«- Največji lUvenald dneroik V ZrWretuh državah VeUa za leto • . . $6 00 Za pol leta - • • • . $3 00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Ust . slovenskih .delavcev v Ameriki The largest Slovenian Duly Li the United States Issued everv day except Sundays and legal Holidays. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 38. — ŠTEV. 38. Entered aa Second Class Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879 _____ NEW YORK, TUESDAY, 7EBK0ASY 15, 1927. — TOREK, 15. FEBRUARJA 1927. PRIČETEK PREM0GARSKIH POGAJANJ NA KONFERENCI Obe strani sta vztrajali pri svojih nazorih na predvečer pograjan j. — Premogarji odločno trdijo, da ne bodo sprejeli skrčenja mezd, kar pa smatrajo delodajalci za potrebno. — Nekateri so se že založili s premogom. _TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Strašno dejanje obupanega očeta. Mehika se pripravlja na nove volitve. Napol ponoreli oče je u- bil zdravnika. — Dolžil * - ga je, da je zastrupil Mehiški politiki bi radi iz njegovega štiri leta sto-1 koga bo podpiral rega sina, ki je umrl za' Obregon v slučaJ*u> da difterijo. MIAMI, Fla., 14. feb. — Na predvečer skupne konference med voditelji United Mine Workers of America ter premogarskimi delodajalci, ki bo o-tvorjena danes, iri na kateri se bo razpravljalo o novem mezdnem dogovoru, ki naj bi stopil na mesto Jacksonville dogovora, so zastopniki obeh strani ponovili svoj sklep, da bodo vztrajali pri svojih za -tevah. Premogarji izjavljajo, da ne bodo pod nobenim pogojem sprejeli skrčenja mezd, dočim izjavljajo delodajalci, da je treba nanovo urediti mezdno lest vico. Vspričo odločnega stališča obeh strank dvomijo ljudje, ki dobro poznajo položaj, če bo mogoče skleniti dogovor pred 31. marcem, ko bo ugasnil Jacksonville dogovor. 0i:'cta' ki ie iz-iuil P° izvr5e . v . ... . . j nem umoru, je našla pozneje poli- V takem slučaju so premogarji pripravljeni za-jeija ter ga zaprla. Priznal je svoj pustiti delo dne 1. aprila. Prekinjenje dela bo av-j zl<*'il1- tomatično ob poteku starega dogovora, razven čel *ofivdie- preplašeni vsled šuma i • i •« . i . j * v stanovanju, so poklicali polici- bi bil sklenjen medtem nov dogovor. _ jjo. ki je takoj pozvala ambulanco. Radi obširnih pošiljatev premoga v inozemstvo, I — mož znorel vsletl ne- da se odpomore nujni zadregi, ki je bila ustvarje ni T" je ;ckla Mrs" Carf°- ~ i. 1 »i 1 i . . I KokeL je, da je vse to krivda na radi angleške premogarske stavke, so precej iz-1 ztlraVnika. Dejal je tudi, da ga ginile tukajšnje zaloge premoga in vsled tega srna- | bo ubil. trajo za resno stvar možnost izbruha stavke dne I. aprila. Zaloga premoga nad zemljo ne bo znašala dne I. aprila več kot 80,000,000 ton, ki ne bo trajala vspričo normalne porabe več kot dva meseca. Da se odpomre taki krizi, bi moral priskočiti na pomoč proizvod neunijskih polja, ki proizvedejo vsaki teden sedem milijonov ton mehkega premo ga, poleg dodatne dobave antracitnega premoga, katerega se rabi v gotove industrijalne svrhe. Unijski voditelji pravijo, da so razširili svoj vpliv v nekaterih neunijskih poljih, ki so podpirala dobavo mehkega premoga tekom stavke leta 1922, do- !!ov 0<,0, Mar 37 let, ni Sel med čim trdijo delodajalci, da se je skrčil odstotek unij-! tem easom na živo,° v *lirih sobah ne bo nastopil kot kandidat. •Štiriletni Joseph Caruso je --~ umrl v nedeljo po bolezni, ki je MEXICO CITY, Mehika, 14. fe-trajala dva tedna. Truplo deeka je bruarja. — Skrajno zmeden je poležalo v kuhinji majhnejra sta no- laični položaj, ki je bil ustvarjen vanja na 36. cesti v Brooklvira in zadnjih prizadevanj, da se iz-krofr nje«ra so slali mati in štirje b°re primernega kandidata za nad al j ni otroei ter oče Frank. predsedniško mesto tekom volitev — To je krivda zdravnika. — 1 je upil, — izključno le krivda En faktor položaja je baje iz-zdravnika. Usmrtil je mojepa java prejšnjega predsed. Obre^o-deeka s strupom, katerega 11111 je na. da se ne bo potezal vnovič vbrizgal včeraj. Jaz ga bom ubil. za predsedniško mesto. Politiki Tri ure pozneje so našli dr. Ga- bodo ostali vznemirjeni, dokler se sperja Pendolo, starepa nekako ne bo vrnil iz Sonore jreneral Ser-trideset let, katerega je poklical rano, nadaljni možni kandidat, oče šele en dan poprej, mrtvega da se posvetuje z Obregonom, ker na tleh Carusovega doma lil poleg ni še znano, kateremu bo dal slednjega je lc/.al mesarski nož. nji svojo podporo, če ne bo nastopil sani kot predsedniški kandidat. N a banketu, katerega je priredil na čast zveznim poslancem Rivas Palacios. governer države ico. je dvignil senator Juain de Rios Ilobledo obdolžite v. da skušajo nekatere skupine ustvariti razkol v vrstah Ca 1 lesovih pristašev in da hočejo započeti s po-, litičnimi kampanjam več mesecev predno bi bile resnično potrebne. Revolucijonarui blok v senatu, je rekel, — bo podpiral politiko Ca 1 lesa do konca. Poslanec Treviuo, delavski voditelj. je izjavil. da se je delo identificiralo •/. revolucijo, ker je bilo delavsko gibanje rojeno iz Resni zapletija ji na Kitajskem. Odpošiljatev čet na Kitajsko je vojno dejanje. Poslanik je svaril še enkrat pred izkrcanjem v Sanghaju. — Kitajska bo ščitila svojo suverenost. Tvo je ambulančni zdravnik pregledal truplo svojega tovariša, je rekel: —Mrtev je. Prerezana krvna Kila. Xato jc vzkliknila *Mrs. Caruso : sa podpisan ja Jacksonville dogovora na 35 odstot -X^ZTt* kov v sedanjem času. , Premogarska organizacija je solidno za svojim mednarodnim predsednikom Johnom Lewisom, in člani organizacije izjavljajo, da se bodo strogo držali navodil mezdnega komiteja, ki so bila objavljena tekom zadnje konvencije v Indianapolisu. Tam sprejeta resolucija se glasi: — Priporočamo, da se da primerno avtorizira-nim zastopnikom organizacije navodila, naj zago tove najboljši mogoči dogovor z delodajalci v centralnem tekmovalnem polju na temelju nikakega skrčenja mezd in da se predloži dogovor, dosežen na ta način, splošnemu glasovanju članstva. Dočim bo unija nastopila kot enota pri pogajanjih, bodo sledili delodajalci v glavnem krajevnim razmeram. Delodajalci iz Ohija se brigajo v glavnem za sprejem dogovora, ki bi jim omogočil tekmovanje z neunijskimi polji West Virginije in Kentucky-ja, dočim se brigajo delodajalci iz lllinoisa bolj za problem mašinskega proizvajanja premoga. Skušajo dobiti bolj liberalna navodila glede faze industrije in nižje pristojbine na zakladanje premoga. Položaj v zapadni Pennsylvaniji je še bolj zmeden, ker so tam unijski in neunijski premogarji v neposredni bližini. V nekaterih slučajih obratuje unijske in neunijske rove iste kompanije. btevilni smatrajo sedanjo konferenco za boj na življenje in smrt v zadevi unijoniziranja polja-mehkega premoga. Izza proglasitve zahtev premogar* jev in Indianapplisu in delodajalcev v Toledo so po stale prilike za skorajšnjo uravnavo bolj in bolj medle. . „ - — To ne more biti resnica. Moj mož ni storil tega. Dober človek j1 c * t>lnei ji.. je ter bi ne ubil nikogar. Jaz sem j ~ I)el° veruje, da je treba iz-storilato' i vršiti revolucijonarui program. Umrli Joseph je bil bolan štiri- Predntf se izvrši socijalni pro- najst dni, brez vsake zdravniške'-ram- ~ ie rekeI- ~ Za ni,s ^ re" postrežbe, čeprav je zdravstveni žim predsednika Callesa isti kot je bila vlada Obregona. Oba sta revolueijonarja. j Osebno sem prepričan, da ima general Obrcgon večjo kontrolo ter skrbelo za bolni-! «ad revolucionarnimi silami. department kvarantiral hišo. Njc- j ka, kot sr« pač mojrli. Kadar so potrebovali hrane, so obvestili sosede. in ljudje so prinesli potrebno hrano k vratom stanovanja. liolni Joseph je ležal celi čas na majhni postelji v kuhinji, ki je bila najgorkejši prostor v stanovanju. Oče mu je stregel in ob njegovi strani je stala Žena Zdravstveno stanje pa se ni izboljšalo in v soboto je fant komaj še dihal. Vznemirjeni oče, ki se ni brigal za kvarantuiske regulacije, je odšel po zdravnika. Oglasil se je v lekarni ter pripovedoval ves zasolzcn. da potrebuje pomoči. Smatram za nevarno, da so ustvari diference med generaloma Obregonom in Serrano. Škandal legiji. v "častni' PARIZ, Francija, 14. febr. — V torek se bo pričel proces, ki vzbuja v krogih takozvane najboljše družbe največje vznemirjenje. Marcel Kouttes. uradnik trgovskega ministrstva, je obdol-žen. da je preskrbel številnim o-sebom proto plačilu v kovanem denarju mnogozaželjeni red Čast- ne legije. Cela zadeva kaže, ka-Lekarnar Pendola je rekel, dajko gi0boko se je zajedla korupcije mogoče njegov brat doma. Ke-,ja v jkvilo življenje francoskega kel je, da živi v Maspethu, da pa'narotia bo gotovo prišel, če ga bo kdo po- fantov oče zaklal ter nato zbežal iz stanovanja. Carusa so pozneje aretirali na doniu njegovega brata. Dr. Pendola je dovršil Ford-ham Medical College leta 1020. titoksin in rekel, da se bo vrnil obt Pred osemnajstimi meseci se je o- oče štiri mesece klical. Lekarnar je telefoniral svojem bratu, naj pride, nakar je odšel Caruso domov. Dr. Pendola je prišel tjakaj v teku ene ure. vbrizgal otroku an-( treh popoldne. Ko se je opoldne vrnil, ga je ženil ter je bil stare hčerke. založili konsumenti s premogom, ki bo zadostoval za več tednov. r WASHINGTON, D. C., 14. feb. — Vladni rudarski urad je objavil v posebnem pregledu, da ima dežela na razpolago nekako 60,000,000 ton mehkega premoga ali 6,000,000 več kot v istem času preteklega leta. Unija obvladuje prefriogarske okraje Ohija, lllinoisa, Indiane in zapadne Pennsylvanij e, a pre lili i mogaraka polja West Virginije, Kentucky j a, Vir- Vspričo možnosti dolge dobe neprodukcije so sej-ginije in drugih držav ni*o unijonizirana. ŽENEVA, Švica, 14. febr. — y, v ( ao Cii je potrdil včeraj zvečer, da so se vsi kitajski diploma t je v Evropi pridružili zunanji politiki kantonske vlade. Opolnomo-čeu je bil, da zastopa celo Kitajsko v svetu Lige narodov. Istočasno je objavil svarilo, da se bo razlagalo brezpogojno od pošiljatev oboroženih sil na Kitajsko za vojno dejanje in da bo imelo izkrcanje čet v Sanghaju resne posledice, za katere bo morala prevzeti odgovornost Anglija. — Mi Kitajci imamo notranje politične diference, a na zunaj smo združeni, če se tiče stvar statusa naše suverenosti. Na sličen način je izjavil kitajski poslanik v Parizu, da leži bodočnost Kitajske na strani Ivan-tončanov in kitajski zastopniki v Bruselju in Berlinu podpirajo povsem odkrito južno nacijonalistič- j 110 stranko, čeprav so dosedaj slu-1 žili zunanjemu uradu v Pekingu. Cu je rekel dobesedno : — Slovesno izjavljam, da ne bo ! več kot štiristo milijonov Kitaj-I cev. ki ščitijo suverenost svojega i naroda, nikdar odnehala. Ozračje; je vojno, čeprav govoričijo ljudje o miru. Cu bo ostal v Ženevi, mesto da bi j se vrnil v Rim ter čaka na navo-1 dila iz Pekinga in tudi iz Kan- j tona. PEKING. Kitajska. 14. febr. — ! Konzuli inozemskih sil so bili vče-naj obveščeni, da je bil imenovan kitajski superintendent za carino ravnateljem za nadeolnino na iin- j portirano blago. Kot znano je bil odpuščen dne j 31. januarja angleški peneralni inšpektor za carino. Sir Francis j Anglen ker ni hotel dvigati nad-1 coin i ne. Kot zrok se je navedlo, i ad niso inozemske vlade zadovolj-1 ne z nadeolnino. Vsled spoada med četami generala Vn s silami mandžurskega diktatorja Cang Tso Lina, ki prodira proti jugu je bila izvršena, nova izprememba v položaju. Mesto da bi se vršil jasno ori-j san boj med severnimi in južnimi j silami, med vladami v Pekingu in i Kantonu, se je vmešal maršal Vu' kot tretji element v spor. Sila nje-; govih armad, ki leže med severni-1 mi in južnimi armadami, ni sicer znana, vendar na se ve. da je izdatna. Načrti Cang Tso Lina i glede ofenzive proti Kantonu bodo najbrž vsled tega ogroženi. Nadaljni nepoznani faktor je BENITO MUSSOLINI IN MORNARIŠKO RAZ0R0ŽENJE Mussolini je posvaril pred mornariškimi degovori ter namiguje, da ne mere sprejeti izprememb, ki bi bile sovražne bistvenim "interesom" Italije. Francija zavzema približno isto stališče kot ita-ja. Mnenja'listov. RIM, Italija, 14. feb. — Italijanski zunanji urad je včeraj prekinil molk glede svojega stališča napram predlogu predsednika Coolidge-a, naj se skliče novo mornariško razoroževalno konferenco. Objavil je namreč komunikej, v katerem se glasi, da ne more sprejeti Italija, vspričo svojega zelo omejenega mornariškega programa nobene izpremem-be, ki bi ogrožala njene "bistvene interese". V vladnih krogih prevladuje mnenje, da bo IVIus-solini sprejel predlog predsednika Coolidge-a in da bodo nominirani italijanski kandidati za konferenco,.da pa bo obdal svoj sprejem s tako števil nimi reservacijami, da bo soudeležba Italije skoro brez pomena in vrednosti. Nikdo ni pričakoval tako hitro ugotovila italijanske politike, tikajoče se mornariškega razoro-Ženja. Novica, da je dosegla Francija slično odločitev, seveda z drugega stališča, je pospešila tozadevno italijansko akcijo. Listi se izražajo v splošnem pohvalno o povabi-U predsednika Coolidge-a. Tako napnmer Popo-lo d Italia: — Ideal splošnega razoroženja nam ni nesim-paticen. Treba pa je uveljaviti resnično razorože-nje, ki se bo tikalo vseh strok. takozvani "krščanski genera!*' Feng, ki .stoji baje z izdatno silo v za pad nem delu province Huuan. Tekom pretekle- spomladi je bil pregnan s svojo armado vred iz Pekinga, ko sta sklenila maršal ang Tso Lin in maršal Vu začasen sporazum. LOXDOX. Anglija. 14. febr. — V ofieijelne krogu niso dospela še nikaka sporočila iz I lan kova. To se razlaga na ta način, da ni bil še podpisan dogovor, katerega sta baje sklenila kantonski minister za zunanje zadeve. Cen, z angleškim pooblaščencem 0'Mal levem. gliari, Sardinija, da obišče Južno in Severno Ameriko. Navdušeno so se posli;vili <,\ njega maloštevilni italijanski u-radniki ter inozemski aeronavtični atašeji, ki so nalašč zato prišli na Sardinijo. Med temi sta bila tudi ameriški zračni ataše j in major Sea lan. ki je priletel na Sardinijo v italijanskem armadnem letalu. Odhod Pinede je bil tajen, m žak je namreč zlo praznoveren r. r je pripisoval izjalovljenje poskusa v preteklem letu obširni easni-karsi agitaciji. Prosil j" oblasti, na mu dovolijo oditi neopazen*-mu, kot je storil v svojem zgodovinskem poletu iz Rima v Avstralijo in Tokio pred dvemi leti. i- > Drzen Doskus «11 iun.iv prt*u uvemi J< li. J- 'j laškega letalca. S^tT ""k,"r" De Pineda, italijanski a-vijatik, pričel s 30,000 milj obsegajočim poletom, tekom katerega namerava obiskati štiri kontinente. RIM, Italija, 14. februarja. — Komandant Francisco de Pineda, štabni poveljnik italijanskih zračnih sil, je odpotoval včeraj zjutraj s svojim hidroplanom iz C'a- poti v indijo. Njegov sedanji polet, ki pa l > mogoec izpremenjen. bo obser; ! t Gibraltar. Kanarske otoke. Po,>., . Praia, Fernando do Xoroub, , Pernambueo, Rio de -Jan»'ro. Hi: j nos Aires, Bahia Blanca. Valpa-■raiso, Kosario. Corrientes, Asm eion. Barariuila, Cuba. Charlestot . San Francisco, Seattle. Chicag «. Xew York. Boston. Newfounrl-land, Azori. fiibraltar, Azori in Rim. Polet bo obsegal nekako .'iO.O'»0 milj, deloma preko okrajev Južne Amerike, ki niso še preiskani. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denirja nam je treba poslati, di poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah.. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo to ponndb* ugajala, posebno is, ako boste vpofttevali svojo ko-rwfc in našo zanesljivo tor točno postrežbo. Dinarji 500 .. 1,000 .. .. 2,500 .. 6,000 .. .. 10,000 .. Za poHlJatre, ki dovoljujemo Din. Din. Din. Din. Din. Lir« Lir ............100 ......$ 5.00 Lir ...........200 ...... $ 9.70 Lir............300 ...... $14.25 Lir............500 ...... $23.25 Lir ............1000 ......' $45.50 presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa Drattso« Ltr f 9.46 $ 18.60 $ 46.25 $ 92.00 1183.00 Posebni podatki. Pristojbina sa Ispia-«1» amerlHtib Mar. jev .v JageslavtH ta Italiji nafta kakor sledi :za $25. «11 aeeck 78 eeo-; sd f25. nvrej po S Mm vetje sveto ps si* FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street fimi ookti^not mn GLAS XARODA, 15. FEB. 1927 ^SjjSV .V- Ijsr«, ' U GLAS NARODA (SLOVBNB DAILY) i ' BBS /- * *LOZ*mO PUB&CeSlNGf compa&X U VtrpwtH**) WrmakHdmr, president. Loni* Beoedik, »roofror. PUee of bttdneaa of th« corporation and addreeee of aboro offiecn: 68 Oortlaadt St, Bcrongh of Manhattan, Now York Crty, N. Y. 91 BLAB NAHODA" "Foie« ef theFšople" _lunod Every Day Xxeept Sunday* and Holiday*. _ $Sm telo tela wljt m Amarik* i Za Now York m fetfl |7j00 Kanado_______*6.00]Za pol Ma ——-----—1&JS0 faprttota__-____j Za inotemttwo ma oeU Htm L&7j00 Em betrt Uim____pol iota________+940 Bubeeription Yearly +6.00. Advertisement on Ag i eement. 'OUu Naroda" izhaja vtaki dan ievesmh nedelj in prawmkom. Leta 1&13 so imele te države 150 aeroplanov. Sedaj jili imajo 3500, ki so vedno priprav)jeiii lia boj. Leta 1913 so imele te držaj e 1,610,000 vojakov; Lansko leto .so jili imele 1,800,000. To je navidezno majhen li ara s tek, toda pomisliti je treba da so skoro povsod razne fašistovske in nacionalistične organizacije, ki šteje j'; na milijone članov. Tekom zadnje vojne so prišle v Franciji na tisoč vojakov po tri težke strojne puške- Danes jih pride enajst. Lahkih strojnih pušk tedaj sploh še ni bilo. Danes jih pride na tisoč vojakov devetinštirideset. v Tekom svetovne vojne je zaiiiogel vreči letalec iz -.»eroplana na bombardirano mesto 49 kilogramov razstreliva. Danes ga lahko vrže 400 kilogramov. To jasno priča, da je vse govorjenje o razoroževanju — bajka. Razne vesti 21-leni mladenič sedemkrat poro-'sla na :*<><) članov in kip so sve- »čano prenesli v okrašeno dvorano čen. Pred sodiščem v Varšavi se je palač«' na Bulevardu Bauscat. Go-vršila te dni senzacijonalna raz-1 spa Mesminova je postala nekega | prava, kakršna še-ni zabeležena v lepejra dne sveoenica. sodne in krimi- anaialt tamošnje nalnc kronike. Xa obtožni klopi je sedel 21. Za zadevo so se žarele zanimati tudi eerkvene oblasti in poslale «io v Bombol svečenika Desnoye-letni mladenič. ki se je moral za- ra Ker je Ta razkrinkal početje •rovarjati radi mnojroženstva. — jMesminove za jroljnfivo. je pri-Kljub svoji mladosti je bil mladi smojena ženska nahujskala svoje ravno ZJI nekaj, kar je umevno pustolovee že sedemkrat poročen.; pristaše na svečenika. Zagrizeni sa,»° l*»*fbi. Njegova prva žena je bila bčerkajverski fanatiki so nekega dne v! ml »('k(laj je bilo tako. bojratejra zlatarja iz Lodza. čijej Bordeauxu Desnovera izvabili v Krasna Napoleonova sest m. Ženske so ženske iti bodo ženske ostale. .Moški so vedno bolj vajeni njihovih muh in kapric. Tudi z njihovo modo se mora strinjati moški svet. Nekateri sicer pravijo, da nimajo vec čutu sramežljivosti v sebi. kar pa ni res. Vse smatrajo za popolnoma na- Jugoslavia irredenta. Popki brca podpisa in ovebnoati ae n® priobcuj«jo. Denar naj M ItacoroM podati po Money Order. ' Pri spremembi kraja -varo&ni-prosimo, da sa nam tudi prejinjo bivališče nasnant, da hitreje najdemo naslovnika. MJ3 h A S N A E O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Telephone: Cortlandt 2S76- _ KOLIKO JE VREDEN PREMOGAR? Neka premogovna družba v Tenneessee je morala pred kratkim plakati lietinosemdeset tisoč dolarjev družinam tistih premoga rjo v. ki s<» se v družhkiih premogovnikih smrtno ponesrečili. Čigava je bilo krivda, se ne bo moglo zasigurno dognati. Kompanija seveda vztrajno odklanja vso odgovornost, tovariši smrtno ponesrečili h, si pa ne upajo preveč javno nastopati in govoriti, ker bi prišli ob delo in zaslužek, ee bi pričali drugače kot je kompaniji povseči. Smrtno se je ponesrečilo nekaj nad trideset oseb. Za vsako človeško življenje je plačala kom pa m j a ne kaj manj kot tri tisoč dolarjev. Avtomobili, v katerih se vozijo družbeni uradniki, stanejo par sto dolarjev več. ut 2 MLADI VANDERBILT i V Ameriki je par družin, ki se smatrajo za nekako Aristokracijo. To so razni Astorji, Rinelanderji, Van-derbilti itd. Xjihovi predniki so dospeli pred sto leti v Ameriko ter so ustvarili bodisi s pridnim delom, bodisi s posrečenimi špekulacijami precejšnje premoženja, ki je tekom ) stoletja naraslo a- težje milijone. V Avčah je podeštatov namestnik domačin U. Bavda*. od katerega ljudstvo pričakuje, da se zavzame toplo za. njegovo koristi. V Avčah je velika revščina in ljudje .si ne morejo pomagati. Mnojri mislijo iiu odhod z rodne grude v Ameriko in Avstralijo. Preklican odpustni odlok. Nadučitel.j Leopold Paljk v Lo-kavcu pri Ajdovščini je bil odpuščen iz službe. Zgodila se mu je vrlika krivica. V Rimu so jo končno sj>oziiiili in te dni je bil njegov odpustni odlok preklican. Xadueitelj Palujk je marljiv de-lavee na zadruženm polju, njegovi gospodinjski in kmetijski tečaji so bili priznani in pohvaljeni tudi od šolske oblasti in ministrstva. Proti Paljku je bilo uvedeno dieiplinarno postopanje vsled ovadb nekih domačih faktorjev in tako je bil Paljk kar naenkrat brez službe s številno družino in premišljeval je, kaj bo. K sreči pa je prodrla na dan resnica in naučno ministrstvo je napravilo konec spletkam grdih domačih sovražnikov zasluženega moža. Šuligoj likvidiran. V t'epovanu in okolici je precej č&s*a gospodoval poljubno, kakor je hotel. Štefan Suligoj, fašist in "dohtar". Večkrat so se že Slovenci bavili s tem človekom, ki ima polno grehov na svoji vesti. Ovajal je ljudi in jim delal sko- ki pa so mu nagradili posredovanje z ječo 5 mesecev in 20 dni. Angleški premog. l*red nekaj dnevi j»> prispel v Trst po dolgem presledku tovor angleškega premoga. Pripeljal je doto pa je kmalu pognal. — V j zafcrjsTjj,.. g„ tam zaprli in stra- ''rim"ezu pavlina Borghesa. se je hovito pretepli. Hoteli so i/. njega',,ala slikal jo j.- neki slav- izgnati hudiča. o«l katerega je bil 1,1 '» liaje obseden. Pole- Desnovera.'"kvaril. •liko. tako kot jo j»- pozor- Lvoto se je |K>roeil s hčerko nekega lekarnarja in s hčerko Židov skega rabina. Pri razpravi so bile vse varane!-;._r'.ir pt>škodbe so bile tako težke' s,ika j«' vzbudila občo žene navzoče, zanimivo pa je. da (la je m,s,,,v visel meti življe- rl0s| so obtoženca vse — zagovarjale., njem in snirtj0 so tj verski fana-| "j« "" pobožno firijatelji- Obsojen je bil na dve leti ječe. fiki krvavo ,,lvtepli tudi kanoni-.ca J*' bil:i Prašno ogorčena, ko je pHlp Bo,, videla Drzen rop v Londonu. jdeaux" ter izrazil sum. da je vse' Iiondonskt band it i se pri svojemj skupaj sleparija. Po tej temeljiti vsakovrstnih lekciji, ki so mu jo dali flagelanti. Je,u ' i Pavli ka Saponagija. ki je prišel v 1 (>eita je je rekla Pavlini: — Pa taka si stala pred slikar , -----1—** i------- - poslu jmshižrijejo trikov, zadnje čase pa največ ope-J j,, mož ž«. dru*d dan izginil z IJor-' 1'avlina ji je pa odvrnila : avtomobili. Drzen ron ie'I — < saj je bilo v a je.,da je opravil svoj posel tako blisko-^jf. bj]0 mProgram v večji meri iz-| I toni, verski sekti "Naša preljuba solzna gospa". Slučaj, ki je priča bruli vojn. mesto da bi služil mirovnim svrliam, je zavrnil socialistični župan Hoan povabilo, naj imenuje tri zastopnike mesta ... . ,r., , . .. , Icijo in je splošno znan. Milwaukee na konferenco narod- *____* a obrambnega komiteja. 1 kulturne zaostalosii in babjever-stva XX. stoletja, je vzbudi! lansko leto v Franciji veliko senza- beneni uradnik, neki klavirski učil — Toda vase ženske oliltfeejo telj in neki policist. jimgav,re. če gredo na kako sveča- j nost in v tem slučaju se prstani ne vidijo. - — Vaše si pa navaja lf»75 milijonov 8.11.204 ^^ zlotov izda t gov ter 1,981.811.718» zlotov dohodkov. Prebitek 4 nii- »nske oble«" Poljski državni proračun lijonov zlotov s svetne namene. u)iorabi v pro- rokavice natak- S tem je bil pogovor končan. Bektor pariške univerze Lapie i ne je umrl za gripo v starosti ">ri let. Znan je po svojih filozofskih j Bivša hišnica Mesminova je pri-, nela nekoč iz I j ur d a mal kip ---[done. ki se je baje solzil. Prismo-j1" P-dago5kih delih. Angleški poljski delavci Jt'na babnka hl,.a r'"! Napadalec na grofa Betlena. J^ j i priča na. da gre za ciidez in zbra-j , V Lanado. |]:| je okojj sebe lunožico verskih; r. -lusth je bil obsojen v Žene- --j privržencev, ki sta ustanovili ver-j vi na 24 dni zapora na ."><><> fran- LOXDOX. Anglija. 14. febr. —Jsko sekcijo "Xaša preljuba solz-1kov kazni in na izgon iz Švice za .Armada 14.000 angleških polje-'na gospa". Sekta je kmalu nara- 10 let. Ta aristokracija je večidel v krvnem sorodstvu, jko* ,kjer.1je..n,0?e ,a h-lelskil, delavcev bo poslana v —--- asu v Canado. da ]>oma unkJiuaiuv.lju JV »ct J1UV1 \ IVI \ 11VIJ l V 11, " ^,. iflClSKlIl tl( i ! . . .. . ..... mu bo pokorna vsa Cepovanscina.'. . med seboj, neguje svoje stare tradicije, m nj«?m elam se Xi ^ jc spravil v zapor kratkem c smatrajo za nekaj več kot s<> j>a navadni demokratični Amerikanei. Gorje tistemu, ki .se izneveri starini običajem in krene svojo lastno pot. Eden se jim je izneveril. To je mladi Vauderbijt. Najprej se je tako poročil, da /Jahta ni bila zadovoljna, nato je pa sklenil, da si bo sam služil svoj kruli. Predvsem ga je zanimalo časopisje. Začel je izdajati nekje v Califomiji list, ki je pa po preteku par mesecev žalostno izdihnil. Prišel je v New York, V službo ga je vzelo uredništvo newvorskega dnevnika, ki s svojim laseivnim pi-saujem vzbuja in neti v ljudeh najnižje strasti in obenem liiuavsko pridiguje najvišjo moralo. Vecraj je Vanderbilt objavil v tem listu svoj prvi elanek. Ko smo ga prečitali, smo takoj vedeli, zakaj s svojim časopisom faliral. Vsak }>ovprečni petnajstletui šolar ima o svetu iu življenju temeljitejše pojme kot jih ima ta potomec .Vanderbiltov. Navsezadnje je prav, da te članke objavlja. Iz njih se jasno zrcali vsa plitkost toliko opevane ameriške aristokracije. je spravil v zap domačina ilojska. ki je bil ob-dolžen. da je žalil Mnssolinija. Na sodišču so verjeli malopridnežu Šifligorju. ker se je mož postavil )kot čepovanski fašistovski vodja, fcsedaj so pa v Gorici spregledali, da ne more iti tako naprej in da jc to. kar počne Suliproj. skrajno sramotne. Vse krivice, ki jih je povzročil ljudstvu ta nesrečni človek. naj pridejo sedaj na dan! Slepar. Po goriški okolici je hodil neki Henrik Golmajer in se predstav- na pri spomladanski setvi. Veliki Red Cross ledični obliž z rdečim flanelastim osadjem je dekrv&l kot čudo. VI lahko..skom hipoma preženete ostre bolečine in trpljenje trganja, nevralgije ln drugih revmatičnih bolezni s Johnson's Red Cross ledičnlm oUižem. V trenutku, ko daste ta zanesljivi oblfl na boleče mesto, čutite blaženo od pomoč. Greje in pomirja u. nete živce ter skoro takoj odžene bo-Iečine Jp trpljenje. Z uporabo Johnson's Red Cross ledičnega obliža nimate samo hitrih oapahev. pač na tudi traja« nnifihr kajti sdravilo v Red Cross ledičnem obližu prodira neprestano vOložo aa bolečih .delih toliko ddkler nosite ebIH. To je naj- rhe* $990.000.000. Leta 1926 se je pa vojni prora- b®y navaden ter tudi najbolj gotor t ____.v_i________]___j , j j 1___ n___vli . !i oAw *' Ije. pri katerih je tojejrovo posre- dvc dn,„a od dru?e prcdi dovanje vedno uspešno. Kmetje.Ltavijaj0 sedaj skupen tok. ki imajo polno potreb in pritožb) t __ so mu verjeli in tako je dobil Gol-| majer lepe svote za "posredova-j t izganjanje hudičev. I nje" • raznih rečeh, goriški sodni-^ _ ~ ' BRIDGEWATER. So. Da., li. februarja. — Šerif Ilendricks iz Saiema je pričel včeraj s preiskavo gflede slučaja 25-1 etne Mrs. Wo I Ima n v Dolton. katero so spravili včeraj v bolnico, potem ko je bila pet dni brez hrane. Xeki paster je bil aretiran v zvezi s to zadevo. Ženska je bila tri dni privezana na posteljo, dočim so pop-je opravljali molitve, da prežene jo "hudiča'1. . ■SIP Ka gotovo IC vpraBajie aa velik Red Cross ledltel P obli* * flanelastim __________________-..... Po ueb Wautiah, __t_.... Biitles^rake Turkinjc. ;so nato prodajale -svoj proizvod1 na javnih trgih. ' __ . . ... , , lM" 50e za slepce in $1.00 za popi a v-klona. ki je pred i»ar dnevi ob- _ _ __— iskal okraj Carins v Queensland J je naraslo na 35. kot se »rlasi v ]>o-' ročilih. ki so dos|>ela od tamkaj.' Cele družine su utonile v In|]1 izvede|. da jih }Iua Wis.. $1.00 za slepce. jšestilldviljset> Darove za Dom slepih bomo _ Tf) hu „„.,„,„ |irav „,,., poslali mestno občini ljubljanski^ njnir.iJn ^eti. je ko j.- bila stara z. naročilom, naj jih vključi v vključi tozadevni sklad, darove za |">-| plavljeuee j>h Rdečemu Križu v Ljubljano. šest let. VREDNOST VL07NE KNJIŽICE V pismih, ki jih prejemamo od strank, opazimo večkrat zagotovilo, da nalože pri nas denar, kakorhitro spravijo v to svrlio večji znesek skn- l>aJ- Kes je, da večji znesek več zaleže, ni pa to pravilen prieetek nalaganja. Dokler imate de liar v žepu, v predalu ali mogoče eelo v nogavici, je izpostavljen raznim nevarnostim, zlasti skušnjavi, da ga potrošite brez posebne potrebe. • 0e pa naložite denar v sigurni banki, se tej nevarnosti izognete. Vložna knjižica ima poleg dmgih tudi to prednost, da Vas laliko obvaruje nepotrebnih izdatkov, ki so Vaša popolna izguba. Naložen denar je pa v slučaju resnične potrebe vrednost^ ki se, ne da izraziti v številkah. Vloge od $5.— naprej obrestujemo po 4% za znesek, ki je vložen prvega dne vsakega meseca. Poleg tega Vam nudi varnost, postrežbo in vse druge ugodnosti domača, po vseh Združenih državah priznana —? * J ■ •» r ' Frasik SakserState Bdnk 82 Cdrtlaiidi Street New York, K. Y. ,4 i> Andrew J. Volstead, ki j«- oče prolnbieijske postave, je rekel te dni nekemu časnikarskemu poročevalcu, da prohibieija sicer j i i tujka kot bi morala l»iti. toda v letu il!i!?i) je jako napredovala. Vsakdo je videl t ji napredek. Tn vsakdo ki «ra je videl, mora biti prepričan. d;i je gospod Volstead /. malenkostjo zadovoljen. * X Downtownu so italijanske luknje, kamor hodijo nekateri rojaki pit vino. Vino! Bo«; se usmili tistega vina! Italijani imajo ponavadi več vrst na razpolajro. Pa tudi v cenah je razlika. V velikem navalu je mIH rojak Italijanu denar rekoč: — Xa. tukaj imaš za pol fiaSe. — Kakšno si pil ? — Xe vem. kakšno je bilo. Vem le to. da je po žajfi dišalo. — O. potem je bil muškatelee. Bizling diši po petroleju . .. * , V poslanski zbornici bi se bila kmalu stepla dva demokratična poslanca v senatu pa dva republikanska senatorja. Tako je prav — da škandal doma ostane. * Na Španskem se pojavlja v vedno večji meri slepota. Katerega dela prebivalstva se lotu je. poročilo ne omenja. Jaz bi rekel, da diplomatov. *,» TOWS®,®- *' ? m M Mussolini o fašizmu. E^akovost, n e p a količina j e dobila HELMAR množice občudovalcev. Če zamore ciga-reta zadobivati prijatelje leto za letom tekom dvajsetih let, po menja to, da mora biti nenavadna cigareta. HELMAR je kraljica izrednih cigaret. Tisočeri moški začno sleherni dan kaditi HELMAR. Enkrat boste tudi v začeli kaditi HELMAR. — Naj bo danes ta dan. Posebni poročevalec londomske-jra "Daily Expreeata liartlett, je zaeel v .svojem listu pri občevati .svoja opazovanja in vtiske .s potovanja [»o Italiji in objavlja predvsem dolgo izjavo, ki mu jo je podal ministrski predsednik >lu.s-»olini o fašizmu, faši.stovhkem režimu in fašistov.ski Italiji. Ker je v tej izjavi marsikaj, kar bo Lrez dvoma zanimalo tudi jugosloven-sko javnost, naj vam podani tu na.jmarkantnejse tOeke te izjave. .MiiN-oLini je predvsoin govoril o trdnoti l':u$i>tor»kega reiiuia ne-glede na .svojo lamino asebo in je deja 1; ^ še ljudje v jnozem-stvu. ki inž>Hjo, tla je fašizem .-varno prehodna faxa v ze godi v Italiji, in na temeljna načela, ki .so fašizem tako zelo priljubila ma.si italijatL.skega naroda. Pred petimi loti je profe-,-v<»r Sal vem ini (znan zgodovinar, ki živi -sedaj kot begunec v Parizu , ki še trati .svoj čas .s telil, da napada mene v inozemskem časo-pi.sju. namesto da bi .sodeloval pri obnovi ."»roje države, pisal:—"Fašizem ne bo trajal moee dni. du-vedel bo takoj do vojne z Jugo-.slavijo in to bo njegov konec." To ■ lokazu j<\ tla Uidi nekateri italijanski razumniki ne znajo pravil-j no citati znamenj e-a^a. Zato ne ^ .semo biti preveč .strogi .s tujci, ki hum ne razumejo." J MifcnoHni je govoril potem o fa-• SiKtovski preureditvi parlamenta. I Izjavil je, da sedanji parlament. I izvoljen pravice, izgine, češ. ker : nikakor ne odgovarja enačaju, iz-J obrambi in duševnocrti italijanskega naroda. Xa njegovo ine.sto pri-. de državni zbor korporaeij. Sedaj .se proučuje način, kako naj bi bili j zastopani v njem državni name (ščenei, ki .se ne smejo združevati v sindikatih. Senat pa ostane tak, kakor je bil doslej in bo tudi še nadalje kralj imenoval vse .senatorje, seveda po 'jwedlogu vlade. V slučaju odstavke ministrskega predsednika ali preetsnove vlade bo knrporaeij.ski državni zbor v nekem smislu mogel izbrati nove ministre. Kralj bo imenoval mi-nl-tr.skega predsednika. ki je edini odgovoren kroni, dočim .so pa ministri odgovorni nunLstr.vkmu predsedniku. Na vprašanje, ali .se l)o fašistov.ski režim obranil tudi j>o Mu.ssolinju. se je leta pasme-jat rn menil, da vsi tujci zapada-jo v isto zmoto, ker luislijo. da fašizem nbna trdnih korenin v i-talijanskem narodu. "Xe razumejo. da je fašizem prodobil toliko moč v Italiji, da bi se tudi tedaj, če bi bil jaz jutri umorjen, moje tlelo nadaljevalo. Meja fašizma je tako trdno .ukoreninjena v srcu [ Italijanov, da ni nevarnosti za neprevidene izpremembe vlade ali pokreta v boljševizmu. Fašizem temelji na širokem temelju svobodne volje dvajsetih milijonov italijanskega delavstva vpisanega v korporacijah, ki izpoznava koristi, ki jiiu jih prinaša fašizem, in vedo, tla more edino le fašizem pre-voriti Italijo v veliko in mogočno naeijo." In po kratkem premoru je nadaljeval samtJzavest 110: "t e bi bil jaz umorjen jutri, bi se moje delo nadaljevalo. Jaz bi ostal simbol faš*zma. ki pomeni edinstvo i tali jamskega naroda in tako veliko moralno silo, da bi nobena opozaeija ne mogla dvigniti glave proti njej, tudi če bi mene ne bilo več!" Uovoree potem o tisku, je dejal, da on nikakor ni zatrl tiskovine svobode. Vsak list da more objavljati, kar hoče, samo da ne krši zakonov v zaščito režima in države. Če 'list 'krši zakone in objavlja vest i, k; bi mogle pod kop at i ugled vlade ali povzročiti nemir zapade zaplembi. « On da je popolnoma so prišli leta 1926^ nepristranski napram vsem listom -■ko/i pristanišče UdUusk. so šteli, (opozicijskih listov danes v Italiji 24.r»S1, od katerih je bilo 24,5*0. ** Vt* kpr so vsi zatrti. Op. po-1 'olja ko v, kot izjavlja tukaj&je' in - J j Ttsk mora biti j>od nadzorstvom kov se je l/selilo v Canad«,' To iz-^ ali ,>a ga je treba držati v fašiste." Seveda pa je pripomnil takoj na to. da orgaulzirane opozicije v Italiji sploh ni in la ostanki nekdanje opozicije sploh niso vredni omembe, češ. ker štejejo kvečjemu 2000 oesob. politikov brez avtoritete, ker niso znarli prav tolmačiti znamenj ča.sa. Ali od teh -000 om4j. ki jih je mogoče .smatrati za sovražnike fašizma, jih niti sto ne nanprotuje njemu osebno. ker veti o. kaj je on v.se storil in jih obvaroval nasiktev K strani krajevnih fašistovskih ekstremi-stov. Pri|K>mnil je, kako je težko slržai na uzd« fanatike veliki! pokretov naroda, ki čuti, da kora ka nasproti svoji veličini in .sreči. "Storil M-m vse. kar je bilo v moji moči. da .se je ohranil red v Italiji. Odkar sem prevzel ministrstvo notranjih stvari, je bila Italija ])0]K)lii0ma mirna in ni b' lo nikjer sporov. "T Xa omembo, da .se v inozemstvu širijo vest i o vojnih pripravah Ita-lije, je odgovoril MutJ&olLnj, da je to izmišljotina propagande proti njemu in njegovi vladi. Italijanska voj.ska da šteje komaj 140.000 mož pod orožjem, d očim pa l'a-šlstovska milica šteje 275.000 moz. ki so samo deloma izvežbani v orožju. in niso vedno v službi. Vobeej se milica mobilizira samo v naj-iTjemnejših slučajih, ker je novi j ena samo za vzdrževanje notranjega miru v Italiji. -Mtus&olim je nato govoril o go- SUKA SPANSKE PEVKE irr mmmnkm j Leta 1913 je povila služkinja Ana Holas'kova v neki vasi blLu Prerova na Moravskem nezakonsko dete. ki ga je dala v oskrbo neki ženski. — Obljubila je. da bo plačevala dotični ženski primerno mesečno odškodnino. Ker ji pa več mesecev ni hotela plačati, je od ne-j sla ženska novorojenčka na policijo. ki je takoj poiskala brezsrčno mater ter ji izročila nezakonsko dete. Kmalu nato je izbruhnila vojna in nihče se ni brijral 'za nesrečnega otročiča. Šele koncem lanske-j ga leta se je začela policija v Pre-rovu zanimati za to dete. Holasko-va je izjavila, da je njeno nezakonsko dete pred vojno podleglo vnetju pljuč. Toda policiji se je zdela stvar sumljiva in zato je 11-veilla preiskavo, ki je dognala, da ' j<- umrlo dete nasilne smrti. Ilolas- T-T- New York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY ^74 uietrt»v SOJ CUvtikla The Edin on Enzrtnblc Jo«f EJonlnj«-, vuJJa, je 1 »ozneje v Umu poročila. N'a podlagi preiskave so jo se-tla.i aretirali in izročili sodišču. Preiskovalnemu sodniku je prijuj- Znani danski slikar James Quisfgaaid je pred kratkim dovršil sli-IV|,^0Vala 0 smrti SVoji'jra Ofl'Okfl ko najslavnejše španske pevke Rahele Meller. Slika bo raz stavljena tudi v Ameriki. "OCXWOOD « unatKWCOA - r kova NAJBOLJ DEMOKRATIČEN VLADAR i K^ljevanje je bilo največje iz Polj-. i^rrirn zakona. Ali praxnea je ena-te izza le: a 1921. , ka vhe, za opoodci^o kakor za Andorra, neznatna državica med Francijo in Španijo, je najstarejša republika mi svetu, kajti bila je .'" ^"".ustanovljena že leta 12f)2. Prebi-sjK? larnki ek."fj>anziji Italije, k« , . . . , .. ... .. , - « ... , . ,valstvo se trtlno drzi stardi obiea- danes m vee Italija leta 18/0, ko • • , ... • i o,. , |J°V 111 skoraj tisočletni razvoi je štela Jb milijonov prebivalcev, , u ■ - 1 1 , , ' „ ' .kulturnega sveta je sel tod mimo doeiui jdi šteje danes 42 milno- ,_____1 , , - , , - . . J skoro brez sledu. Na eelti te drza- nov, od kaorih jih živi 10 milijo-'___ 1 • -111--, * J i ve. ki ne pozna nikakili pisanih nov v inozemstvu hi kolonijah.Lakonov, ,toji pi.edsednik. Sedmi-Italija se ne more razširiti proti j; po„)flvar Andorre je kletni Pe-zapadnemu delu Afrike, ker tam|rp Fcnt Altimir. Neki obiskovani več prostora, zato se obrača pro- !ec ^ opisuje kot velil,ega moža. ti vzhodu, kjer noče odvzemati kmK.Uo opravljenega in popolno-zemlje drugim narodom, ki so ma preprostega. Bogastva mu nje-prelivali -kri zanje, temveč želi le „0V0 mesto kot ])rodsednik ne ,no-takih, 'ki ne pripadajo kaki drugi j re donesti. kajti plače ima, v d«,-velesili. Pa naj .so te zemlje po- }arje preraČunjeno. okoli ."» tlolar- na severnem ali južnem teča- jev na leto. ju, v srcu Afrike ali Azije, imaj _ predsednik nas je zelo vljutl-italijanski narod pravico do njih,'no sprejel, — tako opisuje obisko- ker mora imeti izhod za svoje ve-j valee a vdijeneo pri tem predsed-dno naraščajoče prebivalstvo. Te- „iku. — ter nas povabil na zajtrk, mu njegovemu stremljenju se ne' Fe naprednjak. loti a ve. d;i more sme nihče upirati. j pri svojih "državijauih" le polago- "Od te mize,'7 je zaključil Mus- nia korakati naprej. Pripovedoval solini "morem čutiti bitje žilej je. kako se je vse upiralo, ko so vsega italijanskega naroda. Moja Španci delali cesto skozi Andoro, vlada je organizirana kakor tele-'Nie niso hoteli slišati o tej "vr.iž-foaisika centrala. V tej centrali je ji" napravi. Neka družba je hote-82 gumbov, katerih vsak se nana- la nekoč tu v središču tega mirne-ša na drugo stvar: banke, indu-jga kraja zidati igralnieo. toda ker stri j o, smdikathe, uradništvo, po- se je prebivalstvo temu uprlo. s«-> ljetleLstvo itd. Oe je treba načeti je namera opustila, t'asopisa v An-kako vprašanje, mi je treba prl-jdorri ne poznajo. Dva tujea sta 110-tisniti poseben gumb, tla tako re- koč prišla, da bi pričela tu izdaja-čem, in sem v zvezi s predat a vitel ji'časopis, a kmetje so ju nagna-interesirane strani in imam na1'- st;i morala bežati. Predsed- ^azi>olago vse .tehniške podatke. Po j «'ik ima čedno liišieo v šviears- s\-etujem se s svojimi ministri irskem slogu. Njegova žena na< je stvar je rešeoia tekom sej. Ali ni Prazno sprejel«, nam postregla to neskončno boljše kot pa da se'z vinom in kolačem, nato pa zopet tratijo celi meseci z brezpolnimi šla 7a delom v vrtn- — Ko razpravami c*eb. ki v splošnem ne smo s1,l<> večali trop znajo nič v stvari, o kateri raz l»™šieev. katere je gnala pml-pravljajo iu ne morejo pasmatra ?setinikovH h(Vrka- SHUl J0 ti kakega posebnega \i»rašanja s SirokcKa vidika internirane indu-'svoj avto in J,eljal 1>0 ozklh < .strije ali v>*-ga "italijanskega naro da.* Ne! Nič ne more oboriti ino-, i ei fašizma, ki ,i samo prizadeva. 1ki S0 imeli posle" Za ob da bi storil Italijo svobodno. mo.jdelati s predsednikom. Avtomobd j. ,,, J mu 111 bil nič kaj v see m dejal je, goeno in edi-no! . , j, da je najbolj varno jezditi na hrb- .1 ugOfcdovon>Jka ja-\-nost poznal , ^ , 3 , , ^ , . j tu osla ali nvule. Preden smo od- raizmere iiod fa^Lstoviskim režimom . . ... . .. . t^ t-- 1 ■ ,1- 1 . j . thajali. nas je povabil 11a oicijelno v Italiji tafco dobro, da ni treba K . J., . . . ... , .kosilo, kamor je prišlo tudi pat- tern lzvajaaijem gosi>oda Aln»>oli- , .. .. , , „ ^ , , . , „ .. drugih članov "vlade\ zbornici nna prav nobeme pripombe. Reci t . . - - . r \ , , .zavzema glavni prostor jedilnica, bi se kvečjemu moglo, da gospod je cbenem ^ posvptovalni. Mussolmi sam menda vendar ne'^ Takoj pa se nahaja ve_ verjame, da bi bilo resnica vse to, ]ikanska knhinja. v kateri je mo- ^Li! ^ZZŽ' bil.1^I?roče celega vola likratu speči. — Predsednik dobro ve. da je v republiki' Andorri velikega pomena dobro in izdatno kosilo ter da se f strasten čebelar. Vzel sem ga v svoj avto in ga 1 'stali Andorre. Dvakrat smo morali ustaviti, ker smo srečali kmete. moralo misliti, da se mu — ble de! Krvav dogodek. Te dni zvečer se je na Hackiu-'_ gerstrasse na Dunaju odigrala krvava drama ljubonmnosti. Delavec Prane Lauer je iz 1 jubos&m- da veliko lažje in hitreje reševati državna vprašanja, ako želodec ne Strašna rodbinska tragedija. V Esemi v Nemčiji se je odigra nostii streljal na strojevodjo Karel ]a te dni strašna rodbinska tra-Flereta, ki ga pa ni zadel, nato je"^edija. V nekem stanovanju si težko ranil svojb nevesto. 23-letno n^li obešenega nekega 55-letnege veziljo Ano Nič. Zadel jo je pod zasebnega uradnika, v sobi pn so srce in nato oddal tudi dva stre- ]eža\\ mrtvi tudi njegova 84-1 etna la nase, v razburjenosti pa se ni mati in dve njegovi sestri. Obsto-zadel. B3 je aretiran, nevesti o pa jH sum. da je uradnik svoje za-so tezlco ranjeno prepeljali v bol- «tnipil a plinom, nato pa izvršil imc0- . . samomor. DVOJNI ROPARSKI UMOR cel roman. Ko so ji det e na polit-iji vrnili, st* nI vrnila ž njim v službo, kt-r i je hala. tla bi jo otn *n Prosi'a Boga. naj se nsmi-kovieah na Moravskeni napadli jki-I11 nJene (lllše- Potei" .it1 skočila v sestnika Moudrega in njegovo že-lreko' Ker Pa ^kričala, so jo o-110. Nekega večera se je vrnila po-jPaztli v bližini taboret-i cigani, ki sestnikova hči Marija domov in o- iz votl«*. Truplo ne- pazila v veži neznanega moža. Pobegnila je k sosedom in jih pokh-eala na pomoč. 8osedje so našli v hlevu luč. ki je obsevala jrrozno sliko. V jaslih je ležal z razbito irlavo 0()-lefni posestnik Motidrv. Ivo so šli nato še v hišo. so našli tam na tleh Okrvavljeno posestni-kovo ženo Frančišku. V kuhinji je spalo 8-letno d.*te. ki niti slutilo ni. kaj se v hiši dog-aja. V sobi pole«- kuhinje je spala posestnikova mati. ki tudi ni slišala napadal-eev. Moittlrv je bil v spodnjih hlačah. kar priča, da je prišel iz postelje v hlev, ko je začni tam ropot. Naslednjega večera je Moudrv v bolnici podlegel ranam. Njegova žena. ki je bila še težji- ranjena, je umrla kmalu nato. ans de !;i Ft* Drn|(cr « 'sijk<ki l)ans des .Mirilon«. »Nim-nn-ker SuilM 1'les škratov t'vr»-|»|ji Ples klovnov 1'lrs duhov < I'uviliion il'Aruiiilci. Pojcrebna korarnir.) mafijoticfe CotltitMl S|Min)inr-K;i knjižit. VH-liiijiH-,! 1 > t- ■ > cranio l!t i>rili< diijili n«M*i \t. kralj«- stva g<«lhe. I to na zaklelo posluln siel 1 eme 111 ti l^listm ('(dujKiur, Irving I'lai-e in i'iftt-euth f4trts»f. St.ilna rjdio-izložba za udobnost na. ših odjemalcev in Javnosti Je na 124 West 42nd Street. The New York Edison Company Na Vašo »1už1k>. Letalska nesreča. V Monakovem se je te dni ponesrečil vojaški letalec nadporoč. Karel Mannhalter. Pri poskusnem poletu je treščil z letalom iz višine 200 m na tla. Letalo se je popolnoma razbilo. Mannhalter pa je bil takoj mrtev. Vodja nikaraških liberalcev > pojasnilo. Policijski j dr. Facassor je izjavil, da prekine borbo, ako prizna Diaz rezultat zadnjih volitev. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. STISNJEN DO SMRTI Ko začne postajati delo okorelo, ko postane gibanje bolestno, je !o ponavadi znamenje, da lediee niso v redu. Ohranite te organe zdrave. Pijte dosti vode in poskušajte ripMIOl/ V HAARLEM Stalno pomirja joče tKlvujnliio sredstvo, slavno izza It* t a IG'.h:. treh v»>li-kustiii v vseh It-karuali. Carautirano kot odlašano. Glejte, da bo ime Gold Medal na vsaki žkatlJL Ne kupujte nadomestkov. BOLGARSKI 2ELlSC.NI-ČAJ Imenovan Bolgarski Krvni Čaj. Nemčija agitira za nemško vino. KAJ BO NAPRAVIL ONIM, KI SO BOLNI POMAGAL V.«) izčistiti sistem strupov, ki povzročajo razne bolezni. POMAGAL Dti. obogatil Im» in izliolj-šal kri. POMAGAL P.O žel odri 1 i m neredom. POMAGAL IJO očistiti in Izplakniti lediee. imejte Skatljo Bolgarskega Zeliščnega (Krvnega) Čaja vedno pri rokah Naprodaj v vseh lekarnah, ali vam pa poiljemo po pošti, po&tnina plača velik d--,;iin»kl »avoj za H^S ali 3 za »3.15 ali 6 za $5.25. Naslov H. H. »o t Schlick, President, Marvel Pro Juctt Company. 900 Ma.-vel Building. Piittburrh. pa. BERLIN. Xenieija. 14. febr. — Čeprav ne obstaja v Nemeiji ni-kaka prohibicija ali mogoče rav-" 110 ratlitegra. se je smatralo za potrebno vprizoriti vinski mesec, ki je bil otvorjen veeraj v iirostorill radio-industrije. Potoni toeenja-izvrstnega vina upajo prireditelji pridobiti nove prijatelje za viife sko kapljieo domaeeg-a proizvo da t er odporno*'i s tem bedi nem ških i>roizvajaleev vina.- to Prireditev je bila vprizorjerttf poti geslom "Deutkeher Rhein. Deutseher T\"ein". Kje moj brat AXTON ŽNIDAR ŠlO od pok. Franca in Mari, S pilar, rojen v Premu in pr 20. leti je odpotoval v Ameri ko. kjer se tudi poročil. Zadnj^ pismo smo sprejeli leta l?2l! kjea- je imel naslov Box 17, Mi^ eraft, Pa., potem pa ni več glat su o njem. Xjegt>va mati, Sedai stara že 80 let. težko prieakujg od njejra kako poročilo, zay> prosim cenjene rojake, ee kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svoji materi pa meni: Frančiška Prem, žtv. 6, Prinuio^ Italia. (3x 14-—16) w-t--,.. .n; ^ ^.va; al S&Sr- PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO s pa mikom "France" dne 2. APRILA 1927. Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi kabinami po 2. in 4, postelje v sredini parnika. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane ter pazil na prtljago, da bodo potpiki tem udobneje in brezskrbno potovali Vozni listi III. razreda stane do Ljubljane $111.78 z vojnim davkom in železnico vred, za ven in nazaj pa $202.— in $5.— za vojni davek. Kdor je namenjen potovati domov za Veliko Noč, naj se. čimpreje prijavi. DBU&I SKUPNI IZLET s parnikom "PARIS" 14. maja 1927. -V— .' . j TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom s "ll«E de FRANCE", 2, julija 1927. FRANK SAKSER STATE 3 ANK 82 Cortlandt Street,/ New York, N. ■m- »ti. j KAJ BO NAPRAVIL ONIM, KI SO ZDRAVI POMAGAL lin ubiti prehlade ki ne večkrat razvijejo v influeueu. ?;rii>u in pljuf'tili'u. f »Al. ISO oeesu Ui>(rt>st in kf;at<* tiste ><>ke. ki jih j»* mati narava namenila za zdravje svujll: t>-trok. .... -'i' : • i- / V,n ' Sil • -'^ft'fei* s, v, ti**,- GLAS NARODA, 15. FEB. 1927 12 (Nadaljevanje.). Kerb ert je ]>okazal pismo Mariji. — Tudi on je videl erno, molčečo gospo. — je rekla Marija. — in tudi jaz verujem vedno bolj trdno vanjo. Herbert se je jezil na bedasto praznoverje, a ni sam našel no bene razlage za to, ker je videl na svoje lastne oči ter doživel. I'rila pa se jja je izogibala, to je videl natančno ker se je najbrž bala, da bo zopet govoril o svoji ljubezni. Odpustil jc Trino z zagotovili, da ne bo prijavil oblastim njenega ljubčeka ter se je komaj ubranil njenih zahval. Marija ni mogla molčati napram svojemu očetu, ki je sporočil Ase svoji ženi. Na ta način sta izvedeli za to tudi Juliana ter teta Elizabeta. Slednja je prikimala, kot da potrdi sami sebi nekaj, kar je že davno vedela ter rekla : — Dosed a j smo iemli ž njo dobre izkušnje, a kljub tenm bi si oddahnila, če bi se zopet vrnila v svojo grobnico iz mramorja, črna, molčeča gospa. Dojim se je. Vsi. ki so spadali k Trenbergu, s ogovorili o tej črni, molčeči gospe, a ona, ki je bila takorelcoč središče vseh teh govoric, sploh ni vedela za to sto let staro bajko ni ničesar o črni, molčeči gospej. V njeni navzočnosti ni dosedaj nikdo ničesar omenil o tem. »Študentke k an saške univerze se bavijo z vsakovrstnimi športi, meti katerimi zavzema streljanje odlično mesto. Na sliki jih vidite sedem, ki so baje neprekosJjive streljalke. govoriti o takih stvareh napram niko- ki Nehote jc rekel: — Ursula, ti ne sineš mur, razven napram meni. Rekel hi je, da se ne sme še nadalje povečati praznoverstva 'se je že lotilo ostalih članov družine. Vzdihnil je na tihem. Ne bilo bi primerno obvestiti Uršulo o stari družinski pravljici, kojc junakinjo jc navidez predstavljala ona sama. Mogoče bi se smejala temu čudnemu naključju, mogoče pa je tudi, da bi se prestrašilar Trezno premišljeno so bili njegovi pomisleki smešni. — a kljub temu bi ne bil rad oni, ki bi prvi pripovedoval Uršuli o črni, molčeči gospej. 8kozi poslikana okna cerkve je kukalo večerno solnce in par žarkov je doseglo glavo Uršule ter obsijalo njene zlate lase tako, da so bili slični blesteči kroni. Nadzemsko lepa je postala Uršula na ta način in Herbert ni mogel odmakniti svojih oči od nje. Ko je tako stala pred njim, se Odšla sta skupaj in Uršula se je od strani ozrla motreče na svo- RUl Je zdela kot čudež, kot prikazen iz nekega višjega sveta. In če- Iferbert je bil zaposlen v kapeli s tem, da je privijal nove električne žarnice, ko je vstopila Uršula. Izprva ga ni videla ter sedla v klop. kjer je pričela iskreno moliti. Ko pa je dvignila glavo, ga je zaglelala. On je medtem dovršil svoje delo in sredi glavnega hodnika sta se srečala. — Ce imaš sedaj malo časa. Herbert, te hočem spomniti na tvojo obljubo, da mi pokažeš grobnico. Prijazno je prikimal ter snel izza oltarja velik ključ. jega visokoraslega sorodnika. Njegov obraz se ji je zdel žalosten in preveč resen. Izraz Iju-beznjive veselosti. ki je ponavadi krožil krog njegovih ustnic, je bil izbrisan od dveh gub, ki sta se vlekli od nosnic do kotov ustnic. Ali se je izpremehil raditega. ker ni mogla vračati njegove ljubezni? • Zopet se ji je neizrecno smilil, a zopet mu ni mogla pomagati. Kavno je odprl Herbert na levi strani altarja vrata, za katerimi so se nahajale široke, a kratke stopnjiee. Počasi sta šla oba skozi vrata ter stala na nekem hodniku, ki se je končal pred močno kovanimi durmi. Tam se je poslužil Herbert velikega ključa in takoj nato sta stala Herbert iu Uršula v kripiti. v katteri so spali možje in žene Trenberga izza kakih dve-st olet, da se odpočijejo od zemeljskega romanja žalosti in veselja. Prav preveč jih ni bilo. kajti številni med njimi so umrli zunaj. daleč od domovine ter bili pokopani v tujini. Videli je bilo par priprostih sarkofagov in ko je šla Uršula tako skozi malo kraljestvo mrtvih Trenberga. je naenkrat obstala. Herbert je zapazil, kako se je stresla. Nahajala sta se ravno pred sivim mramornatim sarkofagom P>e-tine Roden. Kako strašno bleda je naenkrat izgledala Uršula! — Kaj pa ti je? — je vprašal Herbert, v skrbeh. Zmajala je z glavo. — Nič. Herbert, mala slabost. Tukaj je zrak tako zaduhel. Njen obraz je postal zopet živejši. Pokazala je na sarkofag. — Lepo počivališče, — je hvalila. Dva debela anpeljčka sta sedela na robu sarkofaga ter držala v roki tablico z napisom: "Retina Roden". — Ničesar drugega pa ri stalo tam, niti rojstnega leta. niti leta in dneva smrti. T/.gledalo je kot da hoče Uršula neka vprašati, nato pa je rekla naenkrat: — Spremi, prosim te zopet navzgor. Herbert. Zrak tukaj mi jemlje sapo. Niti trenutka si ni pomišljal. da izpolni njeno željo in pri tem si je moral misliti, da se je lotila slabost Uršule ravno pred počivališčem črne. skrivnostne gospe. In ko je nato korakala po temnem hodniku poleg njega, ga je nekoliko streslo, kajti zdelo se mu je, da koraka dejanski poleg njega ona mrtva Petina Roden. V njegovih deških letih se je nahajala nekje med starim polii-št v o m neke sobe v stranskem krilu, njena miniaturna slika. Nikdo ni vedel, kam je od tedaj naprej izginila, a v tem trenutku se je spomnil te davno pozabljene slike. Kazala je plavolaso. vitko gospo v črni obleki, s pajčolanom krog njenih svetlih las. Najrajše bi se zasmejal, a ni mogel pregnati svojih mrkih misli. Ne. ne. Uršula ni bila nikaka prikazen. In tudi če bi bila. on bi se je ne bal. Ce bi mu mogla dati svoje srce. bi jo še vedno z ra- prav se je šuskal boriti proti praznoverju, vendar ni mogel ukazovati svojim občutkom, ki so ga premagali. Napeti je moral vse svoje sile. da se ni vrgel Uršuli pred noge z radostnim vzklikom: Orna, molčeča gospa, pozdravljam te! (Dalje prihodnjič.) CAELO )'ESEZIAM: Nobene spremembe. Moram takoj povedati, da sem nenavadno resen človek. Znano tvrdko Mi at i n &. Camp." sem ustanovil jaz. V New Yorku prel dvajsetimi leti. V.se jwzna to tvrdko: lJatin & Comp. instrumenti za, merjenje. Ce sem Italijan ? JazSeveda ! In še iz Padove! Povsod me poznajo zavoljo nio je resnosti! Zovem se Avgust Ba-tin, sin pok. Filipa Batina. Vsako tretje leto sem šel v Padovo, da prebijean tam mesec dni. Želel sem videti stare znance, prijatelje in sorodnike. gutavljal, da mi je eno edina radost življenja. Ali čez dni sva se začela pozdravljati že z manj ljubezni /i m i besedami. Z eno besedo: živela sva kakor dva golobčka, uživajoč vso srečo zdrave zakoitske ljubezni. * Imel sem posle v Mehiki. Bilo je preteklo že petnajst mesecev, odkar sem se ločil od Anite in sem že pozabljal na potop Princa Adalberta". Da bi mi bil |>ot* prijtnejšj, povabil sem tudi Marilko s seboj. Sla je zelo rada.* Nc neki podaji sva menjala vlak. » Ko sva stopala po j»eronu, s katerega sc je imel odpeljati naš vlak, se pojavita nenadoma pred nama moški in ženska, ki sta se držala pod pazdulio. In čim smo se pogledali, so štirje vzklikli odjeknili po poreonu. Ker pred nama sta stala Anita in Jurij. " Anita!" "Avgust." "Marilka!" "Jurij." Potem: "Veš, dragi moj.-.. Jurij je bd zelo prijazen..... Rešil me jc pri! tisti katastrofi. Čuval me je in i glej, zdaj me je baš pospremil k tebi..... Treba, da se mu zahvališ..... "A, ti, moj dragi Jurij, je posegla vmes Marilka, "se moraš prav Iskreno zahvaliti g. Avgustu. | Pripeljal mc je zdaj naravnost k tebi, a ves čas je brl tako..... tako dober. Izmenjali smo še nekoliko oe-sed, po tem je šel Jurij z Maril-ko na eno stran, jaz z Anito pa na drugo. V vlaku svo se še dalje razgo-varjala. Bilo je toliko stvari, ki 1 j sva si jih imela ]»ovedati, ker se nekdo dovolil grobo šalo ali brzo! petnajst m«secev vidcla : —j smo se prepričali, kako strašno jej Xeimdoma mi Je lia mlsyI: Kretaufe parnih©* - Stripping ft**« 17. februarja: De Grass«, Havre; Hamburg; Cherbourg, Hamburg. 1». februarja: France, Havre: Gfci« Washington, Cherbourg, Breme*«. 23. februarje: Mauretania. Cherbourg. 22. februarja: Berl.n. Cherbourg, Bremen. 23. februarja: Republic, Cherbourg, Bremen. ®e. februarja: Westphalia. Hamburg. M. februarja: • Paris, Havre; Leviathan. Cher bourg: Aquitania. Cherbourg. 1, marca: Martha Washington, Trst. 2. mraca: Pres. Harding, Cherbourg, Bre&en. S. marca: Albert B&llln, burg. f. marcs: 01>Tnp,c, Cherbourg; Muencbea. Cherbourg. Bremen. 9. marca: Pres. Kooeevelt, men. 10. marca: Rochamboau, Hamburg. 12«. marca: Bet riga rt a, Cherbourg, Ham- Cherbourg, Bra- Havre; Thurlngla Cherbourg; Francs. Stuttgart. Cherbourg, Bre- Hamburg. Havre; men. 17. marcs: Deutschland. Cherbourg. 18. marca: Aquitania, Cherbourg. II. marca: "Leviathan, Cherbourg; Cherbourg. Bremen. 22- marca: Pres. Wilson. Trst. Columbus, Cberoourg, Bremen. 23. marca: La Savole, Havre. C?v>r*s In ft on, Cherbourg Pretneu. 24. marca: Cleveland. Hamburt 2t. marcs: Olympic, Cner bourg, 30. marcs: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 31 marcs: Suffren Havre; Hamburg. Cherbourg. lUmhurg: Berlin. Cherbourg. Bremen. 2. aprila: France, Havre — SKUPNI IZLET 14. maja: SKUPNI 1J51.ET s i»arnikom PARIS Cherbourg; Bremen. Bremen fVaah- Republie, 2. julija: SKUPNI IZLET z 1LE DB FRANCE. novim parnikom ^SheneKJ^e, SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromni* parrtfkih: "FRANCE" 19. februarja — 12. marc* "PARIS" 26. februarja — 23. aprila NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI 2 VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in tlavna francoska kuhinja. Izredno nizke cer.e. Za jamči te »i prostor za prvo vožnjo novega velikana "ILE de FRANCE" 2, julija; 1. avgusta. Vprašajte kateregakoli pooblaSčeneffa n^enta ali: FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York bila resnica. Požar na brodu je rastel z bliskovito naglico. treba je bilo nagrlo delati, ee .si se hotel rešiti. Pocrnal sem pravilo: čim dalje od broda, ki se potaplja! Žarnice .so bile vse pogasene. (i nan od svojega .sklepa .sem zagrabil postavo, ki se je belila kraj mene in skočil v vodo. Ilotel sem za vsako ceno rešiti Anito. Radiotelfgrafist-u "Princa A-dalbertfi" se je posrečilo o pravem času oddati signal: S. O. IS. Ob zo- najcenejša VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu In Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 1. MARCA — 12. APRILA Poseljen velikonočni izlet PKESIDENTE WILSON 22. mar. Vprašajte za cene in prostore v bližnj! agenturl. PHELPS BROS., 2 West St . N. Y "Anita, zxli se mi. da sva si bi-] ia že na ladij na čintem, da postanem oče..... Hotel sem vprašat i, kaj jc bilo s tem zanimivim prob-j lomom. Ali nisem kon^l vpraša- me&AR&KI POMOČNIK nja. ker me je Amta prekinila : }. ri se je že pojavil na obzorju brod, Zategadelj ni prav nič čudno, če j ti „aTn je imel prine9ti rešitev. scan šel v Padovo tudi zaradi ž 1 Hotel s,™, __ nit ve. Oženil sein se z Anito lia-1 denigo. To je znana industrijska hiša : liker i so njena spec i j al i tet a. Cela tvrdka Bat in & Comp. je pripravlja zame in mojo nevesto najsvočanejši sprejem. V New York sva imela priti 23. septembra na brodu "Princ Adalbert". Ko smo bili še na morju mi jc padlo v oči, da je na brodu še nekaj mladih ljudi in žensk, ki so na svatbenem potovanju. Eden takšnih parov mi je posebno ugajal, čim smo krenili iz Genove. "Vidva sta Amerikanca?" — sta me vprašala. "Xe; ltalija*i;. Avgust Batin Iu žena." "Midva sva Švicarja: Jurij Prolt in Marilka Stein. Poročila dostjo objel. Njegova in njena sreča bi bila pristna sreča vseh lju- *sva ,se v«erai> tik l,rwl «lhoJom 13 beči bitij. vlaka iz našega nutita. Zdaj sva » Kako ljubka je bila. kako nežna! In tudi bi bila strah, bi bilo njemu prav, če bi le postala njegova last. Tudi ni smel takoj opustiti vseh svojih upanj. Njen sklep se faliko »premeni. Mogoče je. da se je odela z neke vrste fanatizmom in pretirano ljubeznijo do moža in da je pri tem pozabila na svojo mladost. On ji ni bil nesimpatičen. o tem je bil uverjen. treba mu bo še čakati, dokler ne bo zahtevala mladost od nje svojih pravic. Presenetil jo je in sedaj je hotel biti previden, da je ne preplaši. • Dospela sta na vrh stopnjie in le še vrata so ju ločevala od sveta živih. Vršili a se je ozrla po mali kapeliei kot človek, ki xe vrača z daljšega potovanja. Turobno se je nasmehnila Herbertn. — Tukaj zgoraj je vendar lepše, a dobro se da spati tam doli. Njen j»ogled je dobil naenkrat vizijonaren blesk. — Čudovito je to, Herbert, in ti me boš mogoče zmerjal s fan-tastinjo, a le premisli. Odkar sem stala v grobišču pred sivim spomenikom. se ne morem iznebiti občutka, da sem bila že enkrat tam NfKKlaj. In vendar nisem bila še nikdar poprej v Trenbergu. Ta občutek me tauči kot obraz, katerega sreča človek nepričakovano, ki se mu zdi znan. a ga človek ne more spraviti nikamor. Herbertu se je zdelo ko tda je dobil električni tidaree. Kar je ravnokar rekla Trsula. je bilo stično klicaju za vsem skrivnostnim govoričenjem tete Elizabete, na koje stran se je nagibala tudi njegova mlajša sestra Marija. na svatbenem potovanju." * Ali je treba povedati, da smo se zelo brzo sprijateljiTo je *iver pravilo za prekomorske parnike. Marilka in njen mož nista bila nikakor nesimpatična. Preživeli smo nekoliko prijetnih dni. Ko smo bili šesti dan na morju. ponoči, prav ko smo mislili, da imamo že vse težave potovanja za seboj in smo čakali dan za dnem. da zagledamo New York, je izbruhnil na brodu ]X>žar, ki je n-nieil "Princa Adalbert a". Ni potrebno, da vam govorim o tem požaru in o tej katastrofi. Pisali so o tem časopisi nadolgo in naši-roko, ker se bas tedaj v aristokratskem svetu ni pripetil nobeden škandal. * Glavno je, da je na. klic: "Požar!" nastala nepopisna panika. tXa prvi hip smo mislili, da si je Hotel stm razveseliti svojo ženo, ki sem jo držal čvrsto, dasiravno sem plaval. Z eno roko sem oprijemal deske iu sem ji zaklieal: "Anita! Glej brod, rešeni smo." Tedaj je ona okrenila glavo.....Malo je manjkalo, da se nisem onesvestil. To ni bila Anita, ampak Marilka. * Na brodu, ki nas je rešil, so bili vsi prepričani, da sva mož in žena. Tako se je glasilo tudi radio-telegrafično sporočilo: med rešenimi se nahaja tudi g. Batin s soprogo. Kaj je bilo z Marilkiniin možem in mojo ženo! Oba sva se ogibala, da bi dala odgovor na to vprašanje. Meni je bilo jasno samo to, da sem v brzini na ladij namesto Anite zagrabil Marilko. Ni moja krivda : obe sta bili belo oblečeni, a na laid j i nisi videl prsta pred. očmi. Kaj naj storiva Molče sva se u-dala usodi in tako je tvnlka Batin & Co. ipak bila v položaju, da z največjo svečanostjo »prejme mlado gospo Batin. Marilka je za ves svet postala gospa Batin. In živela sva tako skupaj čuvajoč tajnost samo za-se. O "pokojnikih" nisva marala govoriti. Moram\priznat i. da ne meni. ne Mar ilk i ni bilo prav nič neprijetno. * Tako so tekli dnevi Marilka je bila divna sveža. Ve as i je, naslanjajoč glavo na moje grudi, opla-kovala zlo usodo svojega moža. V-easi setm tudi jaz v njenem objemu pozabljal na Anito. Marilka-»ne je »početka nalivala svojega rešitelja; jaz sem ji za-'set let! NENAVADNA KARIJERA izkušen in spreten v tem poslu | .dobi takoj dobro službo. Sobo,4 meni se ni nič spremenilo.....Kaki- hrano in periIo doma ter teden-' Sna sem bila tedaj, takšna sem tu- sko pla5o pišite svoje zahteve ter povejte svoje zmožnosti na: "Mesar", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 14—16) "Sa.j boš, dragi Avgust..... Pri d i sedaj ; nobena spremembe..... Kje jc moj sin TOMAŽ GODEC? Leta 1914 mi je pisal, da gre v Colo .in potem pa nisem nič slišala o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se pa sam o-glasi svoji materi: — Uršula Godec, Medija-Izlake, Slovenija, Jugoslavija. (3x 14—16) Sobarica Ana Morv Shiels je bila že 15 let uslužbena pri angleškem milijonarju Franku Savinu na gradu Winchester Hall. Oprav-jala je tam vsakdanji posel sobari-cc v splošno zadovoljnost gospodarja. Njena zvestoba je bila te dni bogato nagradena. Stari milijonar se je pojavil na svojem gradu in izjavil sobarici: — Star sem že in sem potreben družbe. Ali me hočete poročiti? Mesto da bi brisala prah, boste odslej skrbela zame! — Naravno, da je sobarico zapeljiva ponudba presenetila, bila pa je takoj pripravljena, da stopil v zakon. Žc drugi dan je bila gospodarica gradu, ki sedaj razpolaga z velikim številom siužabni-štva. sedmimi avtomobili, prekrasnimi toaletami in dragocenostmi. Foreign Language Information Poroka se je vršila ob navzoenosti j Service v New Yorku je izdala celokupnega služabništva, katere-j priročno knjižico, ki je namen je« mu jc novoporočena graščakinjajna onim, kateri žele postati ame- IŠČE SE DRVARJE in Boarding-bosse, dober les za kemikalije, dobre kampe, brezplačni plin, $2.50 od klaftre. Vprašajte: Tony Mohar, John Kandare, Jack Mlakar, Lewis Run, Pa. (6x 3.5.8.12,15,18) ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. obljubila, da bo ž njim ravnala popolnoma prijateljsko. Poroka 76-letnega milijonarja je vzbudila v Angliji, zlasti pa v Londonu, veliko pozornost. riški državljani. Knjižica je pisana t lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatkr o državljanstvu. Stane 25 ccntov V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 83 Cortlandt Street, New York City. ALI VESTE, — da ametist predstavja ravnoduš-j je; krvaveč predstavlja, da kdo žaluje za kom; demant predstav-j 1 ja ponos; emerald uspeh v 1 jubez- J ni; safir predstavlja skromnost ter so ga smatrali za znamenje čistih misli; topaz veselost ter so ga smatrali, da odpravi trpljenje;' tirkiz pomen ja veselje in uspeh;1 garnet veselost > oniks medsebojno1 ljubezen; opal, čiste misli; biser,* nedolžnost in čistost. Ali veste, da so Helmar cigarete priljubljene1 milijonom kadilcev že nad dva j-j Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava. da imajo čudovit uspeh — MAU OGLAS! v **G I as Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ ■tarl kraj, je potrebno, da je ptra-ten o potnih listih, prtljagi In dragih stvareh. Vsled na Se dolgoletna Izkušnje Tam ml samoremo dati najboljRa pojasnila ln priporočamo, redno le prvovrstna brzoparnlka. Tudi nedrfavljani sam* sejo po-toratl v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenj«, all permit Is Washington«, bodisi sa eno leto ali 0 mesecev In se mora delati pro-injo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalega nasalnl-fikega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila V veljavo SL jnlija, 192« se ni komor več ne poSlje permit po pofctl, ampak ga mora Iti iskati vsak posllee osebno, bodisi v nejbližnjl naselili* Ud urad ali pa ga dobi v New Yo» ko pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnjl zaprosi Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje ns svoj« lastno odgovornost. Kako dobiti svojce b starega kraja. Kdor lell dobiti sorodnike alf svojce Is starega kraja, naj nam prej pl9e za pojaralla. Is Jugoala-vlje bo pripoSčenlh v tem letu 870 priseljencev, toda polovfe& te kvote Je določena za ameriške državljane, ki Eele dobiti sem *3ar»e ln otroke od 18. do 2L leta in pa aa poljedelske delavce. ▲merUU dfavljanl pa samoreje dobiti «era 5ene fn otroke do 18. leta bres da M bili Šteti v kvoto, potrebno pa Je delati proinjo v Washington. Predno podvaamete kaki koral, pišite FRANK SAKSER STATE BANK 8S COBTLANDT 8T„ NKW TOU Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate in ste'z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu 'Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava- 'Glas Naroda". - . -a«««®!. ADVERTISE in OLAS jppnp« ______ - •» iiwwaw.-"Mm, t f u i -: *yiržn. -t . mM * ■ - i:-'