SPOMINI NA MEDVOJNO POLITIČNO DELOVANJE V KVARTU SELO-MOSTE Zgodovino NOB nekega kraja je moč uspešno napisati po spominih posamezni-kov, izvirnth dokumentih in drugih virih. Zato so tile moji spominl le majhen prispe-vek k zgodovini Most in še ta omejen na takratni kvart Selo-Moste, katerega sekre-tarodbora Osvobodilne fronte sem bil od septembra 1941 dojulija 1942. Mordaso mojji spomini pomeinbni zato, ker v njih podrobneje opisujem politično delo v kvar-tu, kar bi zanimalo zlasti krajane sedanjih krajevnih skupnosti Seio in Moste. Opravičujem se tistim takratnim aktivistom OF, ki jih v tem zapisu ne najavam, s prošnjo, naj upodtevajo, a sem jfh zaradl časovne oddaljenosti izgubil fz spomina. Vsem, ki zbirajo podatke In pišejo zgodovino revolucionarnlh Most, želim veliko uspeha in če bodo pri tem uporabili tudi moje spomlne, bom zelo zadovoljen, da sem k temu nekaj prispeval. Sekretar OF rajona Moste Ivan Bratko me je obvestil, da sem določen za sekre-tarja OF kvarta Selo-Moste. Rajon je se-stavljalo šest kvartov: Selo-Moste, Zelena jama, Kodeljevo, Stari Vodmat, Novi Vod-mat in Severni del Most. Sekretarji kvartov smo bili: Zelena jama Peter Kogoj, Stari vodmat Jože Pavličič, Novi Vodmat Vili Zupan, Kodeljevo Martin Perme (bivši fi-nancar) Selo-Moste Strle Franc, imena sekretarja OF v kvartu Severne Moste pa se ne spominjam. Kvart Selo-Moste je ob-segal 14 ulic, in sicer severno od dolenjske železniške proge, na zahodu je bila meja štajerska železniška proga, na severu se-danja Ulica bratov Rozmanov in na vzhodu Ljubljanica. Kvartni odbor OF smo sestav-Ijali: sekretar Franc Strle, člani Avgust Farčnik, Marička Kušlan, Štefan Simonič, Ana Stariha, Vlado Stopar in Marjan Strni-ša. Navajam nekatere najaktivnejše, ki so politično delali na območju kvarta Selo-Moste: brata Maks in Rajko Oblak (oba sta bila v partizanih, kjer je Rajko že 1. 1942 padel). Mimi Jarc in vsa družina JaVc, dru-žina Burger, v kateri je bil najaktivnejši mladinec Maks Burger, Tone in Julka Str-niša. Aktiven je bil tudi njun 11-letni sin Drago, študentka Silva Kovač, Francka Kralj, pek Krakar, družina Medved. zlasti sin Milan, Francka Osenjak, družina Tom-šič, družina Kastelic, zlasti Vida Kastelic, Metoda Tavzes, Milan Maroš tn še več drugih aktivistov, katerih imen se več ne spominjam V našem kvartu je pred vojno živelo več uglednih komunistov, ki so imeli razne za-dolžitve na višji ravni, in to: Franc Lesko-šek, Lojze Ocepek, Viktor Stopar, Angelca Ocepek in Avgust Rozman. O delu imeno-vanih ne morern pisati, ker pač nisem z njimi neposredno delal. Vsi so bili v ilegali in se v našem kvartu niso zadrževali, vsaj mi nismo vedeli za to. Politično delo po kvartih je bilo zelo raz-gjbano, kar je omogočila velika pripravlje- nost Ijudi za boj proti vsem sovražnikom OF. Poleg tega je bilo tudi izredno dobro in vsestransko aktivno politično vodstvo Ljubljane in nam posredno nudiio veliko pomoč. Iznajdljivost in aktivnost našega kvartnega odbora je tudi veliko pripomoglo k uspehom v kvartu Kvartni sekretarji smo imeli več kot enkral tedensko sestanek, na katerih smo poročali o našem de!u in o stanju na terenu sekretarju rajona Mosle, on pa nam je dajal navodila za delo, predv-sem za skupne akcije vse Ljubljane. Od septembra 1. 1914 do julija 1. 1942, ko sem odšel na osvobojeno ozemlje, smo imeli tri rajonske sekretarje. Ti so bili: Ivan Bratko, ki so ga v racijah februarja 1942 aretfrali in odpeljali v Gonars, za njim je bil Milan Česnik. ki so ga kmalu ustrelili ttali-jani na Taboru v Ljubljani,in Leopold Krese-Jošt, ki je delal tudi po mojem odhodu kot sekretar rajona Moste. Za skupno akcijo vse Ljubljane, da med 7. in 8. uro zvečer nikogar ne sme biti na ulici, smo imeli sestanke z vsemi uličnimi odbori, le-ti pa so poskrbeli, da so bile o tem obveščene vse hiše oziroma stano-valci. To je bilo ogromno delo, saj je bilo potrebno akcijo Ijjdem podrobno razložiti. Ta domiselna akcija je povsem uspela in je bila večkrat ponovljena. Verjetno tako uspešne množične akcije nihče ni pričako-val, saj si celo sovražniki OF niso upali na ulice ob prepovedanem času. Okupator pa je ob tej akciji, ki jo je pripraviJo na tisoče aktivistov OF, obstrmel. Obstrmel je ob to-likšni enotnosti Ljubljančanov. Podobne uspešne akcije so bile tudi istočasno tro-senje letalkov, na malih listkih napisanih parol, znaka OF, pisanje parol po zidovih in podobno. Tudi za te akcije so bile izvr-šene podrobne priprave, saj je bilo treba pripraviti material in določiti Ijudi, ki so to uspešno izvedli. Navajam primer, kako smo napisno in potresno akcijo izvedli v našem kvartu v noči pred 1. majem leta 1942. To je bila izredno tvegana akcija in smo bili pnpravljeni tudi na morebitno kako žrtev, kajti Italijani so to noč vso svojo voj-sko \z Ljubljane razporedili v patrulje po pet mož, ki go vsakih pet minut prekontrolirale sleherno ulico. Ko smo razdelili material (letake, barvo itd.) in določili Ijudi, ki naj ak-cijo izvedejo, smo določili tudi čas, kdaj naj se akcija istočasno izvede: točno ob treh ponoči stopijo aktivisti v vseh ulicah bosi iz hiš, in to takoj, ko mimo hiše odide italijan-ska palrulja, ter akcijo izvedejo. S Farčni-kom sva iz Strniševe hiše opazovala, kako stvar poteka in videla, kako spretno je na-logo izvršila učiteljica Zora Stariha. Vse se je izvršilo po programu in poleg tisočev li-stičev in na večino hiš napisanih parol sta na telefonskih žicah viseli tudi dve sloven-ski zastavi. V akciji je sodelovalo 43 aktivi-stov. Poleg splošnih Ijubljanskih akcij smo izvajali tudi pomembne lokalne. Ko smo določali in pobirali davek OF, smo ga predpisali tudi gostilničarju Legatu, ki je imel lokal v Oražmovi hiši. Ko sta šla dva aktivista k njemu, da bo plačal 20.000 lir obveznega davka za OF, se je Legat ra-zburil, odločno odklonil plačilo in izrekel nekaj žaljivih besed (pozabil sem jih) na račun OF. Legat je bi! apolitičen človek in ni vedel, kaj se okrog njega političnega do-gaja. Sicer pa je bil zelo vljuden in dober gostilničar. To sem ugotovil sam, ko sem se pred vojno nekaj časa pri njem hranil. Na kvartnem odboru smo sklenili, da bomo organizirali bojkot Legatove gostilne. Na sestanku pri rajonskem sekretarju sem to poročal in prosil, da akcijo podprejo vsi kvarti v Mostah. Vsi so se strinjali irt akcijo vsestransko podprli. O zadevi smo imeli na desetine sestankov in povsod poudarjali moičečnost, ker bomo dali povelje, kdaj se bo bojkot začel. Ko je bilo vse dobro pri-pravljeno, smo akcijo začeli. Drugi dan bojkota sta šla Gustelj Farčnik in še neki tovariš v gostilno na kontrolo, če Ijudje izvajajo bojkot. V gostilni sta našla dva pi-jana delomrzneža in ju strogo opozorila, zakaj se ne držita povelja OF Nekaj sta se opravičevala )n takoj odšla \z gostilne. Boj-kot j? trajal kak teden in je vceloti uspel. Legat pa je klonil in iskal stike z OF. Ko so šli k njemu, jim je rekel, da bo davek plačal, a da je preveč, kar zahtevamo. Naši niso popustili. Legat jih je prosil, da bi o tem rad govoril z menoj. Ker smo z akcijo v bistvu uspeli, smo na kvartnem odboru sklenili, da se mu davek zniža in da se o tem z njim dogovorimo. Sel sem k njemu (seveda kot ilegalec skozi zednja dvoriščna vrata) Zelo je obžaloval izrečene besede na račun OF in zatrjeval, da ni tako mislil in da je tako reagiral zaradi prevelikega davka. Zatrjeval je, da mu posel slabo gre, da pla-čuje visoko najemnino in persona! itd. »Upoštevajte, da se je promet v vojnih ra-zmerah znatno zmanjšal in da ostane le skromen zaslužek,« je dejal. Pritrdil sem njegovim argumentom in ga pozval, naj se Franc Strle sam odloči, koHko davka bo plačal. Nise mogel odločiti in me prosil, naj to jaz dolo-čim. Rekel sem mu, naj ptača le četrtino, to je 5.000 lir in naj tudi pozneje daje za OF. Plačal mi je 5.000 lir in se zahvaljeval, jaz pa sem mu rekel, da bo imel zvečer polno gostilno in mu svetoval, da se tudi gostom opraviči za to. kar je storil. Pozvali smo Ijudi s parolo: »Zvečer vsi k Legatu!« Go-stilna je bila ta večer nabito polna. Legat se je oddahnil, zlasti še, ker je videl, da so mu Ijudje odpustili, čeprav so ga svarili, naj se ne igra z OF. Uspeh je bil dosežen z več vidikov. Pokazala se je moč OF. Bilo pa je to hkrati tudi opozorilo vsem, ki so omalo-važevali OF, in, kar je najvažnejše, poli-tično se je akcija zeio pozitivno odrazila med Ijudmi. Druga pomembna akcija, ki smo jo izvr-šili v našem kvartu, je bila poskusna mobi-lizacija ulične zaščite. Le-to smo imeli dobro organizirano v vseh ulicah Posku-sno mobilizacijo smo organizirali tako, da je moral vsak zaščitnik ob 18. uri stopiti pred svojo hišo in čakati, da ga bo obiskala kontrola. Tisti, ki ima orožje, ga mora imeti pri sebi. Za kontrolo smo določili za polo-vico kvarta Farčnika in Simoniča, za drugo polovico pa Maričko Kušlan in Franca Str-ieta. Kosmoob 18. uri hitro obšli vseulice, so bili vsi zaščitniki pred svojimi hišami in kdor je imel orožje, ga je pokazal izpod plašča ali potegnil iz žepa. Akcija je bila izvršena brezhibno. Podobnih akcij je bilo še več. Vse so ijudi in nič manj organizatorje spodbujale k na-daljnjim akcijam. Uspehi so me tako nav-dušili, da sem sam izvedel malo akcijo. Na mestu, kjer stoji sedaj zgradba skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, sem na večer pred praznikom oktobrske revolucije 7. oktobra 1941 zakuril majhen kres. Šte-fan Simonič (živi v Ljubljani in je nosilec Spomenice 1941) mi je dal delovni pred-pasnik, vanj sem naložil suhih Strniševih drv, dodal z nafto namočen papir, stekel na sredino travnika, vse skupaj zakuril in nato hitro zbežal v Šušteršičevo ulico. Lepo je zagorel ta mali kres in Ijudje, ki jih je bilo tedaj veliko na ulicah, so to gledali in vede-ii, za kaj gre. Italijanska patrulja je šla h kresu, vendar je takoj odšla, ne da bi kaj ukrepala. Akcija sicer ni bilatežka, vseka-kor pa tvegana, saj je bila izvedena ob zelo prometnih ulicah. Kvartni odbor je imel popoln pregled nad svojim območjem. Napravili smo skico, na katerl so bile ob ulicah označene hiše in vsaka hiša je imela loliko kvadratov, koli-kot je bilo družin in v vsakem kvadratu je bila označba, kako je kdo politično oprede-Ijen. Vsak posameznik je imel ustrezen znak (šifro). Tiste, ki so bili trdno za OF, smo označili s krogcem (°), zanesljiv sim-patizer je imel za oznako mali štirikotnik ( ), neopredeljenemu oziroma tistemu, za katerega nismo točno vedeli, kako je z njirn, smo dali znak mali trikotnik ( ). Večja črna pika je pomenila, da je sovražnik in izdajalec ( ), za tiste, ki so bili obsojeni na smrt, pa je bil čez črno piko napravijen še križ ( + ). Tako smo vsi sistematično delali za ttste z oznakotrikotnika. Pri tem smo se posluževali najrazličnejših prijemov, kako naj jih vključimo v OF. Navajam primer. . Ulični odbor OF Predovičeve ulice si je zelo prizadeval, da vkijuči v OF nekega uglednega železničarja, (ime sem poza-bil). Odgovarjaljim je, danimanič proti OF, da pa se noče z njo vezati. Na kvartnem odboru smo sklenili, da naša (kvartna) ob-veščevalna služba ugotovi, s kom se druži, kdo je njegov prijatelj, ki je morda naš člo-vek, da po tej poti pridobimo še njega. Ugotovili smo, da ima dobrega prijatelja v Šiški, ki je član OF. Ko smo s posredova-njem organizacije OF v Šiški prišl' do tega prijatelja, smo ugotovili, da je naš železni-čar zelo aktiven član OF na železnici. Nje-govo oznako smo zamenjali iz trikotnika v krožec. Tako smo postopoma spreminjali oznake na našem šifriranem seznamu. Večkrat smo morali izvršiti tudi kako spe-cialno in strogo zaupno akcijo. Naj nave-dem en sam primer. Rajonski sekretar me je zadolžil, da moram v strogi tajnosti v našem kvartu poskrbeti za prenočitev ne-kega tovariša. Prepovedal mi je, da ga sprašujem. kdo je in kakšno nalogo mora opraviti. Ko bo ta tovariš odšel, bom moral sekretarju sporočiti, kako sem nalogo izvr-šil. Zadeva je potekala takole. Pomagala sta mi Farčnik in Štefan Simonič, ne da bi vedela, za kaj gre. Prosil sem ju le za prenočišče za eno noč. Štefan mi je po-nudil svojo posteljo v sobi nad Stmiševoki-sarno. Tako sva z neznanim tovarišem to noč tam res prespala. Naročil mi je, da bo zjulraj ob pol šestih odšel in se verjetno kmalu vmil. Ko je zjutraj vstal, sem skrivaj opazil v njegovem žepu neki železni predmet. Zahvalilse mijezapomočspoz-dravom: »Morda na svidenje«. Čez kakih 20 minut se je vrnil in rekel »Uspelo je« Na mizo je odložil okrvavljeni predmet in str-gane rokavice ter rekel. »Pred tisto izda-jalko boste odslej varni, ker sem jo pokon-čal« Povedal je, da je stopil v hišo izda-jalke in njeni materi zaupno povedal, da mora s hčerko govoroti o zelo nujni zadevi. Mati mu je pokazala hčerino spalnico. Zaprl je za seboj spalnico, izdajalko kar v spanju likvidiral in hitro odšel. Nikoli nisem zvedel, kdo je bil ta Ijubljanski partizan. Zanimivo pri tem je še to, da smo v do-brih 15 minutah po vrnitvi lega junaka zve-deli od Strniševih, da je bila ta znana izda-jalka, ki smo se je vsi bali, likvjdirana. Nato je neznani tovariš, dobro razpoložen, odšel. Še pred tem pa je okrvavljene roka-vice vrgel v gorečo peč in si umil roke. Vse Moste so odobravale ta dogodek. To je bila resnično Ijudska sodba nad 24-letnim kletom, ki je veliko naših Ijudi izdalo. Morda bo kdo od bralcev nezadovoljen, da po to-liko letih pišem o tako krutem dejanju. Toda moral sem napisati, saj je bilo to de-jansko veliko moralno dejanje. Moralo je umreti mlado pokvarjeno dekle, da smo obvarovali veliko najboljših Ijudi, ki so tve-gali življenja za boljši jutri, za resnično svobodo. Tudi pomislek o pravičnosti ozi-roma dokazih o izdajah v tistem času je odveč. Ljudje so zahtevali in prosili, naj se ta in ta izdajalec likvidira. V takih pogojih je bilo izključeno, da bi bil kdo po krivem ob-sojen, ker Ijudje tega nikakor ne bi dopusti-li, saj je bil vsak Ljubljančan neštetokrat preverjen, kaj počne; še posebno pa je bil preverjen vsak izdajalec. Pri organizirariju OF odborov je bilo v Ljubljani veliko prožnosti. OF odbore smo organtzirali tudi po poklicih, pri čemer niso veljale meje kvartov ali rajon<5v. Zlasti z obrtniki smo pri tem imeli velike uspehe. Navajam primer. Precej časa smo priprav-Ijali sestanek s čevljarskimi mojstri in ga imeli neko nedeljo pri čevljarskem mojstru Vinku Ravbarju na Zaloški cesti. Ko smo razpravljali o ustanovitvi odbora OF čev-Ijarjev, se nenadoma pojavita na dvorišču dva agenta OVRE (italijanske obvešče-valne službe). Agenta sta bila že pred tem pri Ravbarju, vendarnikdarv nedeljo, koje bil lokal zaprt. Zato smo sumili, da smo iz-dani. Ravbarjeva žena se je hitro znašla. Zaprla je zadnja vrata, se slekla do pasu in se začela umivati. Ko sta Italijana trkala na vrata, se jima je pokazala in prosila, naj malo počakata, da se obleče. Medtem smo čevljarji razstavili po mizi razne vzorce za čevlje. Ko sta nas agenta vpra-šala, kdo smo, jima je Ravbar, ki je kot Primorec obvladal italijanščino, pojasnil, da smo vsi mojstri in da se od časa do časa posv fujemo o modi čevljev. Seveda sem bil jaz kot ilegalec najbolj v nevarnosti. Eden od Italijanov je začel nalahko peti slovensko pesem »Pa zakaj, pa zato, ker ga sinočkaj ni bilo...« in jaz sem se mu z basom pridružil, da sva se kar dobro ujela. Obema Italijanoma je šlo na smeh in pesem sva ponovila. Ravbar jima je veliko govoril, daje tako odvračal sum in na vse načine poskušal, da bi se razšli. Meni je dejal, da bom moral oditi, ker da sem iz Šiške. To je seveda tolmačil tudi Italija-noma in tako sem se hladnokrvno, z na-smehom odpravil. Še prej pa je rekel Itali-janu: »Buonocantare.« Hitro sem izginilza vogalom in nevarnostjeminila. Drugi soše nekaj časa ostali pri Ravbarju in ustanovili odbor OF, ki ga je vodil mojster Bratkovič iz llirske ulice.Pri Bratkoviču sem se večkrat zadrževal z izgovorom, da sem njegov pomočnik in sem imel na sebi čevljarski predpasnik. Nekegadne so prihrumeli Ita-lijani in Bratkoviča odpeljali. Jaz sem med tem časom sedel med dvema pomočni-koma in delal kot čevljar. Ko so Italijani odšli, sem seveda skozi zadnja vrala izgi-nil tudi jaz. Pri Bratkoviču je bila javka in tudi višji funkcionarji KP so se tam sreče-vali. Z Bratkovičevo aretacijo pa smo izgu-bili važno točko. Bratkovič je padel v Tr- novskem gozdu, ko se je vračal \z italijan-ske internacije. Življenje ilegalcev v Ljubljani se je znatno poslabšalo lebruarja 1.1942, ko so Italijani ogradili Ljubljano z bodečo žico in začeli sistematično izvajati racije. S števil-nimi oboroženimi vojaki so biokirali dolo-čeno število ulic, aretirali vse moške in jih s kamioni vozili v belgijsko kasarno. Tam so morali iti aretiranci mimo izdajalcev, ki so bili skriti za pregrado in so Italijanom kaza-li, koga naj obdolžijo in koga izpustijo. Tako so veliko Ijudi odpeljali v internacijo in veliko srečoje imel ilegalec, da ga niso do-bili. Sam sem bil dvakrat ujet v blokado, a sem se s spretnostjo in z veliko sreče rešil. Neko jutro ob pol šestih so Italijani bloki-rali nekaj ulic v Mostah, med njimi tudi Slapničarjevo. V tej ulici sem se največ za-drževal, in to pri Strniševih. Vsa družina z ! gospodarjem Antonom Stmišem vred je zelo aktivno delala za OF. Strniša je rad ' razpravljal, kakšno družbeno ureditev '. bomo uvedli po zmagi nad fašizmom in j skrbelo ga je, če bo takrat še imel privatno : kisarno. "Seveda smo mu prikazovali vse v najlepši luči. No, k sreči njemu nismo na-pačno tolmačili in njegova kisama še I danes, po njegovi smrti, dobro deluje. Ob tej blokadi smo bili pri Strniševih ujeti Av-gust Farčnik, Štefan Simonič in jaz, torej kar trije člani kvartnega odbora OF. Poleg mene je bil tudi Farčnik pri Italijanih na spi-sku zaaretacijo. Vsi smobili vvelikizadre-gi, kam naj se s Farčnikom skrijeva. Končno smo se odločili, da naju zabijejo v eno izmed visokih kadi, ki so jih uporabljali za izdelovanje kisa. Če bova zabita tam v eni izmed kadi, naju Italijani zelo verjetno ne bodo našli. Gospod Anton Strniša naju je res z dvema pokrovoma trdno zabil v kad. Po nekaj minutah sva začutila, da težko dihava. Jaz s svojimi hromimi pljuči sem to še bolj občutil, a Farčnik me je tola-žil, da ne bo hudega. K sreči je kmalu prite • kel v kisarno 11 -letni Drago Strniša in naju obvestil, da Italijani v tem času preiskujejo sosedovo hišo, in da bodo potem prišli k njim. Ko je to povedal, je stekel k vratom, midva s Farčnikom pa sva na ves glas zav-pila, naj se vrne. Naročila sva mu, najtakoj pride oče in kad odpre, ker se bova sicer zadušila. Sama se nisva mogla rešiti, saj je 3 ^PIa za odpiranje kadi potrebna posebna priprava. Ko je Strniša kad odprl, nama je v glavo udarila neznanska bolečina in bila sva oba vrtoglava. Vendar je bolečina hitro minila. Kam zdaj? Skoz okno v hlevu sva skočila na Burgerjev vrt in se po trebuhu splazila v sosedovo hišo, ki so jo Italijani med tem časom zapustili. Prišla sva k Za-krajškovi druiini, ki |e delala za OF. sin Viki pa je že bil v partizanih (tam je padel). Smole, ki sva jo imela tisti dan, pa še ni bilo konec. Ko so Italijani na ulici naganjali are-tirane moške na kamione, da jih odpeljejo pred izdajalce v kasarno. so se med njimi zadrževali tudi otroci. Eden od njih pe se je dnjgemu pohvalil, da sta se dva pa le skrila v pjihovi hiši. Italijanski vojak (očitno je bil Slovenec) ga je razumel in ga vprašal, v kaieri hiši je doma. Ta mu jo je pokazal in s Farčnikom sva skoz okno videla, kako se hiši približuje skupina Italijanov, da jo po-novno pregleda. Kaj sedaj? sva se vpraša-la. Farčnik je skočil v stranišče. jaz pa za hišo in se pritisnil k zidu. Kar bo. pa bo! Ko je Italijan odprl stranišče, se je Farčnik s hlačami v rokah pomaknil za vrata, vendar ga je Italijan opazii in začel vpili: »Bandito, comunista!« Odpeljali so ga, jaz pa sem ostal za hišo in se rešil. Zelo smo žalovali, ker smo izgubili najaktivnejšega člana OF (takrat je bil tudi že član KP) Farčnika. foda tudi on se je znašel. Videl je, da so Italijani delili aretirane na manj in na bolj sumljive in jih tako tudi razvrščali ločeno v kamione. Pomešal se je med tiste, ki so bili manj sumljivi in zvečer se je vrnil k Strniše-vim.kjerjetudisicerstanoval. Velikojebilo veselje med nami in Štefan naju je v šali zafrkaval, češ, da se je ziutraj v kisarni nekaj obotavljala okrog naju — »Matilda«. Kmalu za tem dogodkom smo pri Strni-ševih zgradili dva bunkerja, v katerih smo bili varno skriti. S Farčnikom sva večkrat prenoLevalaše druge ilegalce. Takoje noč pred smrtjo z nama prespal rajonski sekre-tar, simpatični Milan česnik (po smrti pro-glašen za narodnega heroja). Na nevaren led me je spravil mlad zdravnik, moj dober znanec, ko mi je po-nudil zavetišče v Ijubljanski porodnišnici v Šlajmerjevi ulici. Srečala sva se pri tromo-stovju in zelo je bil začuden, da hodim kot komunist po Ljubljani. Vprašal me je: »Kje pa žtviš, kako je mogoče, da te ne izstedi-jo?« »Živim danes tukaj, jutri lam, enkrat spim pri enih, drugič pri drugih dobrih Iju-deh. včasih v kaki šupi ali skladišču. Kakor pač nanese.« sem mu odgovoril. Pa mi ie rekel, da lahko pridem k njemu v porodnis-nico, kadar je dežumi. »Tam ti bomo dali večerjo in zajtrk, na skrivaj bova poslušala radio in če ti bo pretiia nevarnost, ti bomo dali belo haljo pa boš zdravnik in tako na varnem.« Dogovorila sva se, da pridem v porodnišnico naslednji torek. Ko sem zve-čer prišel, je vse potekalo tako, kot je bilo rečeno. Prenočišče pa mi je dobrotnik do-ločil v stanovanju hišnika, v kleti. Hišnik in njegova žena sta bila zelo prijazna in mi dala prijetno sobico, da sem v njej prespal. Zjutraj. kmalu po peti uri. pa me hišnica zbudi in reče, da moram takoj iz njihovega stanovanja, ker da je na ulicah vse polno italijanskih vojakov. Rekel sem ji, da to ni nič nevarno, ker porodnišnice prav gotovo n