelstva tatvine ozir. tudi javnega nasilstva so bili dne 20. marca t. !. pri C. kr. okrožnem sodišču obsojeni : cigana Martin BrajdiČ („Martin") na 18 mescev težke ječe, Matija Brajdič („Matijček") na 5 mescev težke ječe (kurji tat po poklicu) ter ubegli prisiljenec France Pucelj na eno leto težke jeČe, cigan Martin .Turkovič radi prestopka tatvine na dva mesca hudega zapora, kojega je že odsedel v preiskovalnem zaporu, ter je bil spuščen radi tega na prosto. Kmetje okrog Novega mesta bodo vsaj nekaj Časa varni pred temi nasilnimi uzmoviči. Ubil se je Tonček Oesar iz -Tablana, župnije MirnapeČ, ko je gnal konje od na])ajanja. Revež, komaj 1 2 let star, se je spravil na konja ter si jc hotel popraviti koc za sedež, a mej tem je zgubil ravnotežje ter je iiadel tako nesrečno raz konja na glavo, da je v dveh urah po tem izdihnil svojo dušico. Značilno pa je, da je Še šel sam domov. Koiijerejcem in živinorejcem! Za detj časa ne moremo računati, da nadomestimo vsa sedaj manjkajoča krmila, ker dobimo večje količine ovsa Še-le po novi žetvi in ker je surovin za marsikatera umetna krmila sedaj težko dobiti ali jih sploh ni dobiti. Ker je pa ravno sedaj posebno važno, da ohranimo vse svoje konje, gove(h) in prcšiče, je nujno potreba, da uravnamo krmljenje po obstoječih težavnili razmerah in da izhajamo z nadomestilninii krmili, ki jih imamo. Poljedelsko ministrstvo je izdalo zato opomin in navodila, kako moremo prehraniti konje, govedo in prešiče z nadomestilninii krmili v kritičnem času, ne da bi občutno trpela vzreja, in sicer izvaja med drugim; Kot samoposebi umevno navajamo, da se mora pri vsaki taki premembi krme vpoštevati, da se z novim ki'mljenjem ne pi'ične na nagloma, ariii)ak, da navadimo živino polagoma na to krmljenje. Ne more se dovolj toplo priporočati, da naj se da sprva samo malo mero tiove krme poleg sedaj navadne in se jo stopnjuje tako, da je prehod približno v enem tednu končan. Če se pokažejo v tej prehodni dobi znaki, da posamezno živinče ne prenese dobro nove krme, se mora prehod počasneje izvršiti. Vpoštevaje to načelo, se priporoča naslednja jirememba krmljenja: 1. Konji. a) Za težke vprežne konje s približno 750 kg žive teže povprečno: 2 kg ovsa, 10 kg sena, 2 kg nepre-Čiščenega sladkorja, 1 in pol kilogr. otrobov, 3 kg rezanice, 2 kg zrezane repe in 1 kg riževe krmne moke; b) za konje s približno 450kg žive teže (pri srednjem delu): 2 kg ovsa, 5 kg sena, 1 in pol kg neprečiščencga sladkorja, 1 kilogr. oti'obov, 2 kg rezanice; c) za lahke konje s približno 3 50 kg Žive teže: iikg ovsa, 4 kg sena, 1 kg^nepreiSi-Sćenega sladkorja, jiol kilogv, otrobov. (Mesto iiepreiiSCencga sladkorja se da laliko tndi dvakrat toliko melasa jslad-kijrjeve goŠée|. Priporoča se tudi, nepre-iiščeneinu sladkorju primešati do dva odstotka ocišcene^krede.) 2. Goveda? a) Za delavne vole: kolikor mogoie sena, ))r! navadnem napornem delu vrliutega .1 do I in pol kg otrobov, in Če treba, Še nekaj vrezane repe; b) za krave, junice in junce: Krmiti jih je tako, kakor po navadi, vpoštevaje krmila, ki jiit imamo. 3. Prešiči. Krmljenje je urediti tako, kakor je mogoče s krmili, ki jih imamo. Eaziiti otrobov, zadnjega žita, ki ni za mletje, in skrožkov, dalje posnetega mleka, uaj SG posebno še i)oi'abijo za krmo kutiinjski odpadki. Tudi nepročiščeiii sladkor in i-iževa krmna moka naj se porabita, če sta na razpolago. Posebno nujno se mora opozarjati, kako važna Je v sedanjili težavnih časiii paša za vsakovrstno živino. Brezpogojno se je (j'eba prizadevati, da se kakor hitro mogoče in v čim največji meî'i izrabi paša. Posebno naj se, kjer le mogoče. Ženci na gozdno pašo plemenski in niladf prešiči, kar se lahko zgodi takoj, ko skopni sneg. Izkaz za cesarice Elizabete bolnico kot rezervno bolnico Rdečega križa v Novem mestu došlih darov: Magistrat kralj, stolu, mesta Prage KJkg knjig, (jig. brata J'iobe narezek za vse vojake. Gdč. Gizela Eckel 4 skatlje cigai'et. G. Goriany v Rnprčvrhu čaja, ča-sojiisov. Ct. Tiu'k, trgovec, 1 sodeč vina. (!, kr. jetnišnica v Novem iiiesUi 20 kg šarjiije. G.Zupančič, gostilničar v Mirniiieči vrečo krompirja, vrečo suhega sadja. G. Josipiiui Uoiiiold v Mokronogu vrečico iiŽola. yllojzij Dular, Gor. Podboi-Št 12, Jožef Šmalc, Gor. Podboršt 14, Anton Hi)ringer, Gor. 1'odboršt 17, Jarc Janez, Gor. Podboršt 9, Slak Ana, Dol. Podboršt (>, Marija Novljan, Mirnajječ, Marija Krevs, Piška vas 0, Anton Spendal, Biška vas, ])o eno vrečo kronipijja. Prcč. g, župnik Anton Zoi'e v Mirni peči je zastonj pripeljal podarjeni kiomiiir od zgoraj imenovanih in kupljeno žito. Preč. g. župnik Martin Nemanič v lirusnicah 5 K 90 v, Kmet. šola na Grmu povidl. VašČani vasij Sinolinja vas, Mali Slatnik, Mala in Velika Cikava, Hagovo, so vsak po svoji možnosti darovali krompirja, da se ga je nabralo 1 2 mernikov ; ta krompir sto nabirali gosi)ici Martina Fei'ličeva in Marija Tiu'kova, za kar jitu bodi na tem mestu izi'ečena topia zahvala. — Vsem p. n. darovalcem in da-rovalkani prisrčna zahvala s prošnjo, da ostanejo tudi v bodoče zavodu naklonjeni; posebno dobrodošla darila so poljski pridelki kakoršnekoU vrste. Belokranjski - vestnik. - Iz Adlešič 24. marca. Morda ne bo odveč, če sporočim zaradi sedanje svetovne vojske, ki poj'aja dan na dan toliko gorja ])o svetu, to-le zanimivost. ""J'u pri nas je umrl jired devetimi leti, t. j. meseca februarja 1. 190t5. Mate Vlašič, samec, star 8I-Î let, ])i'av ])ošten in veren mož. V svoji nda-dosti je bil „neiiiškar", t. j. krošnjari) je ])0 Nemškem. Na staj'a lota ])a je oslepel in hodil po občini. je rekel: „L. 1914. in 11)]"), bo strašno hudo na svetu. Iti kdor bo preživel ti dve leti, bo železen." Kakor sknšanjo, je mož prav lu'crokoval. 22. t. m. je umrl v TfibuČah It. Št, 63. Janez Majerle, najstarejši človek v naši fari. Dosegel je starost 8i5 let in blizo 4 mesece. Od teli jili je preživel v zakonu s svojo še živo ženo čez 51 let. Y mladosti je bil vojak in je služil pod Ha-deckij(;m in tudi kot itapeški vojak. Zato je imel tudi 'd kolajne, 2 avstrijski iti 1 papeško. „Dol. Nov." so pisale v št. ."jO., da so v naši župniji samo trije naročniki na „Dol. Nov.", kar je ])omota. Ivolikor je znano piscu tega dopisa, jih je pri nas G naro-Čeniii na „Nov." Res malo za list, ki pri-na,ša ravno za kmeta in vinogradnika toliko lepili in poučnih Člankov, Zato pa ima „Domoljub" okrog 00 naročnikov. Doneski k vremeiioslovju meseca sušca v Beli Krajini. .T. Šašelj. Star slov. pregovor pravi, da ima nieSec sušeč zavit rep. Belokranjski pregovor pa trdi, da je prvega prosinca in zadnjega sušca najhujša zima. Oba ta pregovora nam svedočita, da je meseca sušca vreme navadno prav nezanesljivo in da ravno ta mesec kaj rado zopet sneg zapade in se pojavi nova zima, četudi le za kratek Čas. Res je sicer, da imamo ravno v lieli Krajini v tem mesecu marsikatero leto prav lepo, nenayadno gorko vi'eme in da že cvete nekatero sadje v siišcu, kakor se je to zgodilo n, pr. 1. 1912. in 1913,, a skušnja jia tudi iiČi, da nastopi za lepim in toiilim sušceni navadno mrzel in neprijazen mali traven, ki posmodi sadno drevje in trto, kakor se je to zgodilo ravno v 1. 11)12. in 1913. Nasprotno jia vem tudi iz skušnje zadnjih 29 let, da pade ravno meseca sušca v nekaterih letih v Jieli Krajini prav debel sneg, celo debeleji, kakor v katej'eni drugem mesecu v zimi in večkrat ludi debeleji, kakor drugodi po Kranjskem. Naj navedem tu v podkrepitev svoje trdrtve svoje za])iske iz tukajšnje župne kronike, katero sem začel siiisavati z novim letom 1, 1887., po posameznih letih. L, 1887. Od 13. do 18. sušca je snežilo s prav malimi presledki noč in dan. Na Župniškem dvorišču je bil sneg debel 69 cm, drugodi pa še debeleji. Tudi drugodi po ICranjskem je v istem času hudo sjiežilo in je zapadel tolik sneg, da je bil želez-nišlii promet med Ljubljano in Trstom za več (lili ustavljen. Tu pri nas je popravljal ravjio iste dni tabernakelj župne cerkve nekdanji semiški rezliar -j- Ignacij Pintai'. Med tem je zapadel tako debel sneg, da je moral 2 dni čakati, da so ljudje cesto čez Grihlje do Gradaca nekoliko razvozili, da se je mogel odpeljati od nas v Gi'adac, od tam pa se je mislil odpeljati aH pa peš iti v Semič. Toda zaradi predebelega snega iii mogel^iz Gradaca naprej in se je moral odpeljati s pošto iz Gradaca v Metliko, iz Metlike ]m zopet s poŠto v Semič, L. 1892, Mesec susec je bil jirav grd do 21., ker je skoraj vsaki dan snežilo in jc bilo tnr/^lo. Od 21. nadalje pa so bili le])i, topli spomladanski dnevi. , L, 1893. Sušeč je bil v prvi tretjini do K), lep, okrog 10. pa je začela briti burja, ki je brila skoraj neprenehoma ves sušeč in mali traven, da je bilo večkrat t)rav hladno in celo led na vodi. L, 1895. To zimo je že m. prosinca in svečana snežilo skoraj vsaki dan z malimi izjemami. I, sušca je bil sneg debel že čez 1 m, a to))lomer je kazal isti dan zjutraj ob 7. uri — 10 st. C, Od 2. zvečer pa do 6, v jutro je pa zopet neijrenehoma snežilo in smo imeli snega Im 19 cm. Najstrašnejši dan {)a je bil v ponedeljek 4. sušca. Ves dan je brila silna burja in je tako snežilo, da je bilo ljudi kar strali. Ta dan je bil g. sodni pristav Pogačnik iz Črnomlja na Jiednju v naši župniji zaradi zapuščinske razprave. Med tem pa je zapal tolik sneg, da ni mogel domu v Črnomelj in da je moral ostati dva din" v kmečki iiiši na Bednju. G. J^akner iz (Ji'iiomlja je sicer poslal par konj s snežnim plugom, da bi preprtili cesto do Bednja in bi se mogel vrniti g. pristav iz neprostovoljnega ujetništva domu. Toda konji so prišli samo do Tribuč, odkoder so se iimraii vrniti v Črnomelj, ker zaradi velikega snega niso mogli naprej. Tretji dan pa se je zbralo več bedenjskih mož, ki so šli do Tribuč eden za drugim in so tako sneg toliko razhodili, da so mogli konji s sanmi do Trib,ič, g, pristav je šel neki jia peš za njimi. Isti dan, 4. suŠca, umrla je v Tribučah h, št. 43. 80 let stara žena. 'J'oda o njeni smrti me do srede niso mogli obvestiti in sem je mogel iti pokopat še-le v četrtek. L, 1899. Do 19. sušca jc bila zima prav ugodna in topla. 15. sušca zelenel je že bezeg in kalina (hgustrum viilgare). ('Vetele so že breskve, cibore in beli trn. Tudi tiče so že nanašale za gnezda. V noči od 19. do 20. marca pa je začelo snežiti in je snežilo za tem več dni. Naj-grši dan pa je bil 25. siišca. Ta dan je hudo snežilo in jc vlekla močno burja ter je bilo prav mrzlo. Imeh smo snega 34 cm. Drugi dan, na cvetno nedeljo pa je kazal toplomer zjutraj ob 7. — 12 st, O zime. Na Kulpi je bil na hrvatski strani celo led. Vsled mraza so pozeble breskve, cibore, mudače in orehi, L,^ 1900. Kakor Je bil svečan tega leta nenavadno lep in ugoden, tako je bil sušeč pi'av grd in neprijazen. Snežilo in deževalo je skoraj ves mesec in je bilo prav hladno vreme. L. 1901. Tudi snšec je bil, kakor prosinec in svečan, nenavadno grd,' prav moker in mrzel. 29. in 30. je bila huda zima s snegom. Vsa zima od novega leta do 31. sušca je bila prav huda in nenavadno turzla, kakor že dolgo ne. - Jv. 190(i, Zadnja tretjina sušca je bila prav grda in neprijetna. Večinoma je držala burja i]i je bilo prav hladno, posebno še 30. in 31., ko je snežilo. Večkrat je tudi deževalo, jiadala solika, grmelo in Ro bili hudi viharji. L. 1907. Susec je bil prav neugoden in večinoma mrzel posebno v prvih dveh tretjinah. Držala je navadno huda burja in je večkrat, snežik). Včasih smo imeli tudi viharje, kakor 9. in posebno 11, pop., ko je snežilo, kakoi' v najhujši zimi. 10. je bil sneg še debel 4G cm in 10. še 42 cm in tako trd iii zmrznjen, da smo liodili po njem. Led je izginil s kaiov še-le 17., preje jia jih je pokrival celo zimo. Tj. 1909. Prvi dve tretjini sušca sta bili izredno grdi in nejirijazni. Večkrat je snežilo in deževalo. L, 1914. Su.šcc je bil nenavadno moker, deloma vsled snega, deloma pa, ker je obilo deževalo, iiosebno še v drugi polovici. 11, smo imeli dojioliKlne nenavadno toplo vj'cme, ker je držal jug, do I L ure. Ok. polu 12. ure pa je zavrnila jug burja in začelo je snežiti in je snežilo silno ves popoldan in vso noč in 12. zj., na dan sv, Gregoi'ja, je bil sneg jjri nas debel GO cm. na Vrhovcih pa celo do 1 m. Bil je sneg tako debel, da ni mogel sosed k sosedu, dokler si ni naredil pota iti snega razmetal z lopai-jem. Drugodi po Kranjskem pa je ])adlo v istem Času le malo snega. L. 1915. Tudi letošnji sušeč je mu-liast. 7. marca smo imeli dop, in pop. do 2. ure ])rav toplo in lepo vreme. Toplomer je kazal zj. ob 7. "I" 5 st. C, pop. ob 2. pa celo + 14. Po drugi uri pa je začelo grmeti in se bliskati, padala je nekoliko solika in zatem je malo deževalo. Ponoči za tem ])a je začelo snežiti in je snežilo še 8. ves dan in celo noč od 8. do 9, in 9. celo dopoludne hudo, vmes pa je brila burja, kakor v najhujši zimi. 9. je bil sneg debel 32cm. Zvečer tega dne pa je začelo zopet snežiti in je smažilo celo noč in še 10. dopoludne. Proti večeru pa je zopet snežilo in zopet celo noč in dop. 11. Snežilo je toraj z malimi presledki 3 dni in 4 noči, med tem ko je v svečanu ves mesec samo enkrat snežilo in to 2. dopoludne nekaj malega. Velika svota denarja 151-0-5 ^C 71111) ore imkljuùi ti Lin komolí., ki (,Qût(inc naš iiiiroínik. — lirezplaína pojagtiila [fOŠi|ja; Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Popolnoma varno naložen denar. HeâNflNlCâie POSOJILNICI za Kauilijo in okolico, reg. za«lr. z iicoin. zavezo = V lastnem doiuu v Karidiji ^^ sprejema hraniltio vloge od vsaccj^a, ce je njen ud ali ne, ter obrestuje |>o 0; 4 iO 1-0-1 na leto brez odbitka rentnojça davka, katerega sama iz svojega plaiiiije. Modna trgovina lĎíí-4-i Novo mesto vljudno priporoča krasno izblrn najmodernejšiii daitishih in otrošhih slomnihov pristnih nojeiilli peres, rož in drugega nohito, po najnižji ceni. it^ CcEijene dame se prosijo, da £im preje oddajo slamnike, da se pošljejo v popravilo.