^ ,uk dan raten tobot, naddj *** In praiBikof. daily mmš Satardan. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urada liki la upramlikl prostori: S667 South LawadaU Aro. Otflea ot Publication; «667 South Lawndala Ato. Tak phono, BookwoU 4804 ^yeabxxxl IIÄ^ä J« f^'®® Jaaaavy It. lttt. at *t >wt rfftw Um Act of CoacTCM o« Mar«* «. Iltt. CHICAGO. ILL.. PETEK, 10. MARCA (MARCH 10), 1939 Babooripüoa 16.00 Toarlj STEW—NUMBER 49 Aea^taaci fy filing at apocial rata of pooUfo provided for te aaotioa 1101, Act of Oct. », 1017, amthorUod onJ«SliâÛ:111, elavskakonfe enca preme- îena v n. york ibor ADF študira Lewisov načrt obin se pridru- ;iL POGAJALCEM 9. marca, da ije Washington, D. C., Sinoči je bilo naznanjeno, Ameriška delavska federaci-ki je prej zavrgla Lewisov adiog glede ^ružitve vseh u-ADF in CNT ter železniških tovščin v eni mogočni oi^k-laciji, revidirala svoje stali-Naznanilo je bilo objavlje-potem, ko sta se odbora ADF CIO izrekla za premestitev bference v N?w York. Mina pogajanja se bodo obno-v Nfew Yorku v petek in na vni red bo prišlo tudi vpra-ustanovitve Ameriškega avskega kongresa, v katerem bi se strnile vse delavske ipe. arry C. Bates, načelnik od-a ADF, je izjavil, da bo nje-odbor študiral Lewisov na-ki predviduje ustanovitev leriškega delavskega kongre-Pripravljen je razpravljati o vseh drugih sugestijah, bodo predložene konferenci, ej so člani odbora ADF izja-da Lewisov načrt ne zaslu-upostevanja in da ga je pred-z namenom, da dobi publi-to v časopisju. K Včeraj so se člani obeh od borstal i v uradu federalnega vskega departmenta. Se-nka se je udeležila tudi Fran-Perkins, V delavska tajnica, wis je na tem sestanku pri-«čal, naj člani odbora ADF >no analizirajo njegov načrt ustanovitve Ameriškega vskega kongresa, kar so u-Kevali in potem podali skup-izjavo, da se bo konferenca aijevala v New Yorku. frniel J. Tobin, predsednik voznikoV (ADF), ki je fl kot zagovornik sprave med Kriško delavsko federacijo Kongresom industrijskih or-nizacij, se je udeležil vče- i»nje konference. On je bil *novan za člana odbora ADF, ia nominacijo je odklonil lovorom, da je preveč zapo-Potem se je premislil in »družil pogajalcem. V Wa ngtonu pravijo, da je Roose ■««m apeliral na Greena, J urgira Tobina, naj sprejme k" isisredovalca. Poznal Je Johna Babnika Chicago.—Mike Seme j a, Box 853, Gilbert, Minn., piše Prosve-: V 44. At. Prosvete sem čital smrti Johna Babnika v Veroni, a. Ce se ne motim, je bil moj sosed v starem kraju. Njegova družina že dalj časa poizveduje njem in jaz sam sem že posku-oil izvedeti, kje je. Leta 1916 je )il tu v Minnesoti. Hvaležen bom rojakom v Pennsylvania i, če mi sporoče podrobnosti o tem labniku. m Veati iz Minnesote Gilbert, Minn.—Tu je pred dnevi naglo umrl Anton Germ, star 52 let in doma iz Dobrepo-ja. Bil je samski in delal je pri WPA. Tu ni imel sorodnikov in tudi ni bil pri nobenem dru-ittvu. Dobro je bil poznan pod menom Skrcel. Novice iz Penne Jenners, Pa.—Pred nedavnim e umrla za vodenico Johana Novak iz Baswella. Doma je bila iz Kota pri Igu in zapušča moža n petero otrok. Ni bila pri nobe nem slovenskem društvu.—Daje je umrl Koman Klemenovič, po rodu Rusin in star 65 let. Bil e dober in zvest član društva 503 SNPJ.—V Puritanu, Pa., je pa umrl Vincent Bakale, star 58 et in doma iz Ozlja pri Karlovcu. Bolan je bil štiri dni za influen-co in tu zapušča dva brata, v Jugoslaviji pa ženo. Bil je član društva 368 SNPJ. Nov grob v IlHnoisu E. Moline, 111.—Pred dnevi je tu umrl Jos. Sarič, star 58 let in član društva 286 SNPJ. Prej je bil član društva 711 v Detroitu, Mich., in še prej je bival v Salt Lake Cityju, Utah in St. tauisu, Mo. genta tuje države treljena v Rusiji Moskva, 9. marca. — Dva *'žena agenta neke tuje drža-bila ubita v bitki s so- PNk,mi *trfiiami ob meji "ne- '1J; ^hodu", dva druga pa Oiia ujeta. Ruski vojašk Je bil ranjen v bitki. U , / ,H,r'M '!<> pravi, da so bih '«■ ir.s-kisti i„ v službi ne- "Oržuazne države. ¿oriičanje zlatih idnikov v Kolom bi j t Kolombij..- Rudar-*anabria je začela iz- M" rudnike zlata v distrik I/étala vozijo po- * "»«merijo v U zapuščen gorovju/ Transmit l>0 f,ru,tih l,rom*tnih n J* nemogoéa. bankovci ni na golfišču * marca. — Zaklad bankovcev v vsot "dkrit na nekem Nilesa. čikaške-'••"ikovci ao bi lirah Domače vesti • Članica v bolnišnici Yukon, Pa.—V bolnišnico Greensburgu se je morala podati Cecilija KoraČin, članica društva 117 SNPJ. Prijatelji in znanci o lahko obiščejo. Narodila se je članica Universal, Ind. — Tukajšnja družina Prašnikar je dobila zdravo in krepko hčerko, tukajšnje društvo 305 SNPJ pa novo članico. Oče, mati in sestre so že pr SNPJ. Japonske bombe pobijajo Kitajce Več sto ubitih v napadu na Icang Sanghaj, 9. marca.—Japonski letalci so včeraj napadli z bombami Ičang, mesto, ki je okrog 378 milj oddaljeno od Hankova in ima 112,000 prebivalcev. Bombe so ubile čez 600 civilnih pre bivalcev In porušile veliko števi lo poslopij. Japonski letalci so tudi nava lili na Jungčang v provinci Kan si, odkoder vodi cesta v sovjetsko Rusijo. Japonci trdijo, da Kitajci dobivajo po tej cest orožje, municijo in drugI bojn material iz Rusije. angleška vlada obljubila pomoč francih Vojni minister poudaril solidarnost med državama OJACANJE ANGLEŠKE ARMADE Ix»ndon. 9. marca. — Vojni minister Leslie Hore-Belisha je včeraj naznanil v parlamentu Drogram vojne pripravljenosti n ojačenja angleške armade na stopnjo, da bo lahko takoj stopila v akcijo, če izbruhne vojna Evropi. On je naglašal, da solidarnost med Anglijo in Francijo zahteva ojačanje angleške oborožene sile. Velika Britanija bo poslala devetnajst vojaških divizij, okrog 300,000 mož, v Francijo, ako se bo ta zapletla v vojno. "Angleška pomoč Franciji mora biti učinkovita," je rekel minister. "Razvoj situacije v Evropi zahteva, da moramo biti pripravljeni na vse eventualnosti." Program vojnega ministra predviduje tudi mobilizacijo rezervistov v vseh kolonijah in dominionih britskega imperija. Predložen je bil zaeno z vojnim proračunom, ki določa ogromne izdatke za narodno obrambo. Glavne točke programa so: Mobilizacija vojaških divizij in povečanje armade. Ustano yitev poveljstva protiletalske obrambe in ojačanje obrežnih topniških Loterij. Gradnja lah kih in težkih tankov ter bojnih ladij. Ustanovitev rezervne ar-madne sile v kolonijah in do minionih. V Berlinu so takoj komentirali program angleške vojne pripravljenosti. Visok pred stavnik nemškega zunanjega u rada je izjavil: "Naše utrdbe ob zapadni meji so take, da jih ne bodo fran coske, niti angleške divizijo, al vse skupaj nikdar prekoračile. Mi se čudimo izjavi angleškega vojnega ministra, da bodo angleške divizije poslane v Francijo, ker je Hitler že večkrat iz javil, da Nemčija ne bo predložila teritorialnih zahtev Franciji." Debata o delavskem zakonu odložena Ektekutiva ADF revidirala «tališče Washington. IK C.—(FP)— Zaslišanje o amendiranju Wag-nerjevega zakona je bilo odloženo. Senator Elbert Thomas, načelnik odseka za delo, je dejal, da bi razprava v tem času morda kalila mirovna pogajanja med predstavniki Kongresa industrijskih organizacij in Ameriške de-avske federacije. Senator Walsh, ki je predložil amendmente v imenu Ameriške delavske federacije, je izjavil pred člani eksekutlvnega odbora unije združenih čevljarskih delavcev (CIO), da bo umaknil amendmente, če se bo uveril, da bi škodovali delavskemu zakonu. Walsha je obiskala delegacija čevljarske unije pod vodstvom Powersa Hapgooda in R. J. Mitchells in ga urgirala, naj umakne amendmente. 'T)am vam besedo, da * bom umaknil amendmente, ako se bom prepričal, da ogražajo glavne namene Wagner je vega zakona," je rekel Walsh. Španska komunistka pobegnila v Francijo Marseilles, Francija, 9. marca —Dolores Ibarrurl, komunistka m podpredsednica španskega kor teza (parlamenta), je včeraj dospela v to mesto iz Orana, Alti rija, kamor je pobegnila po str-moglavljenju Negrinove vlade Z njo vred je prišlo več drugih španskih komunistov in neka sto bivših vojakov. Vse so francoske avtoritete poslale v koncentracijsko taborišče. Hapgood in Mitchell sta potem, 'Almerija. bojne ladje za-straž1le španska pristanišča Franco pošilja čete na madridtko fronto COMUNtSTtCNA RE-VOLTA ZATRTA Lizbona, Portugalska, 9. marca. — Gibanje fašističnih čot na madridski fronti je znamenje, da hoče general Franco ix-coristiti notranji spor mod lo-Jalisti v svoj prilog. Prlprav-ja se na novo ofenzivo, da zlomi odpor in izsili kapitulacijo oj al isto v. Burgos, Španija, 9. marca. — Blokada špapskega obrežja ob Sredozemskem morju, ki je pod controlo madridske vlade, je bi-a sinoči odrejena. Namen blokade je pospešitev konca civilne vojne. Cona, katero so blokirale bojne ladje, se razteza od Sagunte na severu do Adro na jugu in ukljuČuje vsa glavna prlstaniščna mesta. Ta so Va-lencija, Alicanta, Kartagena In obiskala kongresnima Conneryja člana delavskega odseka nižje zbornice, ki je izjavil, da bo on apeliral na Walsha, naj umakne amendmente. Dalje je rekel, da je prejel več telegramov in pisem od unij CIO In ADF prot amendiranju zakona. Iz izjav voditeljev Ameriški' delavske federacije je tudi razvidno, da nameravajo odnehati v kampanj za amendiranje ^'agnerjevega zakona. I . . . V- . . ,1 Magnat za skrajšanje delovnega tedna Načrt predložen federalni komisiji Washington, D. C.—Skrajša nje delovnega tedna na štiri dn v premogovni industriji, v kater je uposlenllx 400,000 rudarjev, je sugestlral E. C. M inter, predsed nik Minter Fuel Co., ki operira več premogovnikov v West Vir giniji. Minter je dejal, da skrajšanje delovnega tedna reši lo problem nadprodukclje v te industriji. On je tudi predlaga amendiranje zakona, ki se nana ša na to industrijo, v pismu čla nom federalne komisije, ki izva j a jo ta zakon. Načrt je v soglasju s stališčem rudarske unije UMWA. Ta bo predlagala skrajšanje delovnega tedna na 30 ur, ko se bodo priče ia pogajanja glede sklenitve nove pogodbe, ki ima nadomestiti se da njo, katere veljavnost ¡»oteče 31. marca. Minterjev argument je, da bo skrajšanje delovnega tedna preprečilo zlorabe, predvsem prodajanje premoga po ceni, ki ne pokriva stroškov produkcije. Premogovna industrija mora biti Zadnje vesti MADISON. W1S. — Tukajšnja nižja zbornica je aprejela zakon za "delavitki mir." Sedeča stav-ka Je prepovedana. H ARRISHURG. PA.—Trinajst blvlih demokratskih državnih u-radnfkov obtoženih korupcije. LONDON. — Anglija namerava sklicati raaorožitveno konferenco s namenom, da umiri Mua-sollnlja. — Francoski general se boji. da Hitler Invadira Holan-dlje. LONDON. — Angleška vlada odredila, da bojne ladje sprem-JaJo In ščitijo angleško tovorne larnlke, ki imajo prodreti Fran-lovo blokado lojallstlčnih pristanišč. HRNDAYE. — Komunisti v Madridu so se podali generalu Mlaji, ampak v drugih krajih španake republiko se še upirajo novi vladi. PRAGA. — Predsednik čeho-slovaške republiko Hacha Jo odstavil predaednHia avtonomne Slovak i Je Jožefa Tisa. Vlada v Burgosu je naznanila, da bo vsaka tuja ladja, ki se pojavi v blokirani coni, zaseke na ali pa torpedirana. ' To pomeni, da je lojalistlčno ozemlje odrezano od Zunanjega sveta. Blokada je bila odrejena momentu, ko vsa znamenja kažejo, da bo civilna vojna kmalu končana. Skoro vse lojalistlč-ne bojne ladje se nahajajo pristanišču Tunisijo. francoske kolonije v Afriki, kamor so pobegu U* is Kartagww. Nobene ga izgleda ni, da lil lojallstlčna Španija zlomila blokado. Madrid, 9. marca. — fcpansk republikanci so zatrli komuni stično revolto v Madridu in dru gih mestih po vročih pouličnih bitkah. General Jose Mlaja predsednik novega obrambnega sveta, je sinoči naznanil, da je bila hrbtenica revolte strta, ko so njegove čete pregnale komu niste iz poslopij, v katerih so se zabarikadirall. Praske med če tami in komunisti se nadalju jejo v predmestjih Madrida Komunisti so se uprli obrambnemu svetu, ko se je začel pogajati z generalom Francom glede sklenitve miru. « Vozniki se pridruiili stavki hotelskih delavcev"* Washington, D. C., 9, marca — Vozniki ao se včeraj pridru žili stavki hotelskih delavcev, k so šli v M za zaprto delavnico Dovoz živil v hotele, ki so pri zadeti v stavki, je bil ustavljen potegnjena iz rok "neorgantzira nih in nesodelujočih grup, ki ope rirajo premogovnike v prid svojim interesom, in izročena kooperativnim grupam, kar bo v korist industriji na splošno." Reorgmiziranje departmentov Kongresna zbornica •prejela načrt Waahlnfton, D. C., 9. marca — Nišja zbornica je sinoči z 246 proti 153 glasom sprejela načrt, ki dajo predsedniku Rooseveltu omenjeno' oblast glede reorganizirala vladnih dopartmsntov bil takoj poslan sena-britev. Načrt 1« b tu v ocmbr 1'risfiiAi adml-1 pomoči utrditev 0dn0-sajev med anglijo in rusijo Nova poteza angleške diplomacije CHAMBERLAINOV AGENT V MOSKVI London, 9. marca. — Velika Britanija se trudi v naporih, caterih cilj je vzpostavitev prijateljskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. TI na|mri demonstrirajo najvažnejši razvoj v borbi med diktaturami in demokracijami. Poskus glode ibližanja med Veliko Britanijo in Sovjetako unijo jo bil storjen v Londonu na iniciativo Chamberlainove vlado. PremierjOvi politični nasprotniki trdijo, da Je on odgovoren za ohladitev prijatelj-' stva med Moskvo in Londonom, ker se je pridružil diktatorskim državam v pobijanju komunističnih doktrin. Odnošaji med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo so se o-hladili v prvih dneh špansko civilne vojne, ko Je Moskvs očitno izražala svoje simpatije napram španski ljudski vladi, do-Čim Je Chamberlaln skušal izolirati konflikt z ustanovitvijo mednarodnoga nevmeševalnega odbora. Odbor je bil ustanovljen, toda Italija in Nemčija sta, Čeprav sta bila reprosonti-rani v odboru, vseeno zalagali španske upornike z vojaštvom, orožjem in bojnim materialom, dočlm loj al Isti niso mogli dobiti Odbor odločil v prilog uniontstom Chester, Pa.—Dvanajst delavcev, katere je American Viacose Corp. odpustila zaradi unijskih aktivnosti, bo ponovno dobilo delo v tovarni na podlagi odloka arbitražnega odbora, ki je posegel v konflikt med tekstilno unijo (CIO) In kompanijo. Dr. Wil-lard Hotchkiss, nsčelnik odbors. je odredil, ds mors družba plačati delavcem $3500. vsoto, ki predstavlja izgubo zaslužka. Kompanija Je naznanila, da se bo pokorila odloku. ■L ki so bile zakupa, rejevalca. ne v zemlji. Frankie Psrker. "butlegar" v času prohibiclje, in August Englehsrdt. bivši aslu-nsr, sts bjls aretirana kot pona- nistracije so napeli vse silo, da porazijo predlog, ki ga je v zadnjem momentu stavil kon-gresnik Hatton W. Hummers, načelnik justičnega odseka, ki bi dal zbornici in senatu pravico veti ran js vsakega reorganl-zscijskegs načrta, ki bi ga predložil predsednik. Pri poimenskem glasovanju je bil predlog poražen r. 208 proti l!Kt glasovom. Med department!, ki niso u-ključen! v reorganizacijskem načrtu, so komisija civilne službe, meddržavna trgovinska komisija, borzna komisija, federalni računski urad in nekaj drugih oddelkov. Kongresnik Ross Collins Je včeraj f miz val zbornico, naj te-mol J i to prouči obrambni program, ki določa ogromne izdatke za ojačanje oborožene silo na suhem, morju In v zraku. V svojem govoru je očltsl Rooseveltu, ds namenoma |>odžiga vojno histerijo, da izsili sprejetje pro-grama. Dejal je, da nI pacifist, temveč zagovornik zadostne narodne ftbrambe, Je pa proti temu, da bi Amerika (»otrošila milijarde dolarjev z« oboroževanje. - Prsell pttdijo alavfctifcase. pripeljali v ßvinrn«*** prrd Ittv.rm, ( «rtka-Wriffct Airplane Ce* m lattis; Ma. kjer Je aal Ja alrttjaikt* oklérala -lavlu». Konvencija Martinove frakcije končata Borba zrn kontrolo unije se nadaljuje Detroit, Mlrh., 9. msrca. — Konfliktne grup« v uniji avtnlh delavcev ae priprsvljsjo ns nadaljnjo borbo, ki Ims odločiti, ka« («•ra izmed teh l*> kontrolirala organizacijo, Konvencija Mar t i nov* frakcije je bila včersj zaključena, Martin in njegovi priataši trdijo, da nsaprot na frakcija, ki so jo voditelji CIO priznali za le-gslno predstavnico orgsnizlrsnih ivtnih delavcev, mobilizira "štur-mar Je" za boj. Ta la» Imela svojo kofi venci jo v Clevrlandu, O., ki ae pri/ne 27. mana. Ko Je Nemčija anektlrala Av- strijo, je Maksim Lltvlnov, sovjetski komisar za zunanjo zadevo, a|»eliral na Anglijo, Fran-cljy in druge demokratične države v Evropi, naj se združijo v borbi proti fašizmu. Njegov spel Je bil Ignorirsn in Rusljs ni bila niti povabljena na mo-kovsko konferenco, na kateri sta se Chamberlaln in Daladier u-klonila pred Hitlerjem in Mus-solinijem in pristala na razkosanje češke republike. Zdaj, ko se Je situacija spremenila in Je Jasno, da Chamberlaln ne bo pomiril diktatorjev, Je angleška diplomacija revidirala svoje taktiko In se spet obrnila na Rusijo, da jo poteg, ne v svoj krog. R. 8. Hudson, tajnik vladnega trgofinskega departmenta, bo kmalu odpotoval v Moskvo, kjer se bo pogajal s sovjetskimi avtoritetami glede sklenitve' trgovinske in ekonomske |»og<»d!»e. Ta obisk bo pokazal, ali Je zbllžanje med Anglijo in Rusijo Še mogoče. Unionisti obtoieni zarote in izsiljevanja Los Angeles, ('al.—-Tu se Je pričela obravnava proti petnajstim uradnikom in članom avtno unije, ki so obtoženi zarote In Izsiljevanja. Izsiljevanje Jo bilo v tem, ker so pobirali unijsks prispevke od delsvcov, ki so upo-sleni v tovarni Chrysler Motor Corp. I * t a i Jos Je obdolžila orgs-nizaiiJo tovsmsrjev omreženjs unioniatov. Aretacije iidov na Dunaju Dunaj, U. marcs. — Petdeaet Židov J« bik» aretiranih v navalu nacijske policije na neko kavarno, Vsi so bili obtoženi vti-hotapljaiija denarja v neko drugo državo, Rusinja dobila visoko pozicijo Moak vs, 9. msrca. — Valentina Mtepanova (íruobudova, 2M let stars letalka, Je bila včeraj imenovana za načelni«» departments sovjetskega civilnega le-talstva. • _ , ___. *... PBQSVET* PROSVETA THE EN LIGHTEN MÄHT i V LASTNIMA Is «HM ff J* M Ml* tata. MH M »4 Mftt ■» MI UM D»IUA IM« ( I pm pmr. Clli— «Ml OUm» •*-*• a« •muto *.m »« v«"- Wm ihm« M.) M «M*. to » AM to i» »rtirtii Mmtnfr «i i ■■ • lanMtai will Ml k« nlMMi OtAw M »Urili. »IM*. M kr PROSVETA MAT-M h. Španski beguni V Francijo je pribežalo ¿«5 Pireneje več ko 100,000;.Spancev, vojakov in civilistov, iz Katalonije. Kakor se glase najnovejla poročila, ao ti reveži skoro prišli z dežja pod kap. Ušli so fašističnim morilcem — prišli pa ao v roke trdosrčnim francoskim birokratom; prvi bi jih bili najbrže kmalu izstrelili, fadnji P* ^«J revne Inanakc begune mučijo z mrazom in gladom, da počasi umirajo . . . Francoska vlada bi rada z Anglijo vred pridobila Franka zase, ds bi obrnil hrbet Musso-liniju in Hitlerju — pri tem se bo bridko pre-varila — in zdaj ae mu na vae načine prilizuje. Francoski oblastniki ob španaki meji ao ne le aprejeli španske begune naravnoat sovražno, pač pa jim nagajajo in postopajo z njimi kakor z živino. Nekateri španski beguni ao celo bili aretirani in izročeni španskim fašistom. Takšen je rezultat ciganske francoske in angleške politike napram nearečnl španaki republiki. Najprej ao s svojo "ncintervenčno" cigani jo — pri kateri je v svojo sramoto sodelovala tudi Amerika — zvezali španaki republiki roke in noge, nato pa so mirno gledali, kako sta Mussolini in Hitler pretepala zvezano špansko republiko — zdaj pa, ko ao fašiati dosegli, kar ao hoteli, ne privoščijo niti golega življenja In svobode onim, ki so ušli fašističnim kroglam . . . Za tiste airomake v Franciji Je SNPJ zadnjič prispevala $100. Potrebno je, da priape-vajo tudi posamezna društva in člani, da ae onim revežem, ki so žrtve ne samo brutalnega fašizma, temveč tudi ne)iopi*negu izdajatva — sunka z nožem v hrbet! — le za trohico olajša ailno trpljenje. Bojkot totalitarcev Pred dnevi je prišla vest, da je Percy Williams Rridgeman, profesor fizike na harvard-ski univerzi v Cambridgeju, Mass., zaprl avoj. laboratorij za državljane totalitarnih držav. V tistem laboratoriju že dalj časa eksperimentirajo z novim proceaom strjenja Jekla In Bridgcman hoče. da ta proces služi samo demokraciji, ne pa diktatorjom. Profesor Bridgcman Je na avojo pest objavil manifest v reviji »Science, glasilu Ameriške asociacije za (»odvig znanosti, v katerem |>ozl-va ameriške znanstvenike, naj čuvajo svoje važne iznajdlic pred totulltarcl, da se ne okoristijo z njimi na škoiRnlcmokracIJc. On sam je dal dober zgled, ko Je zaprl svoj lalioratorlj državljanom iz Juiioiiske, Nemčije, Italije in Rusije; iz svoje službe ju tudi odslovil dva Japonca. Ce bi vsi ostali ameriški znanstveniki, iznaj-ditelji in lastniki važnih laboratorijev posnemali tegs moža, ki bil bojkot diktatur kmalu efektiven. Čistka otrok v Rusiji PorotiU iz .Moskve —• katera pa je komunistični Usk v Ameriki korenito zamolčal — o procesu v U*nin*k Kuznutsku proti trem policijskim uradnikom in ptavdiiiku, ki ao terorizirali šolske dečke in iz njih izsilili "izpoved!" šptonjikih. fašističnih in protinovjetakih aktivnosti. najlepše osvetljuje žaloatne razmere, v kakršnih se nahaja današnja Rusija |>od brutalno diktaturo. Oet vortca obtoženih oblastnikov je priznala, da je pričela gonjo proti šolarjem zato, da ae prikupi svojim višjim; trije policaji so hoteli priti na glu* kot "goreči čuvaji sovje'tov.M Dečke v starosti 10 do 11! let no drlali v naporu oaam mesecev samo zaradi svoje "komuniatič-ne gorrCnosti" — in otroci so kom ik* "vse prignali", umu da bo konec njihovega mučenja v sapoiih Takšna je sovjetska justica! Ali je med to in nacijako juaUco v koncentracij-skih moriščih kaj raalike? Knak primer je pred tedni prišel na dan v Kijevu, kjer je petorka "goratih" komunistov terorizirala in vlačila v za|»or nedolžne delavce Mimo ¿ato. da pokal«- da je na straši, da dela . . . Ta alt oni čitatalj bo pa rekel: Kalotjr ao le prišli pred sodiš** in prejeli kasen, kar pome ni, da Je tudi v Rusiji še pravica: m» IHi, «g» IMJ» f Glasovi iz naselbin Klerikalna mroganca in naš kometi t ar Prejeli smo in objavljamo, kakršno amo prejeli—« vsemi slov-niškimi napakami vred — aamo zato, da lahko komentiramo, kakor ti rojaki zaslužijo. Ker pod-piaani nič ne povedo, odkod pišejo, povemo mi, da pišejo Iz Cle-velanda: ZAHTEVANO POJASNILO V oficijelnem glasilu S.N.PJ., iatu "Prosveta" dne 23. februarja, ima Mr. Frank Barbič dopis, ti zahteva od gotovega člana, ki e vključen v Slov. zvezo društev Najav. Imena, naj mu da pojasnilo. Ker ni to stvar posameznica, pač pa zveze kot celote, mu radevolje odbor dotične organizacije poda v sporni zadevi, sledeče informacije. Kar se tiče da, je, Mr. Barbič "nemogoče preko vaših argumentov", stavimo Vam to vprašanje: Ali ni vse vaše blatenje, bodisi duhovnikov ali lajfkov, smešenje verskih obredov in napadov na verske resnice, katoliške Cerkve od vele strani naravnost usmer-eno da dosežete cilj in ta je: Da diakreditirate, vzbudite sovražno razpoloženje pri članih .N.PJ. napram katoliški Cerkvi, ki so pa tudi udje Cerkve, ob enem člani omenjene organizacije?! Ali amo v zmoti, ko vemo t preteklosti vašega ruvanja, ki ate bili tako agilni v tem delu; če vaa po vaših delih sodimo, da rečemo: "Namenom^ to delate"! Sklicujete se "Uničiti me ho-iejo s tem da bi službo zgubil. >epo krščansko delo, kaj ne!" Vi reanica! Pač pa hočemo do-aeči z moralno dovoljenimi sredstvi, da vi prenehate—aeveda če ločete—napadati katoliško versko prepričanje, bodiai verske resnice, ustanove ali osebe ki jih letite, radi njih prepričanja. V dopiau, ki je spisan v angleščini, «e opirate "... free preas." Yes, zajamčeno je slednjemu državami ali ne državljanu, pa ima (ot vsaka avoboda, meje. Vidite. tako ima ¡mi tudi denar, ki se Steka iz žepov katoličanov v pod-et je v katerem ate vi'ualužbenl, popolno neodvisnost! In tukaj je point," katerega vam omenjena iveza pred vas postavi. Da se bo posluha iste metode v dose-i to avojih ciljev, kot se poslužuje 'Legion of Decency" in to je, da ne patronizlra trgovin kjer prodajajo opolzko literaturo. Boj (otiranje je v mnogih prodajalnah imelo vidan uapeh. da so se rgovci rajši odrekli prodajanju take robe, kot pa da bi zgubili petronisiranje odjemalcev. V Vašem primeru pa, da, sveža ne bo patronizirala |>odjetje katerem je ualužben (tornj plačan tudi s katoliškim denar em, saj vi ste odvisni od kom-panije. Kompanija pa je odvisna od odjemalcev, oairoma "pas-aengera") Človek, ki namenoma ruši prepričanje katoliške vere. n verujte, da zveza ne 1st orne ena samo na 4 slovenske .fare, pač pa bo pritegnila vseh osta ih 88 Holy Name društev osta ih fara škofijske zveze, da usta vi patronisacijo podjetja, dokler uslužbenci družbe, nt* prenehajo z napadi na katoliško prepričanje. Ce se bo kompaniji splačal tak štrajk, od strani katoliške publike, radi vas, je dvomljivo. Tudi pod unijsko zaščito ae za-tecite, Če vam bo kaj pomagalo. In to delo lahko smatrate za nekrščansko. Vemo, da po vašem mnenju, je katoličanom nedovoljeno za to orožje prijeti. Kajti v prispodobi povedano: Ako v stajo hodi volk in kolje ovce, gospodarju ni dovoljeno vrata zapreti. Imate pred seboj Mr. Barjt>ič dvoje: Delo in mir od nas, ako pustite v miru, naše versko prepričanje, cerkvene obrede in osebe, ki so vam neljube. Imate pa tudi dovoljen "free press" da nadaljujete svojo akcijo—ki vam bo prinesla naš bojkot; kar hočete pa sami izvolite. Za Slov. zvezo društev Najsv. Imena. John J. Oman, duhovni vodja. Jacob Resnik, predsednik. Frank A. Hochevar, tajnik Lawrence Bandi, blagajnik. Pripomba uredništva: Gornje Pojasnilo" četvorice cleveland-skih rojakov se tiče indirektno tudi-uredništva Prosvete, zato je potreben ta komentar. Potrebno je omeniti tudi to, da slično fa-otstvo, kakršnega vsebuje gornje "Pojasnilo," ne bi našlo prostora v katoliškem listu, če bi se skuhalo, z naše strani—iz enostavnega razloga, ker rojaki pri catoliškem businessu ne poznajo svobode tiska za nasprotnika, ao pa vedno pripravljeni zlorabiti svobodščine na nasprotnikov račun za svoj business! To do-cazuje vsa reakcionarna katoliška propaganda v Ameriki, ki nesramno zlorablja ameriške civilne svobodščine zase, istočasno pa skuša—ubiti iste svobodščine pri nasprotniku zlepa ali zgrda. Toliko za uvod. Mi smo že pribili, da tu ne gre za Barbiča. Barbič fii edini,; ki piše za Prosveto; so še drugi, mnogo drugih je—in še več je na naši atrani onih, ki kritično pi-sunje te vrste odobravajo in podpirajo z naročanjem Prosvete. Barbič ne more diskreditier onega—kar je med veliko večino članov SNPJ že davno diskredi-tirano! Ce bi ne bilo pri veßini članov diskreditirano — bi bila naša jednota že davno propadla, namesto da še vedno narašča, in Prosveta bi ne izhajala več, tako pa še vedno dobro izhaja, in kon vencije SNPJ ne bi druga za dru-o poudarjale naših načel avo-bodne miali in dajale zaupnice onim odbornikom, ki ta načela najbolje zastopajo pred našo ožjo javnostjo. To veliko dej stvo, rojaki iz Clevelanda, vas pobija in prav tako pobija vašo absurdno trditev, da vam hoče Barbič nekaj "namenoma" dis-kreditirati. Ali ste že tako na slabem, da se Mite enega same ga človeka? En sam človek naj našem javnem življenju v Ameriki sploh videli samo Barbiča Ne! Poznamo se. JTu gre za ai-tematičen terorizem proti vsem, ki tako mislijo kot Barbič! Njim gre za teroriatično nahruljeva-nje, katero jim je "moralno dovoljeno!" Njim je moralno dovoljeno vsako sredstvo, naj bo še tako podlo, nepošteno in nemoralno! Pa se še zvijajte, da pri vas namen ne posvečuje sredstev! Sami se bahate s svojimi nepoštenimi sredstvi! Ali pa mislite, rojaki, da boste dosegli svoj namen T Kajpada Barbiča lahko oropate kruha— saj se sami bahate, da boate 8K far "izdumpali" nanj, na enega človeka (če bi se vi le zavedali, kako ste majhni in absurdni s to grožnjo za klobukom!)—lahko ga tudi FIZIČNOstbijete (saj PETEK, 10, MARrr To in ono it MUwadkeeja Mi!waekee. —Dne 22. februarja smo praznovali rojstni dan očeta ameriške revolucije Geor-ga Washingtona. Tega dne so naše slavne amazonke, ki ae imenujejo tudi Hčerke ameriške revolucije, priredile koncert v po-čast novim državljanom, ki ao dobili državljanstvo lansko leto. H koncertu so bili pismeno povabljeni vsi lokalni novi državljani in njih družine, da bolj natančno! spoznajo novo domovino, v kateri vladata pravica in svoboda« .„ Ob tej priliki je tudi mene do-etela sreča, da sem se snidel z mnogimi novimi državljani in od >lizu bolj natačno spoznal ponarejene hčerke ameriške revolucije. Točno ob napovedanem času so pričeli izvajati program., Na oder so bili poklicani tudi za- rila tega prvič), toda boste H dosegli svoj namen? Ne boste! Barbič bo še vedno imel svobodo do besede v Pros veti (kadar bo pisal stvarno in dostojno), čeprav ne bo več motornik pri cle-velandski ulični železnici—in če ga ubijete telesno, bodo imeli besedo drugi in drugi in drugi! Le zapomnite si to, rojaki! Rojaki! S tem ste priznali svoj poraz! Priznali ste, da je pošten boj, argument, pri vas bankrotiral—zato iščete nepoštenih sredstev, pred vsem terorizma. Vedite, da mi vemo, da je vaša hierarhija skušala uriniti V državno ustavo v New Yorku točko, s katero bi bila prepovedana vsaka, tudi znanstvena kritika vaših dogem, toda odšla je z dolgim nosom. Točka bi bila v kon-liktu z garancijo svobode govora in tiska—in šla je v koš. Vaše nierarhija je tudi skušala na razne načine omejiti svobodo tiska, zlasti magazinov in knjig ,pod pretvezo "nemoralnosti" (pod sto pretvezo, pod katero ste s pomočjo PROTESTANTOV ubili nekaj filmov, ampak le tiste, ki so res bili za na smetišče, ne pa znanstvenih), toda ni šlo. Ameriški Bill of Rights še stoji v ustavi—in bo stal. Dobro poznamo vašo zvito taktiko. Lahko stopimo nazaj 80 ali 40 let do našega prvega lista in naše prve organizacije, ko ste arogantno zavihteli gorjačo, češ da mi nimamo pravice eksistira-ti. Ze takrat ste naatopili s terorizmom: bojkotom, strahova-njem s hudičem in policajem, z denunciranjem pri delodajalcih in v mnogih primerih z dejanskimi napadi—in vea ta čas je bil v vaših očeh vsak naš migljej obrambe "napad na Boga" in tako je še danes. Vse^to nas ni zrušilo. Baš nasprotno: diskre-ditirali ste sami sebe in svojo cerkev! Dokažite nam, da smo se mi kdaj poslužili vaše teroristične taktike. Dokažite nam, da smo mi kdaj bojkotirali vaše liste in organizacije, da smo mi denun-clrali in terorizirali, da smo m kradli vaše mrliče, kakor vi kra-dete naše! Tega nam ne boste dokazali. Mi spoštujemo sme riške civilne svobodščine za vas kot zase, ker verujemo vanje, ker verujemo v demokracijo in vam diskreditira ono, kar je pri 'delamo tako kot učimo. In na to velikem delu slovenskega ljud- smo luhko ponosni. Vi se pa po- stva v Ameriki že davno diskreditirano? Jasno je, da tu ne gre za Barbiča. Saj ti rojaki niso tako naivni, da bi pri Prosveti in v našate s svojo mizerno metodo maščevanja nad osebami, s pobalinsko metodo, nevredno dozore lih ljudi. To je razlika med na mi in vami. e hoteli. Vse dni v'drugi polovici meseca p» dobivali samo lahko prebavljivo hrano, n » po pol banane, ovseno 'kašo z mlekom, 8ir k sadno solato. Uro po kosilu so morali delati kandidati ne preizkušnje. Profesor je hotel določiti liko med delovno močjo po lahkem in težj« kosilu. Izsledki so bili časih naravnost"^ senetljivi. Tako so n. pr. pri učenju na pa« kandidati dosegli do 267* večje uspehe pol, kem kosilu kakor po težkem. Izsledki o hitu sti, s katero so opravljali evoje delo v oy vrstah dni, pa niso bili tako ugodni. Račm nje na pamet je bilo po lahkem kosilu aamo 6% boljše kakor po težkem. V splošnem se je videlo, da lahko kosilo! ^ maga dosti bolj pri natančnosti dela kakor i pri njegovi hitrosti. Zanimiv je bil tudi izkus o poveča vanju ali zmanjševanju pari vosti preizkušenih oseb pri preiskovanju ib botnih šumov. VeČini se je z&lo, da traj« šum prihaja in izginja. V resnic pa je bil zn» rom enako močan in je bila večja ali manj samo pazljivost prisluftkujočih. Po teh strogo nadzorovanih preizkusih prišel profesor Laird do prepričanja, da jen ¡jejo ravno obilna nedeljska kosila, ki so ska raj povsod v navadi, Človeku energijo in moi Profesor pravi, da potrjuje njegovo teorijo ti di številno prometnih nesreč ob nedeljah praznikih, ki je dosti večje kakor ob navado dneh. Radio brez motenj Kolumbijsko vseučilišče sporoča, da bodo i letošnjo apomlad uvedli novo vrsto brezžifc oddaje in sprejema, ki ne bo imela nob motenj. Gre za neki izum profesorja elektii tehnike na Edwinovem vseučilišču, H. Ara stronga, ki se lahko ponaša že s celo vrsto m vot v področju poročevalske službe. Izumili pravi, da bo njegov sistem sedanji ridijd sistem tako temeljito preuredil, kakor je ia nični tok odpravil istosmerni tok. Vsi dan nji sprejemniki bodo postali .na mah zasUn Novi sprejemniki po njegovem sistemu bodo nič dražji od sedanjih dobrih aparati Armstrongova metoda temelji na moduliq frekvence. Valovna frekvenca se spremil po spremembah glasu. Novi sistem daje p sebno velike možnosti kratkovalovnim odfli jam od enega metra do deset metrov. V pn kso bo mogoče uvesti na mah 1,000 do U novih valovnih dolžin. Prvo oddajno posU po novem sistemu so zgradili v Alpineu, sproti New Yorka. Oddajala bo na vaiou dolžino 7.5 m. Kakšna je stratosfera * I A Profesor R. Penndorf je objavil razprn ki se bavi s sestavo osračnih plasti. V sprotju z dosedanjimi domnevami pravi, dal opazovanja dognala, da je ozračje ne samo spodnji plasti, tako zvani troposferi, tem* tudi nad njo, do višine 16 km, torej že v ¡»trii sferi, sestavljeno enako kakor ob tleh. ■■ Nad višino 16,000 km narašča količina heH količina kisika pa pada, nasprotno pa rasel količina ozona zelo močno, in sicer do >»dA maksima v višini 20 do 26 km. Iz spektre» vernega sija je razvidno, da vsebuje nznijt višini 100 do 120 km aktivni dušik razen r" nahajamo tam kisik in vodno paro. todi ^ vodika. Kar se tiče temperature, je i** takšna: da meje med troposfero in strato» pada, potem je konstantna do višine 30 k* 50 km se dviga, od tam pa pada nekako do km. « i '-(Iz Prosvete, 10. marca 191») Domače veetu V Jolietu je umrl M«^ žek, doma iz Gradca v Beli krajini, " telj in član društva 115 SNPJ. Delavske vesti. Zvezno vrhovno »odj* zavrglo priziv v E. V. Debsa in potrd^ govo obsodbo zaradi kršitve vojnih zakoa* Po svetovni vojni. Revolta v Berlin^ la končana s porazom apartakovcev — JJJJ na zahtevo iz Pariza prenehala z blokade aiavije Sovjetska Rusija. Po vesteh iz P^roTj Je bilo prodiranje boljlevilkih čet pr* ^ Rusije ustavljeno ob Donu. (Dalja U pr^. kal—> dilo se je v dveh ali treh primerih ^ ^ ostalih stoterih, tisočerih primerih * ^ lumperlja le preveč očitna — * | «goditi V ogromni večini slučaji ™ očitnosti —- in Um Je vae v redu • ^ Nov dokaz, da diktaturi, pa naj u ne smeš ničesar zaupati I 10 MARCA P R0 8V KT A Jovice starega krajal nisem slišal republikanca ali de-Istroškov. Okvirje lahko naredi-1 Dopisnik v Proletarcu pravi: mokra ta, ki bi rekel: Odpravimo te sami. Kdor je v mestu ali v "Mogoče ima Brit« napake . I . kapitalizem in zedinimo delavsko | bližini mesta, tudi lahko dobi do-lEj^kdo jih pa nima? Se sv. oče maso, ampak ravno obratno. V dvorani Jacka Rožiča na I volj pripravnega atekla povsod, Iv Rimu jih je imel. Najteije je kjer izdelujejo okna in vrata, ali delati, najlažje pa kritiiirati ta ämWßk iJVja ftUroeitaka Narožna |lt%nrna SrbnnUi ■■■BriBBSr"^111 Ckirag«. llUaëS 1147(1 8«. Uandale A v«. GLAVNI ODBOR isvaisvALNi onasai 1101 S. 1st st. se bo v nedeljo P* tudi v prodajalnah, kjer pro- pečjo ali pri bari In praviti: to | r,visa. 4 um* dne 12. marca vršila kartna za- J «Jo železnino. Primarni so in to ni prav, bava in tekma za nagrade. Pri- ostanki stekla, kakšne štiri palce Kaučiču naj bo pojasnjeno še rsj reja jo klub 37 JSZ. Apeliram «roM koal, katere alošite v tiare- to, ker vem, da ga Zanima; Na- Vtftaaa« C.Ink.r. ,r«S»4«lfc.......................IMÎ S. I«w«4al. A*«.. CMraaa. Illlnala ........................IUI a Lavr*4.l. A««». CMrafa. Illlnala Uwr.nr. ClraSlateak. »•»•!- «»J..................MIT S. Lawnëal. Am., Chivata. Mínala Jato Vafriat. «I. Maga|nlli......................Itif S. hawMala Ava., CUni«, Illlnala Ua4laa, or.Wt.IJ gla.Ua.....;.............. Nil a LawiMUI. Ava.. (hirata. lilla»*«« Jato Malafc. araëalk «laaila..............,^..f,...IIIT a Lawaial. Ava.. Chira«., I Iliaca Belgr»da V,C UVESTI SVOJO diktaturo nekaterih odredbah, ki jih HOTEL STOJAM- stopanja oblasti, uradnih stare- na delavatvo, na članstvo in so-|J«ni okvir kmkor bi 8treho P°kri šin in predpostavljenih. mišljenlke, da se te zabave ude- Važna je bila tudi odredba o letite v velikem številu in nam le društvo je imelo skozi osem let, od polovice 1020 do 1039, ti- roDpasusaitNisii vali. Ko se spomladi vse to odrabi,|soč dolar jay stroškov na leto, in | ^ pffl ^fépftáltÍRil . Frank BaUia. 4r««t *a4»ra4a»4i«lh povišanju denarnih kazni za pomagate po svoji moči do dobre- spravite okna za prihodnje leto. to v pričo vel kega brezdelja in neizvrševanje oblastnih naredb ga uepeha. Klub je bil ustanov- Drugo leto lahko niredite u eno a avk, ki uničujejo Prihranke po § 07 zakona o splošni upravi. ijen zato, da v naselbini širi de- okno in podaljšate gorko gredo, članov. Vztrajal» smo tako al Srezki načelnik bi naj, imel v Lvsko misel, zagovarja delavske N* ta način bo raela vaša selenagj™1 vlada dr. Milana I ¿odoče pravico kaznovati z glo-linterese in se bori za' njih prhi-1 hiša iz leU v leto in z njo tudi s tem dopisom končam o naši I eraX?vnesU v finančni L do 1500, namesto dosedanjih ^ raane raatline. Pomlad je preddvorani m drugem. Pozivam pa id,n°Vki na^b omogočile u- 500 dinarjev, do 3000 namesto Naš soc. klub to vrši ie nad 25 nami in požurite ae Ko bodo članstvo na boljš«» ^ovanji. 0 in kl.na! Milana Sto-Ln»AH»niih 1000. minister oa do L* T. hn HpImI t„Hl v hndofcJprišli topli dnevi, boste imeli vse|Ne pozabite da v slogi je moč. Louis Britz, predsednik. !rktature dr. Milana Sto- dosedanjih 1000, minister pa do het. To bo delal tudi v bodoče, PHšli topli 1 aprilom, smo že 5000 dinarjev namesto doseda- ako bo imel ob svoji strani de- l«Po poeejano in 1 n°r' Sedaj objavljajo hr- Ljih 1500 din. Sodna pritožba lavsko pomoč. Na zadnji seji trud po poplačan. ..... ,,>,„,,,,,ta Caraal Ava., lahn.l.wa, |>a. ..................Ill S. Ulli St. Mllaaahaa. Wh. Jr.. prvi 4l.lrlklnl H<»né«llaUt,. ."V.................Sai SIT. 8t r »kan». Pa. Casilla. Karalck. «mal Jl.lrlklitl i»Orauits Ambrozich 747, vsej pravici. Mi nismo drugega in čitam njegove dopise. Kosmo obiskal sem tudi Mary Hren, vas bom zopet obiskal, ker aeni izvršili kot postavili novo dvora- izvršili tisto delo, za kar smo se Matij0 Motgona in Majka Ko- dobil velik a|»etit na nove naroč-no ko nam je stara pogorela skupaj zbrali, smo šli v spodnje L^ v-i ponovili Prosve- nike, pu tudi na Ukmarjeve Ako bi je ne bili posUvili, bi da- prostore, kjer se dobe razna L Citsa pu ni bilo zu razgovo- krvavice, ki so bile tuko dobre, nes najbrže tudi društva ne bilo |okrepčilajx> naši sUri >lov®™i | re, ker sem se namenil, da grem |da se mi še dunes skomine de-v naselbini. Nasveti za vrtnarje Milford, N. J.—Vrabci so mora I pričeli oznanjevati bližajoči stvo z obstoječim stanjem, i ke v celi državi izvesti v teku.rftd zgodnjo aomaco zelenjavo, j ivu m u». ^ -«»»j, ... —; i - . v.Uor tudi ras-1"*" 77 -----1*----I" A o ali njenimi člani, ali pa bi enega leta, kar je praktično £t J^paradižniki, zelje, brokoll, skoraj nikogar, ki bi naaprotoval dobro »aba^li, kakor tuat **a- nM J4 in nič Ra to, te sicer žaljiva ali omalovažu- skoraj nemogoče in bi imelo za karfijola, paprika itd., je pripo- društvu ali dvorani. Niti aupe- Povija^^ kd" ~ »KtJ . Taki nameščenci bi bili posledico, da se onemogoči usta- ročljivo, da stori tole, ako mu »« n^aur šikaniral I veaa ni mi ovani z zmanjšanjem plače | novitev novih političnih strank mogoče: 0 do 50 odstotkov za dobo odnosno obnovitev starih. (Ve- Na gredi naj napravi "hot I društvu. ____j navadi. Tam se Je sešlo več dru- Ko si bil še ti tukaj, ni bilolffih Sharoričanov in «mo se prav še tisti dan v Johnstown. Nič sa to, če mornm dan nategniti me zopet kdo imenuje — skeba. V Johnstownu sem dobil dva Hvala vseni za gostoljub- radi tega, ker je bil aktiven priJnova naročnik«, nekaj starih pa rtruitv.1 Toda med tem. kar je "Pred odhodom ali razhodom je _____ pH„linAu M«ni url 10 let ali pa z upokojitvijo h j aVni zakon ne pozna glede or- bed." Posebnih stroškov ni sldanes . zmanjšanjem pokojnine do ganizacije politične stranke no- tem.« Napravi naj par okenj— je zelo velika sprememba. Od utotkov za isto dobo, v tež-|benega roka). Vrh tega so bile|{jm Več tem bolje—, štiri stene |leta J027 do 1033 nismo imeli iz desk, katere pokrije u. Toda med tem, kar je Pred odhodom ali razhoaom je ^ in kar je bilo pred 20 ^i, I nekdo j«v®toval, da bi( /ali vjjl I Ju£erholcUt primerih pa tudi z odpustom | določene ostre kazni za vse, ki rzavne službe. skupaj "kontroflratr pred Slo-__venskim domom. Predlog smo z oknTlunUe'ln doFetele so nas l"0^"*^0w-nulT 1 lo"ixr«U^ malim šte- sem, kako izgleda tista ilika.' bi bili člani, ali bi delovali v Sprednja stran gorke grede naj zavidanje. Danes z malim šte- sem, Kako zgieaa usva .uaa, §kupaJ edvi- kakšni prepovedani ali neodo- bo visoka kak čevelj, zadnja pa vilom članstva vzdržujemo dvo- Poleg; mene je^ st^a neka miaoa ^ to ne breni politični organizaciji. . S tri palce višja. Višja stran naj rano, ki atojl na Istem ****** fi^H- ^rl Prenočil sem pri Sploh sem bil tam dva dni, ker je deževalo, da nlaem mogel nikamor. Za plači lepo hvalo obema Proti večeru je prane odobne kazni so bile pred vi tudi za upokojence in oz» dejanja, ki so jih kot|to odredbo bi bilo detevati in sem se podul v postalo delo bo usmerjena severovzhodno,!ko prejšnja. ---------------------------------i Cambria City, v severozapadnl Siroka je 40, dol- postrani oziral proti njej. 6 .H- £ Johnato^ia, da obtščem br. ä 28 čevljev. Stala kanjam pa Je tako, če ne gledaš ^ J' ka druÄtVÄ ojenci zagrešili, temveč tu- skoraj vseh opozicijskih skupin nižja pa juinozapadno radi bolj-Iga 60 in visoka dejanja, zagrešena še za|v državi nemogoče.—Po Jutru. njihove aktivne službe, i tem disciplinskim kaznim. . . ila sicer dopustna pritožba i tI^SOVI IZ riavni svet, toda ako bi dr-1 v i svet pritožbe ne rešil v mesecih, bi postala kazen matično izvršna. Te nove iplinske odredbe so se izrec-nanašale tudi na šodnike. I šega absorblranja solnčne gor-kote. Za "posteljo" denite pol čevlja | gnoja, katerega dobro stlači Na to plast denite za kakih debelo plast konjskega jem. SeVeda nas je $12,163, namreč za to vao- to smo se eno smer, slika rada špasno Oreskovlcha, (tajnika 3 SNPJ. K temu društvu sem lajo. noat. Anton Zidanšek. zastopnik. Jeklarska unija izkazuje uspehe Zvišanje mezde in druge pridobitve Plttaburgh, Pa—P o g o d b e, podpisane v zadnjih tednih, so prinesle nadaljnju zmuge jeklarski uniji, včlanjeni v Kongresu Ä T.ko m J. »godilo 1-'' .^a^Tr^ BZ .ti n l.ulu-trij.klh or,.nl»dj. Po. r,. bi, vanjo «abl- j | mfi fiik.UlT 6Unl ^ poin.Ju cxi | HiJto«Mfü*Cu.MTl!»c«! rrtesto, da bi gledala v kamero, je ™ ______».u—t. oni,, u kii* moit taarat. naselbin rahle l»hkp tudi proletarca, naJpkzno pročita do- ',fc^"im^' ie venski dom. uaociuiur .,alM0. Zpmlin aeve-1 ni« neketra oDazovalca v 1640. Torej če mi hoje mogoče se Oskrbnik od sUrega gnoja. Zemljo se ve- pis nekega opazovalca (NadaUsvsnJs s «. «trsnU) I da prej presejete na mrežo. Zern-J številki. Je precej resničen. nost je, da smo V, važni spremembi Sta bili „^fn^mi n.Ä/o'v I morite pro.tor « v«.ko geme.|mo totrerne No ¡»p. v __:__ L»!__l , _*__I' * _ . . -I . DAaaiu ifa uomA nu 1)1 mpri(>ni nafiim m A R m Članom. složni .n glede Uo nored.t« "teve." »kakAno de-T.kratsU b.H .WnlvauMUjd. J Z boleč t- ¡«f 7.oln nrevld. »«ico. Ko je vse vodoravno, oo- pa je mo. . m. pa za kaj dobro dihala, kajti za prl- občinski zakon. Lvojo torbo. Sedaj je čas, da Posejajte seme videni za a odredba daje sreskemu I maio p^liiimo in"se"odločimo I prostor, katerega lmku pravico, da kaznuje s M naSe kandidate, ki kandidira- * mešanico peska do 1000 dinarji " * ~ ' ' n nskega odbornika naredbe sreskega načelni Pritožba na upravno sodi- je nedopustna. se poostruje znana, od adinovičeve vlade potom fi- 15. aprila, to je če ml bodo ^^ ^^ ^^ y ^ šanim zborom sem bil zelo vesel med brati Hrvati In Slovenci, za napredek i vaaau »einc. mo 10 oreni». w P ' " lil»- miii u fv>»h<. ru«nk« meo uruu nrvnu na odmerjeni I „,»im mislim ilanom. Mf bl^o^ tnHj Je tr^j^«^ ^ w nato poaujete drultva pri jednoti »e Je »manJ-Tudloe SNPj. Or«kovl. . nhvuj. i iia naše Kandidate K, K.nom.ra-,-----------------trh)c »mlJe N " »2»«»¿^ -«¡Sl «. "1 nobeno žun^M »II i? Kannmate, k «anoiair. Paiite, da datkl od aeSaj naprej tnanjH. Ce prid župana al Jo n8 progrcivnill»h. ZfatoJ. » ^ P g debe)o Ko jeBrei n|i tako nl Ble. ..moUku » •aknan^. tj^iLt^^Zt t^ondano. rahlo zmoiite in po- volji Je treba pa «tre. * dobro U*. ^TTIšanje delovnih ur In priznava unijo kot predstavnico vseh do-lavcev pri kolektivnih pogajanjih. - ' a Valley Steel Casting Co., riay City, Mich,, kjer je unija pred nekaj tedni preprečilu mezdno redukcijo, je obnovila pogodbo, Oreskovlch ml Je pova- k| md drugjm (lo|ü6ä i^oljša- pride čas, da se ni več bati sikne, tedaj presadite zunaj na vrtno gredo. Ce je še zgodaj in se bojite mraza, je dobro, da rastline pokrijete čez noč s cunjami, na primer s starimi žaklji, ki se lahko dobe. Tudi do oken lahko pridete na krati in republikanci. Se nikoli cenen način ali pa tudi brez vseh jev"—demokratov in republikan cev—nimamo ničesar pričako Z drugo od-|vat{, V petem wardu je središče na-ie naselbine in našega kulturnega zakona uveljavljena do- Uivljenja. Ce želijo naši rojaki - ki daje banom pravico hmetj poštenega in zvestega de- *wvati župane, in občinske |aVHkega zastopnika v mestni »rmk.. T„ ----: ^ zbornici, naj glasujejo na pro- . .gresivni listi za Johna C. Bro-občinska uprava ne izvr- phyja. On je^odločen in neustra-redlH-oblasti, ali odreče po- Uen unionist in zagovornik de-nost zakonskim predpisom, | iaVske pravice. Vedeti moramo, da živimo v po mnenju bana bila škod-1 kritičnih časih. R«di tega ne 1 va/-'um državnim intere- Lmemo varati samega sebe in na-N takih primerih bi ban|ših otrok in se bratiti z demo-razpustil tudi cel občinski jr Pritožba na upravno so-J«' izključena. Ako bi bil uken ve.s občinski odbor, bi imele sicer v smislu zakona 7* nKsw«h izvršiti nove ob-tk* volitve, vendar teče ta t^'nft trenutki, ko bi ban ^rai, da so prenehale okol-ki ho .povzročile "»«ki^H (KilKira. J^na odredba je bila pri-74i občinske name-10 V bodftče bi imel tudi W>vfco. da jih odpušča, zla-k«dar bi smatral, da je to v Zu "lužbe. Namesto od-^ Pa bi smel nasUviti občinskega uslužbenca. ^ bi bila tudi v tem izključena. ri"r'« ^O bili dinciplinski 1 ""inike. Z izgovo-" r,'ba sodnikom za-nko strankarsko delo-,n 'rimkarsko politično 0 hile določene hu-^4«ake kazni tudi za vse "♦*'i''pu«ene kritike in •še-.anja naredb in po- krite z oknom.. Potem skrbite, |n trdno voljo in t da ne bo presuho. Ce je gorak | vse premosti. Cas je 4e, da zo- Ce pridem, se priporočam Zldan-eno meseno smodko ali pa naj bo ie suho ali zavestjo se | frišno. Martin Hudale, 800. Poročilo zastopnika Hharon. Pa. — Zadnjič sem društvo v naselbini dobilo toliko novih čla nov kakor društvo 8. Tudi on Je bil delegat na zadnji konven cijl. Preskrbel ml Je voznika, sem obiskal Toneta Ukmar a, ki mi le ponovil Prosveto. Frank Miklich pa mi Je kupil zavitek mesenih smodk, katere nje delovnih pogojev. Družba Je pristala na zahtevo unije, ko Je slednja zapretila z oklicem stavke. u» IIHIIIUM v»i«i »»"V -------- ,r- 17 . . . __( ateni lončki ali pa prazen prostor jo vsaj za silo tako, da nam pri-na gredi pod oknom. Kadar pa | naša nekaj mesečnih dohodkov. Kompamja podala uniji _ „ New York. —Remington sem prinesel moji lea i namesto lit Hand Co., kl izdeluje pisalna dan, odprite okna. I pet začnemo tako složno delovati Ko vse to zraste dva palca vi- kakor smo takrat, ko nam je dvo- , , .............. te. Uspeh je bil povoljen. Zel»,uw' 1 .....I ............- Br. Kaučlč tudi piša, da je ku-1 prvi dan sem dobil dva nova pil za $200 delnic in potem za- naročnika, pat atarih pa je položil $400 za dvorano in da je novllo naročnino. K temu mi je ^^ ......_ ------- \xnneje dobil vse pošteno nazaj, največ pripomogel Tone Kle- ^ ^kateri pa s<» ponovili delovnega tedna in letne počitnl- paj za prijazno gostoljubnost ■ Na 1. marùa me J« Tone Uk IHKlpisala iwgodbo a krajevno unijo United Klectrlcal, Itadio & mar popeljal v St. Michael, kjer Machine Workera. Pogodba doj sem dobil onega novega naroč-lloča zvišanje plai«, skrajšanje Vidite, tako je prsv! Tudi naša menčič Iz Cheawlcka, delegat 11. jednota hoče nazaj, kar nam Je konvencije. T(|ne in njegova posodila, oziroma odbor, ki je od- aoproga Lojzka ata moja velika govoren za denar, mi smo pa nje mu in organizaciji. razpust 2are s pepelom ja#o«A»h vojaka ki Jih odpelje na Japonsko. p»4M »a Kitajske«, no*»** ^ ^ÏÏ^M^ki Inki. prijatelja in zelo delovna na društvenem polju. Pri njima se vedno mudim po par dni. Kot sem zadnjič omenil, Um delujejo, da bi si zgradili narodni dom in združili vss okoliška društva a 400 člani v eno veliko društvo. U korajio, bratje in sestre! Vsak po svoja naj pomaga pa bo uspeh. * Poročal sem tudi, da sem »e na 26. febr, udeležil prve oblet niče mladinskega zbora Prešer na v Pit tu burgh u. Nastopili so tudi stsri člani skupno In pona-mezno in lepo zapeli. Na 27. febr. sem se podal na Clarldge Najprvo sem obiskal staregs naročnika Franka Jazbeca Ker je brez dela, ml J« naročil, naj mu Prosveto naprej pošiljajo in da jo bo plačal pozneje. H«*veds nem U* prošnjo z veseljem sprejel in Jo spo-|riWII »ipravniAtvu. (iotov *<-rn, Ida ji bo ugodilo in Franku Pro-I «veto nadalje pošiljalo. Od tam moti šel na drugi 'hribček, kjer živi Koaoglavova družina Kar začudil sem a«, ko sem zagledal, da je bil Koeo- naročnlno. Ker Je bilo vreme zelo neugodno In dosti blata, sem se vrnil z UkmarJem na Mo* ham di» Franka Paylovlcha, ki Ima gostilno na prijaznem me stu že več let. Frank In njegova mlada soproga sta zelo pri ljubljena pri občinstvu in Ju rojaki rad) obiskujejo, Frank se je naročil na Prosveto za vse le- ee s plačo. Rumun$ka naročita motorjev v Nemčiji Berlin.—National Zeitung poroča, da J« liumunija naročila le-talske motorje pri iM-rlir.nkl firmi. Naročila znašajo vsoto $1,-HOO.tKK), J «ari Nagrin (levo), Mv*l Afaaakl premier, Barría, piadaedolk leJalMIČae Apoiilje. I Nega Martinez PE08VBTfl SIGRID UNDSET: JENNY # ROMAN » tl? J Take stvari se pač |>ogoato dogajajo — hoče biti mar ona alabAa od vseh tiatih delavk, ki *e pretolčejo name a avojimi otroki? Večji del strahu itak nega Ae v tiate ko je morala neporočena žena v takem slučaju iti k očetu sli k Morodnikom in jim priznati, da a« je leh-komiselno zabavala in da morajo oni zdaj plačevati stroAke — brez upa celo, da bi kdaj pozneje naprtili njeno preskrbo komu drugemu. Zavoljo tega so bili seveda čiato po pravici ogorčeni. v * Nihče pa ae ni imel pravice ogorčati nad njo Zaradi matere ji je bilo aeveda hudo. Ali, te mili. če odrasel človek poskusi tiveti svoje . življenje po lastni vesti, potem morajo atarši molčati: Saj je akuAala j»omagati avoji materi, kolikor je le mogla; nikdar je ni gnjavila a svojimi skrbmi, nikdar ni izigravala avojega dobrega imena z lahkomiselnimi početjem po zabavah ali s ponočevanjem.1 ,Tam pa, kjer so se njeni nazori o dopustnem in nedopustnem razhajali z nazori dobrih meščanov, je morda slediti lastnim, pa če tudi bi bilo materi hudo, da bodo ti dobri meščani slabo govorili o nji.. Ce je bilo njeno razmerje s Gertom pregrešno — potem greh vsekakor ni bil v tem, da je preveč dajala, temveč premalo. In kadarkoli se bo končalo, trpeti mora za to in niti črhniti ne sme. r? " a • * Preskrbeti svojega otroka mora biti vendar vsaj toliko zmotna, kakor vaa tiata dekleta, ki nimajo niti desetine njenih zmotnosti. Nekaj denarja pa ima tudi še prihranjenega, da lahko Odpotuje. Dasi je poklic, ki ai ga je izbrala, boren, mora vendar marsikateri njenih tovarišev preživljati a tem avojo teno In avoje otroke. Mimo tega je morala ona malone, odkar je od-raala, pomagati drugim. Kajpa da bi bilo najbolje. izginiti. Saj je šlo doalej še vse dobro. NI marala misliti na to —. Gert bi bil gotovo ves obupan. Toda. bog nebeški, — če je res — in to zdaj! Ko bi se zgodilo vsaj tedaj, ko ga Je še ljubila — sli si vsaj mislila, ds ga ljubi. Da bi mogla v tej veri odpotovati od njega. Toda zdaj, ko se je vse, kar Je bilo med njima, razdrobilo n» drobne koščke, razjedeno od njenega razmišljanja in razglabljanja —. ~ . „ V teh tednih tukaj, v Tegnebyju, je začutila z vso jasnostjo, da tako ne more iti več dalje. Zakoprnela je stran, po novih poznanstvih, no-* vem delu. Ds, vrnilo se ji je hrepenenje po delu — obračunala je s svojim nezdravim po-željenjem, oklepati se nekoga, puščati mu, da bi jo negoval In razvajal ter nazival svoje dekletce. Kar skrčila se Je od bolesti, če je po-mislila na konec in da mu bo morda zadajala bolečino. Toda, moj bog v- dajala mu Je pač, dokler je mogla. Gert Je bil arečen. Vsekakor pa se je rešil ponižujočega sutenjskega življe-nja t njo — svojo teno. Kar se nje same tiče, je resignirala. Delo in samota bo odslej njeno življenje. Vedela Je, da ne bo mogla izbrisati teh mesecfev iz svojega tfvljenj^r*Oh«anila bo spomin nanje ter vzela s seboj bridki nauk, da ljubezen, ki mnogim zadošča, ni zadoščala nji. Zanjo Je boljša od|Kived, nego zadostitev. O, da, pozabila teh mesecev ne bo! 1«*, da se bodo omili in preobrazili v spomine na to kratko, z bolečinami prepleteno arečo in na bridko, kesanja |*ilno muko. Sčasoma bo poskusila. da vsaj napol zabriše spomin na mota, ki mu je prizadejala tako okrutno krivico. In zdaj nemara nosi njegovo dete. Ps aaj je nemogoče. Saj nima amisla letati in razglabljati.o tem. A če je vendarle resnica? Jenny je na|smled zaspala — zunaj je bilo te čiato svetlo. S|tala je globoko in brez sanj. Ko ps je plsnila kviAku, vsa budna, ni bilo do-ati svetlejše. Nebo tam zunaj nad krošnjami vrtnega drevja j« bilo nekoliko bolj rumen-ka*to in ptice so zaapano cvrčale. In Ae v istem trenutku ao ji pričele prihajati spet late miali. Jenny je vedela, da bo to#noč komaj Ae kaj zaapala. Reaignirano se je vdala in jela Ae enkrat znova premiAljati vse. III - II«*gg<*n je odpotoval in podpolkovnik Jahr-mann se je vrnit a svoje najstarejšo hčerke. Nato pa sta se spet odpravila k neki poročeni KraučiAkini sestri., Ceaca in Jenny »iS bili spet aami v Tegnebyju. Hodili sta okrog, vsaka zase, zatopljeni v svoje misli. Jenny je zdaj z gotovostjo vedela, da je noseča. O tem pa, kaj to prav za prav pomeni, si ni bila Ae čisto na jasnem. Ce je skuAala malo misliti na bodočnost, se ji je uprla njena dom i Ai j i ja. In prav za prav se je zdaj počutila neprimeroma bolje, nego v onih brezupnih tednih, ko je brez prestanka čakala, da se izkaže to kot zmota. Tolažila se je s tem, da se bo že naAel kak izhod zanjo, kakor se najde za toliko drugih. O svoji poti v inozemstvo je itak govorila že od jeseni. JCakor na neko Aibko možnost je mislila na Pariz — odpeljati se tja in iti h kaki sage-femme. Vendar se ni potrudila, natančneje razmisliti tega. Ali naj Gertu sploh kaj omeni, kako stoji ž njo, ni vedela. Imela je namen, ne storiti tega. Ce se v mislih ni ukvarjala s samo seboj, je razmiAljala o Cesci. Z njo tudi nekaj ni bilo tako, kakor bi moralo biti. Kljub temu je vedela, da ima Cesca Ahlina rada. Je bil mar on tisti, ki se zdaj ni več brigal zanjo —? Cesci je bilo težko v tem letu, odkar je bila poročena, to je Jenny opazila. Postala je vsa tako majhna in plaha. Njene razmere so bile grozno tesne in Cesca je presedela zvečer uro za uro na robu Jennyne postelje ter tožila o svojih domačih nevšečnostih. Stockholm je tako drag in nabavljati poceni hrano, je tako težko, če se človek ni učil tega. Domači posli gredo človeku tako s težka od rok, če je bil kdo tako slaboumno vzgojen kot ona. In je res* kar obupno, da Človek komaj opravi neko delo, pa se ga že mora znova lotiti, da je po hiši komaj počedeno, pa je že spet vsa zamazana, in je jed komaj skuhana, pa je že treba pomivati — in nato je treba spet kuhati in spet pomivati. Dasi ji Lenart skuša pomagati, je on prgv tako neroden in nepraktičen kakor ona. Temu pa so se pridružile še skrbi zanj — spomenika ni dobil, nikdar ne naleti na kako priznanje, pa je vendar tako nadarjen — saj je veliko pregosposki kot umetnik, pa tudi kot človek. Tu seveda se ne da nič spremeniti, pa ona tudi ne mara, da bi bilo drugače. In potem tista dolgotrajna bolezen spomladi —» dva meseca je ležal za škrlatlco in pljučnico in drugimi boleznimi, ki so sledile nato — ta čas je Cesco sila zdelal. Vendar pa je bilo še nekaj, o čemer Cesca nI govorila — Jenny je čutila to. Jenny Je vedela tudi, da s Cesco ne more več biti taka ko prej — nič več nI imela tistega mirnega srca in iskrene misli, da bi mogla jemati nase tuje skrbi in tolatiti. In bolelo jo je, da ji ni mogla pomagati. » Cesca se je nekga dne odpeljala v Moss na-kupovst. Jenny je ni marala spremiti, tako Je ostala doma in si preganjala čas na vrtu. Cltala je, da ne bi mislila, in pričela nato vezti vzorce, ker si ni mogla zbrati misli pri branju. Pri štetju pa se je zmotila, morala je razparati in pričeti znova vezti, sileč se, da bi pazila. Cesca se do obeda ni vrnila, kakor je obljubila. Jenny je naposled kosila sama in se pretolkla preko popoldneva, kakor je pač Šlo. Kadila je, cigarete pa ji niso dišale, vezla, delo pa ji je vsak hip padalo v naročje. Naposled se j« Cesca proti desetem zvečer pripeljala po drevoredu. Jenny ji je šla naproti. In ko j, ko Je sedla k nji na voziček, je vedela, da se je nekaj zgodilo. A nobena njiju ni črhnila besede. Šele proti koneu večerje, ko sta sedeli pri zadnji skodell čaja. je rekla Cesca tiho, ne da bi se bila ozrla v Jenny: "VeA, koga sem srečala danes v mestu?" "Ne?" "Hansa Hermanna. — Na obiaku je na Jeli. Tam Živi neka stara bogata goapodična Ohren, pri kateri atanuje. Ona ga v vsem nekako protetira — "Je njegova iena t njim?" je vprašala Jenny čez nekaj čaaa. "Ne, saj sta ločena. Sirota je zgubila spomladi svojega fantka, čitala sem v listih/ Nato Je pričila Cesca govoriti o drugih stvareh. (Dalje prihodnjič) Zupan La Guardia polaga ogelni kamen delavske hiše v Red Hooku, newyorškem distriktu, kjer bo federalna vlada zgradila stanovanja za 2500 delavskih družin. Zmaga Očka," vpraša Jožek svojega očeta, "zakaj pa zmago vselej u-podabljajo kot žensko?" Očka nekaj časa premišljuje: "Tega ti zdaj še ne morem raz-ožiti," meni nato, "ko boA poročen, boš že razumel!" • Med ribiči "Nekateri ribarijo zaradi športa, drugi iz dolgočasja, jaz pa zaradi živcev. Zakaj pa ribarite vi?" "Jaz bi rad ujel kakšno ribo!" O Zamenjava "Ali ste že videli novega Mu-riila, ki ga je kupilo mesto?" "Ne, le redko grem kdaj v zoološki vrt J" Ima izkušnje Ruža stopi k svojemu možu. "Ali veš, dragi, kakšne klobuke bodo nosili to spomlad?" Mož prikima: "Kajpak klobuke, ki ti ne bodo všeč in tiste, ki jih ne bom mogel plačati." jalo, trenutek časa, na koncu pa jo je vendarle izkupila . . . Zgodilo se je takole: Neko popoldne je morala Ana pospraviti svojo mizo in sortirati novo došlo blago. Takrat je pristopil k njeni mizi mlad, eleganten, lep moški. S tihim, pobožnim glasom je prosil, naj mu razkaže svilene ovratnice. Prodajalka je najprej obstala. Zagledala se je v kupca brez besed In ni mogla razumeti, kako si drzne moški, ki ga je potegnila s svojim običajnim sestankom v drevoredu, priti še enkrat k nji v trgovino. Kajti niti-eden izmed tistih, ki jim je Ana stregla, se ni po takšni potegavščini pojavil drugič v trgovini pri njeni mizi. Zdaj pa se je našel drzen človek, ki noče odnehati. Zadnjič mu je obesila tri svilene srajce in dve pižami. Ali me je spoznal?" je šinilo Ani v prvem trenutku skozi mož gane. "Ali me je spregledal?" Toda hitro se je znaAla v novem položaju in nedolžno vprašala: "Gospod, želite? . . "Svilene ovratnice prosim!", je rekel moški s plahim glasom "Metuljčke ali samozavezni-ce?" je vprašala Ana. -■"Vseeno, petere," je rekel mo- Prodajalkina srečrf Prodajalka Ana v oddelku za moAko perilo je imela svojevrs-ten trik Hil je preprost, a telo učinkovit Oim se je priblttal kupcr njenemu oddelku, je pogledala iroApoda s prijaznimi, »mejočimi ar očmi. Potem je ta-mritala In obrnila pogled k tlom Toda ne za dolgo. Kajti Ar Čet kratek čas je s svojimi očmi to 1*1 |N»l»oJLala kupca. Pogledala ga je % prašujoče. vabljivo In tako ratumevajoče. da je devet kupcev med deaetim* moAkimi najedlo tej tabi Ko ae je kuper potem aklonil k njenemu in Ji tašepetal nekaj beaed, pa I blagajno. je dvignila glavo in opoaorila go-spoda t diskretnim jglaaom: "Pat. Aef naju opatu je . . In zgodilo se je ponavadi, da ae je hotel kuper otresti Zadrege na ta način, da Je nekaj Časa motril srajce in kravate, ki mu jih je bila svita Ana raaloiila |N> m »ai, Zdaj nI mogvl storiti drugega, kakor ae odločiti ta to ali ono. Ana mu je urno tavila dve ali tri ovratnice, nekaj pari »\ noga* ic In najmanj eno srajco. To je bila njena postrežba. Kupčija je dobro uaprvala "Kaj i «a aa a tanek. goapodična?" je vpraAal kupec, ko mu i j« prodajalka itročila liatek ta "Zvečer ob osmih v drevore du!" Je odgovorila vsakemu. Toda njeno arce se je pri tem sladko amejalo. kajti na takšen ae atanek ni nikoli priAla. 8 tem trikom si je umela Ana prav dobro utrditi službeno raz mer je. kajti dosegala je i njim dva uapeha. I*a*tnik trgovine ji je moral taradi naraAčajočega prometa vsak meaer tvikati pla to po odstotku prodanega Maim Po drugi strani ae je krog Ani nlh tnancev vedno bolj Airil. A-na sama je triumfirala nad vsemi. Kakor metulj je letala v soncu avoje mladoati- a cveta na cvet. ae vata* ila, kjer ji je pri- Aki. Ana je položila ovratnice na mizo. Samoaaveznice je porini la kupcu bliže, zakaj te so bile dražje, pri njih se je več zaslužilo. Moški je izbral tri samozavez niče in dejal: "Prosim-račun!" Ana je vzela svinčnik, da napisala ceno. Tedaj se ji je ku pec rahlo približal in rekel: "Zadnjič sem vas čakal v dre voredu točno ob osmih, pa niste prišli!" Mene ste čakali?" se Je za čudila Ana in dodala s hlinje-nim glssom: "To ste se pač zmotili v osebi. Zamenjali ste me najbrže s katero drugo! Kupec je pomolčal, na^o pa re kel samo: "Oprostite." Toda Ana je imela dovolj drz nosti, da je pogledala kupcu oči in ga spremila z listkom do blagajne. Tam se je zopet od stran ila. trdvo prepričana, da ga ne bo zdaj nikoli več k njen mizi. Prodajalka pa se je zmoftla svojih računih. Ni trajalo nit dobrih lUrl In dvajset ur ko se je moški topet pojavil v trgov ni in njeni bližini. To je posih mal ponavljal ves teden, celo mesec. / Pod vplivom teh obiskov se začelo Anino srce polagoma tajati in se odzivati srcu obiskovalca. Tovarišice It sosednih oddelkov so jo potorno motrile. Zanimala Jih je nenavadna pu-stolovščina in ugibale so, kako s« bo končala. Na skrivnem ps »« Ani ts\ idale arečo, lu se ji je ponujala * . • V mesecu dni Je nabral mladi, lepi in elegantni moški, ki je prihajal vsak dan v Anin oddelek. Atirideaei svilenih srajc, dva tucata spodnjega perila, petnajst pižam, pet in trideset ovratnic, dvanajst puloverjev, pet in ae-demdeaet paro\ nogavic in oaem tucatov robcev . . , Blagajničarka, ki »e je v teku et navadila vsakovrstnih kupcev, je nekoč dejala prodajalki: "Mogoče je res, da ta vaš ku pec ni neben maharadža, ampak dejstvo je, da plača vsak račun stotakom. Njegova listnica je videti rejena . . . Gospodična A-na, jaz bi na vašem mestu tega moškega vlovila. Mladi ste in čedni, on pa je do ušes zaljub-jen v vas!" In kakor da jo je urekla — Ana ni imela od tega dne nobenega srčnega miru več. Njeno življenje je dobilo drugačno podobo. Ponoči je sanjala njem, podnevi pa je nestrpno čakala, kdaj prestopi prag trgo vine. Sef oddelka je pozdravlja mladega kupca z veliko vljud nostjo, blagajničarka mu je me njavala denar s spoštovanjem Ane pa se je lotevala nekakšna otožnost. Vedno je upala, da jo bo kupec prosil za nov sestanek a to se ni zgodilo ... Toda časih se življenje spre meni v bajko. Ani je bilo to na menjeno. Zvečer je šla iz trgovine domov. Blizu izhoda je sta krasan avtomobil. Njegova vra ta so se odprla v trenutku, ko je prikorakala mimo. Gospod v rokavicah ji je pomignil, naj se ustavi. Ana je najprej zardela nato prebledela, nazadnje pa se ni dala posebno prositi. Stopila je v avto in vozilo je oddirjalo svojo pot. Ko se je prodajalka ta večer poslovila od svojega kupca, se ni mogla odtrgati od njegovi oči. Vse se ji je zdelo kakor pravljica . . . Omenil ji je sestanek v drevoredu, kateremu se je s svojo besedo izneverila. Ana se" je bran la, da tega ni tako mislila. Na zadnje je opomnila, koliko de narja je izmetal v trgovini svojimi čestimi obiski. "O, draga moja." je dejal on "vse to sem rad žrtvoval samo da sem mogel govoriti z vami "Ampak zdaj mora biti konec te neumnosti!" je rekla Ana pri slovesu. "Zdaj ne smete več pri hajati v našo trgovino. Kadar telite govoriti z menoj, počakaj te me z avtomobilom kakor nocoj, pa ne bova o vsem lepo pomenila." Ločila sta se z dolgim polju bom .,, Naslednjo nedeljo je Ans ob sksla svojega prijatelj* v nje govem stanovanju. Odzvala se je njegovemu vabilu na faj. Pri jatelj ji je tudi odprl svojo veliko omaro, kjer Je ležalo vse kar je prinesel domov iz trgovine. "Dragec. ksj pa boš tdaj počel t vso to kramo," je vprašala Ana svojegs Ijubčka. In on rekel: "Zdi se mi. da sta tukaj samo dva Ithoda. Prvi je ta. da od prem trgovino ta moško perilo in nastavim tebe za prodajalko Drugi pa — da se vzameva . Ana ni rekla besedice. Objela je svojega ljubimca z obems rokama in mu pritisnila na ustne taročni poljub . . . HUMOR PETEK. u Niti slutil „j V petdesetih letih pra stoletja sta bila Kari B ding in Friedrich BecliH izmed najbolj priljubljen?? cev v Berlinu. * Bilt «ti prijatelja, ob večerih dala v isti družbi in »u znana po svojjh duhovitih! Nekega večera je pri^ merding z zmedenim obr>. svojim prijateljem. potrt©]?! pogledal in jim z ginjeni« som dejal: "Otroci, pevedati \im { nekaj nezaslišanega. Becl je mrtev, kap, čisto neprife no." Vsi so bili pi esenečetii, so se pogovarjati o dogodi, števali so zasluge umrlega di njegovim napakam ni« zanesli in ko so bili sredi gov o umrlem, so se vrata odprtji in Beckmann je vstogiljJJ vesel. Helmerding se je presti-njegove oči so se potemnile"] ložil je prst na usta in je Ijivo zasepetal: "Tiho, otroci — 8am na tega še ne ve .. •AKjmMEBAliia OBISKATI m Umni mpm^muui] v^ \i........................................... dre*« .........| »>.........................................C%. ................ «>.................................... ...O. .............. •.......................................a**»*......; ............................ Drftara.................." Nav aaratalk ..................Mar aaretelk ...............H M.................... —*******...............................