St. 2*9 IfŽtitiH hft*j*. iz\«em$l ponrfeljek. AsSkega St. 20, I. nad*tropr pHiua se ne sprejemajo, r Anton Gerbec — L znaša za mese L 7 —,3 .Za inozemstvo me»efno 4 lire CU 12 PRt2) V Trsku« v a 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVI! aji^jgništvo: trtica sv. Franfilka naj s« pošiljajo uredniltvu. Ne rankirans ne vračajo Izdajatelj in odgovo-*' V ••na Edino? 19.50, pot 3S.-- in f — Telefon uredništva in upi. *e ->: DINOST Posamezne Številke v Trstu in okoHd po 20 cent — Oglasi se jačunajo * Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov -rm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiŠkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Varljiv videz Mi sni o pred par diraevi zakl tali Musso-iimjevt Uadi: Pričakujemo dejanj! Besed in cbljutb smo čuiH že dovolj, a nso se niikifai krile z dejanji! Tako kV'će sedaj Mussolinijevi vladi tudi glasilo južnotirclfctkih Nemcev «Der Tiro-lerPreglasa, ki ga je tzdai novi prefekt, com. dr. Guadagniuf, r>3 hotel ta list niti priobčit t ker je — kakor pravi — doživel bri:/k.a izkustva :,n ker bi moral — če bi bil eta ja\ -V ca pro^a® — to izrecno pripomniti. ...... Se je objavil gospod prefekt za Trii-dentimko P enačijo svojo jezikovno naredbo, ki pr'na^a južne tirolskim Nemcem zopet bridko -Vikustvo. k?r je noiv d"kaz, kako so vse lepe obljube v popolnem navzkrižju z dejanji. Ta jczrkc\ na nare dba nalaga dvojezičnost pri vseh nadpislh na trgovinah in reklamnih tablah. In to tudi v čisto rem- ih ''^--zph. Z vso pravico vprašuje nem"k: Ikt, čemu *c'!a se ustreza okrajnem zahtevam zelo male manjšine v deželi, ne dia bi bili niB povprašali zastopnike nemškega naroda? To jezikovno naredbo je :*zdal prefekt Tri'J en ti neko Beneč'jo vzlic obljubam z nap -jih -riest, <5a sie bo spoštoval nemški 7naro3stvo m'ima zavesti, da mu je zavrarovam narodni obstanek, in da se s tem le odnrtkiamo od cilja, po katerem bi morali stremeti vsi tuX rna italijanski strani: pomirjenja duhov v deželi! Je li to. v sklaolu z besedama meroda jn h čmiteljev v Rimu ob posebnih prilikah? Gotovo ni Še usodnejše pa je vprašanje: ai: imajo take naredbe sknžitii gotovim načrtom, ki so jih preminemo in dobro proračun jeno zai:Ttcnali? Misliti si moramo, da je temu res teko! Oidiklanjat1 pa moramo masel, da se je ona jezikovna naredba izdala brez posebnega sporazuma z osred-n^mi oblasrtmi. Potem pa odgovornost za take poizlkuse naisilnefla raznarodovanja ne pada na prefekte., aanpsik na gospodo \ Rimu. Z oidlgovomicisitjo za odredbe patda nanje tud: c»dgovomias.t za pcđletdice, ki se bedo izražale v zagrenjenih čustvih prebivalstva pr-MV.ioernh pclkrajin- In to ljud-St~/K> — to ponavljamo zopet in zopet — želi žrVet? v miru, ki p« mu ga more dlati edino le popolna zavest, da mu je zavaro^ viana vsa njegova narcidlna imovina! Dtru-gače ostanejo vas izsiljeni napiis:i res le prazen in lažnjirv videz. _ (talija Mussol;ni odpotoval v London — Pogovor z i Viski m ljudskim komisarjem Krasinom PIM, 5. Ministrski predisednik M«ussolfeu jo cidtpotoved. v Mil.stn, odkoder bo nadaljeval pot v London. Na poti v London ga bo spremljal senator Contarin', glavr« tajn*?c ministrstva vna^jih stvari. Pred svojVn je imel daljni pogo- vor z ruskim ljudskim komisarjem za trgovino z inozemstvom. Pogovor je trajal 10 minut. Oba paVifka sta razpravljala o no 7 nos ti razvoja trgovskih odnošajev med Italijo in Rusija. V soboto bo mrnšstrsk'* predsednrk bržkone že v Locidiriiu, kje^ se bo sestal z Bo-mar Lawcm ki Po«ncarejem. Na sestainku, 1 : bo tre^l iVa dni, v soboto in nedeljo, se ~opravljalo o vojnih odškodnitnah n -. lii dolgo»\'4Ji. MuissoHni je predlagal, naj bi se sestamak \Tanje in so Tuiiki v Giumiul-ginii in v K santu razorožili grška ob las tv a ter imenovali začasno vlado; temu nasproti vlada« v omenjenih krajih popolen mir- Jugoslavija Jugoslovenska vlnda podala ostavko — Položaj t skupščini. BELGRAD, 5. Včeraj je podala Pašićeva vlada ostavko. Vlada se je odločila za ta .korak na predvčerajšnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do 12. ure. Na tej seji je sprva poročaj minister vojne in mornarice general Pešić o potrebi izpopolnitve kontingenta vojske, katero poročilo je že izdelal bivši vojni minister general Zečević. Glede vpokHcanja rekrutov na vojaško službo ie vojni minster predlagal, da se letošnji re-kruti na zimo ne vpokličejo, marveč se pozo-vejo na vojaško službovanje oni ki so služili že v avstro-ogrski armadi, l. 1899 vojaki, ki pa niso doslužiti popolne vojaške službe. Vlada je sprejela predlog vojnega ministra in sklenila, da se pozove za 10. januarja 1923. 7000 rekrutov. rojenih L 1899. in ki so že služili v ovstro-ogrstki armadi, na orožno vajo, ki jo bodo imeli vršiti do meseca marca ali aprila, Novi rekruti se imajo pozvati v vojaško službo šele marca aH aprila. Takoj nato je povzel besedo ministrski predsednik in zelo obširno poročal o sedanfi notranjepolitični situaciji, kakor tudi o razpoloženju v parlamentu. Posebno je razpravljal o sedanji parlamentarni situaciji, kakor tudi o položaju vlade napram narodni skupščini v zvezi s pogajanji demokratskega kluba s Hrvatskim blokom. Ministrski predsednik Nikola Pašič je jasno in odkrito podal članom vlade svoje mišljenje, da je sedanja situacija nemogoča, da je težka, da vlada v tako težki in nerazčiščeni situaciji ne more računati na gotovo večino v narodni skupščini, vlada mora dati demisijo radi raz-čiščenja in razbistrenja politične situacije. Po tem poročilu se je ministrski svet razcepil na dve skupim: Prva skupina pod vodstvom finančnega ministra dr. Kumanudija je zahtevala, da stopi vlada v krizo ozir. v stanje demisije šele v torek, ko se sestane plenarna seja demokratskega parlamentarnega kluba. Ta skupina želi in zahteva, da se doseže nov sporazum glede nadalfnega programa dela narodne skupščine. Na drugi strani pa so bili ministrski predsednik Pašič. poljedelski minister Pucelj in drugi za to, da vlada takoj poda demisijo. Po daljši debati in razmotrivanju je bito na seji ministrskega sveta sklenjeno, da Pašič tekom včerajšnjega dneva poda formalno demisijo vlade, ne da bi pričakovala defmitivnega sklepa demokratskega parlamentarnega kluba. ZAGREB, 5. Nekateri listi objavljajo statistično parlamentarno situacijo. Politični krogi, navajajo bo-le razmerje vladnih strank do opozicije v parlamentu: I. Vladna koalicija: 88 demokratov, 99 racb-kalcev, skupno z muslimani južne Srbije in Makedonije, 6 poslancev SKS, 11 članov muslimanske Maglajićeve skupine, skupaj tedaj 204 poslancev. II. Opozicija: 27 poslancev Jugoslovenskega kluba, 26 zemljoradnikov V. Lazićeve skupine, 13 muslimanov Spahove skupine, 10 soc. dem Drvac, 3 Popadič, 3 Gjonovič (rep.). 2 Avra-movič, 2 Protič, 2 nar. soc., Trumbic, Hausler, 1 skupina Ribarac. Skupaj 94 poslancev. Sedaj je torej razmerje 204 : 94. V slučaju, da se začne udeleževati Hrvatski blok parlamentarnega dela, je treba prišteti opoziciji: 50 poslancev Radićeve stranke, 7 težakov, " zajedničare in 2 poslanca hrvatske stranke prava, tedaj 63. Ra tedaj v parlamentu to-le razmerje: 204 : 157. Radič zahteva od demokratske struge, ki je naklonjena sporazumu med Hrvati in Srbi. da mu da na razoo-lago samo 30 poslancev. V tem slučaju bi se razmerje spremenilo tako-le: vladmovci 174, opozicija 187.___ Avtsttla Anglija fcc ^ la norega poslanika v Atene — e! 9ne bo odstopil — Novi dokumenti o \ sokrivdi za dogodke v m«*.' Aziji LONDON, 5. «Observer» javlja, da vlade velika nejasrrucst stališča angleške vlade nasproti Grčiiji m da» je ma* vsak načir potrebno, namen ni traja' cLc'lgo spričo odpora velikega dela angleškega časopisja. V kratkem bo poslan a Atene nov poslanik. Vest o Veniizielosotvi demisiji zarad smrtne obsodbe b;tvših gr?kxh ministrov s^ zd?i. neutemeljena. Venizelas je sicer opo zorri atenski revolucionarni odbor na po sledlice, ki b^ jih mogla imeti izvršitev smrt n»e obtsodJbe na konferenco v Lausanni Osebno je mnenja, dia je bSlo preveč bivših ministrov ustreljenih, smatra t>a, da te b 1-absolutno potrebno, da pridejo bivši ministri pred vojno siodlšče. Na vsak naćin Venizelos ne namerava odstopiti Medtem ofojaivljajo Hsti nove dloikumeinti? o angdeški ®ckrivd: z prelomom odnošajev z Grčijo, je bil odposlan na podlagi sklepa celega ministrstva- Irsko vpkfe&anje DUBLIN, 5. Začasni parlament je imel včeraj svojo sadnjo sejo. Zbornica se bo sestala jutri zvečer. LONDON, 5. V gornji zbornici je bil v tretjem čitanju odobren zakon za* ustanovitev svobodne irske države ter tozadevni z vršil ni zakoni. Severaa razorožitve^* lroaferenca. RIGA, 5. Lotvinski ministrski predsednik Zweirowicz je glede konference za razorožitev med baltiškimi državami in Rusijo izjavil nasproti nekemu časnikarju, da bodo Lotvinska, Estonska, Poljska in Finska o priliki konference skupno nastopale. Tako določa med njimi sklenjeni preliminarni dogovor. Ruska vlada je sklenila spremeniti del svoje vojske ▼ milico, da pokaže svojo Miroljubnost. Avstrija Zvezni predsednik ratificiral ženevsko pogodbo DUNAJ, 5. Službeni list objavlja rat fl-kacijo ženevskih zapisnikov s strani predsednika konfederacije, kateri obenem tudi obljubujie v imenu avstrijske republike, da bo natančno izpolnjeval pogoje ženevske pogedbe. Hkratu je zvezni predsednik poslal kancelarju pišimo, v katerem se mu toplo zahvaljuje za neprecenljive usluge, ki ijh je napravil republiiki; srčno se veseli z njim njegovega velikega ufp-etha ter izraža trdno upanje, da bo dovedla pomožna atke tja Avstriji, za katero jei dala Zveza narodov iniciativo, do srečne izpremembe v gospodairstvenem položaju Avstrije, dasi nalaga avstrijskemu prebivalstvu težke žrtve. Grška Službena izključitev princa Andreja iz častniškega zbora — 3 generali izpuščeni na svobodo ATENE, 5. Včerajšnji dužbenj list je objav 1 cdlok, s katerim se briše princ Andrej iz častniškega zbora. Generali Dusma-nis, Palliis in Vaiettas so bili izpuščeni, na svobodo. Veni ze losov a samoobramba PARIZ, 5. «Matm» nadaljuje z ob^ajvami •nformacij vu^ednega diplrmatan>, ki je dal Vfiu na razpolago avtentične dokumente lede dogovorov m>ed Lboyd Georgem in Tenk&e4csom-. Po dokazih, diai Groiija ni mola nilkakor računati na pomoč Franc je v .ojem ir.afoaziijskein podjetju, dokazuje rst, da rć n>oigla ratčunaJti n9ti na Italijo, ki 'e ž>e cd raeikdtij vodila nasproti Grčij' so-ra±mo ficlitiko. Tud»:i klavni dogovor med Tir" tomijem 'in Venizelosom, irz 1. 1919., v ka-°reni se je Italija obvezala, da bo podpi-Uršike zaluteve v vzhodh.fi in zapaidbi '\aciji, v severnem Ep'ru in v Mali Az!iji ji bo odfetc^Tia zaisei^me otoke v Rajskem rr.icrVj, dokazuje vkljub temu, da "i je pTcrlaivljal kot naijvečf? Venizelrso\ "Hcrnatski uspeh, da je bil Venz.elos izi-.can f in ii'aljjarusike diplomacije. Orren'em 'logrn'or je vseboval namreč fcudi klavzulo na pcd'fci^' katere je fcrVa Italija upravi-'ena prcglasitri svc»;o popolno prostost od "Mrevzotiih obveiz, 6e ne bri^h zadovoljene? ijene zahteve v Mali Aziiji. Ta dogovor je V1 mci t.em 1. 19^). cdpovedajn že od grofa "forze. Tako je Venizelos pokvaril položaj Oris. kier ni upošteval francoskih svaril in npremeir.be otalisča ItcP.'ije. Venszelos je poslal «Mat?nu» pismo, v ' aterem se brani pred očitki., da je ved 1 egalotmansko politiko. «Poliiika, katero — pra\d Ven'/zeflcis — je b:la sest a-" police, ki io je francoska vlada cdr4>Hla in zahtevala od nas, da jo> izvršimo. Vaš poročevalec b" hotel dokazati, da so moji nasledniki nadaljevali mojo politiko. Nič bolj neresničnega ne£o t^>! iidi&l, .dia zaveznkiii zapuščajo Grčijo, am takoj opozoril na nc\*.?irnosit in zadeli-ail članom liiheralne stinainke, mojim iprija-fTe-m, c?.i deliajo kot slepci». ^ed.pi nzvrš itve smrtne obsodbe nad biv~ ?-"mi m in V tri pii"e Venizelos: «Hotel sem to preprečiti: brzojav'1 sem v Atene, da bi j narediilo strašen vtisek in da bi položaj ia konferenci postal zello težaven. Včeraj sem zopet brzojavil v Atene: Nehajte, za ^o^a! Če boste nadafijevaM po tej pot'., postane položaj Grčije nevzdržljiv». VenizelcHS pravi končno, da je naredil, Var je mogsl in da se boji strašne vojaške t;ktature. Nadaljuje se razkrivanje tajnih listin o grško-turški vojni PARIZ, 5. «La Matin» objavlja, danes tri pisma, katera je leta 1920. poslal Venizelos mnistrisitvu za zunanje zadeve. Prvo pismo je ctdl 20. februarja 1920 in piše o izjavah, katere je dal atragleški prvi minister ^enizelos.u na koncu neke seje, katere se je Venizelos udeležiL «Lloyd George ml je rekel, pravi Venizelos, da se mora bojevati ne samo proti francoskemu ministrskemu predsedniku, kateri povdairja, da je dovolj, če se da Grčij**1 območje gospodarskega upliva, ampak tudi proti: angleškemu m in'stru za zunanje zad«eve». V drugem pismu, tu/di od februarja 1920., poroča o pogovoru s firanccsk'm m'nistrisikim predsednikom. «Ni bilo mogoče razpravljati ž njim, piše Venizelos, navaja razloge, ki ne obstcijajoi. Glavn" razlog je bil ta, da je treba ustvariti take pogoje, ki bi jih Turčija lahko sprejela, an dejal je, da Francija ni n Ik^lkor razpoložena začeta radi tega z novo vojno proti Turčiji. Odgovoril sem, da nisem nikoli sanjal o tem, da bi vprašal za tako pomoč in povdarjai sem, da je Grč ja s svojo vojsko v Mali A iji ne samo v stanu izsiliti grške zahteve, ampak da je tudi najvažnejši) činitelj, dia izposluje od Turčije izvršitev mirovne pogodbe v celoti«. Tretje pismo konečno- glasi tako-le: «Videl sem sftactči (aragleškegai) vojnega ministra s svetovalci 'iz glavnega štaba Zdi se, da vojni minister ni istega mnenja kakor prvi minster«. Kako opravičujejo sedanji gospodarji Grške usmrtitev ministrov. RIM, 5. Današnji «Giornale d'Italia» objavlja zanimiv pogovor, ki ga je imel njegov atenski dopisnik s predsednikom grškega revolucionarnega odbora polkovnikom Platirasom o nedavni usmrtitvi ministrov kralja Konstantina. Mihce — je rekel polkovnik Plastiras — ne bo dvomil o plemenitih in človekoljubnih namenih velikih držav, ko so pred razsodbo skušale posredovati v prilog obtoženim ministrom. Toda kljub temu naj mi bo dovoljeno naglasiti, da se mi zdi zadržanje Anglije čudno in nerazumljivo. Kdo je bil pravzaprav sojen v tem procesu? Ne navadni zločinci, ne nesrečni generali, ne nesposobni ministri, temveč cel režim, ki je imel popolno organizacijo od vihovnega poveljnika armade do zadnjega upravnega uradnika. Skratka gre za skupino državnikov in častnikov, ki so bili prevzeli slavno a odgovornosti polno dedščino ter obljubili grškemu ljudstvu, da ga dovedejo do tra:nega miru in blagostanja, ki pa so zapeljali deželo v poraz in bedo, ki je bolj strašna,, nego bi si bili mogli misliti tudi največ^ pesimisti. Prezirali so vrednost zvez, ki so bile za nas vprašanje življenja ali smrti, in so proglasili i načelo n-espametne in popolne prostosti. Tako so nas popolnoma oddal ili od naših velikih zaveznikov, ob strani katerih smo šli k zmagi in k izpolnitvi naših narodnih stremljenj. Revolucija — je nadaljeval polkovnik Plastiras — je izišla iz tega. kar je bilo v deželi še zdravega, ponosnega in plemenitega. Vsi Grki jo navdušer«o in hvaležno podpirajo. Na prvo mesto svojega programa je postavila ta revolucija popolno ozdravljenje položaja. Dve nalogi sta bili predvsem nujni: spoditi nesposobneže in krivce z oblasti in se povrniti k politiki zvez, v katerih je brez dvoma rešitev dežele. Mi trdimo, da sta bili ti dve nalogi tesna spojeni med seboj, kajti zloba mož, ki so imeli po povratku kralja Konstarriirva oblast v svojih ro-t kah, nam je storila zgubiti dobrote naših zvez. Da se omogoči dosega tega cil''a, je revolucija zahtevala odstop in oddaljitev kralja Konstantina. Toda revolucija se ni mogla zadovoljiti samo s tem. Že iz czinov do same sebe je morala določiti stroge in pravičr« kazni, oslanja-ioč se na načelo politične morale, po katerem ne sme biti dovoljeno, da bi se «od naroda poverjena naloga nekaznovano izdajala. Kajti 9 tem, da je glasovala za Gunarisa in njegove prijatelje, j;m dežela ni rekla, naj jo peljejo v pogubo ali naj ji storijo izgubiti vse pridobitve dolgotrajne borbe za osvoboditev naših pod-jarml;enih bratov, temveč ravno nasprotno. — Ako bi bil strah pred morebitnim pozne:šim m-^čevaljem ali pa oziri na človekoljubje zadržali roko pravice, bi bilo prišlo zdravilno delo revolucije v veliko nevarnost, kajti .krivci bi bili gotovo začeli tkati nove mreže in spletke, da se nolasrfijo vlade, kakor so napravili že v preteklosti, in to nesrečno deželo bi skušali ootem T>ahn;ti v novo pogubo. Mi — *« vzkliknil polkovnik Plastiras s povdarkom — moramo zaHicati Angliji in vsem drugim državam na ves ^las, da je revolucija duša vse Grške, katera noče umreti. Prihod T»cmca Andrcta v Brindisi, BRINDISI, 5. Prispel jc semkaj grfM princ Andrej z družino na angleški lad>i «Kalipso» Konferenca v Lars-nni Vprašanje dardanelskih ožin pred konferenco — Skupen rast op r;iske in turške delegaci'e — Stojišče bolgarske delegacije — Zavezniki si pr držeii odgovor LAUSANNE, 5. Včeraj se je sestala prva kom is ja k cmlerence p od predsedni-štvom lord,a Cnrznna. Razpravljalo se je o vprašanju morskih ožin. Ruska delegacija je b:ila poslala že prej pred&etdn^tvu konference prm o, v katerem je sporočria, da se bo u'ln1ežila razprši ve o more k h -ožinah, poudarfaječ razen tega zahtevo se udr'tsiži vseh del konference. Ruska cfb-lega^va se je v tem ozlru ?k1:cevala ni predi?iHičaj Ve1:ike Prfaii^e gJ.i3e revizije pogodbe v Sv- Štefbmiu. T*? res so Te ndeležTi ^ci? rufiki delegati Čičerin, Ra!kowisk'. Vrirrvvski m Divani ter da ni b ribarske de'iz gacij^. Lcrd Curzon je povi^ri"^. 'Cla je vprašanje dardanelsk'h ožin vejlevažno vptr"Tanje in je pozval pcnsa-mezne de^ri^aci^e, da 'zrarzi-jo svoje mnemje. Tzjavril je razen teča, da ne bo oal nik.a-keiga odigovora v lastnem imenu ali v imenu zaveznikov, drlklietr se ne sporazume 2 Oistailimi zavezn'ki. Tu-ršk,"j dicle'tacija je izrazila svoje zado-vcljstvo md prisctnrstjo ruske delegaciie, k a*- ero TurčVa veflitD zahtevala. Turžka deilegacija se je potslav ^a na stališče, da morata pritil Carigrad in dardn.n.elske ožine pod turško ^cffpcdstvo; Turčija pa je na vsak načiai pripravljena u^oftevat: določbe glede pneste trgiavrne in glede drugih interesov prteadetih držav. Čičer'm je zahtevaj popolno prostost plorvbe skozi Dardanele za trgovsko bro-dovje, ki bo zagoto\i!jena, samo če bo diardaneliska ožina zaprta v mirnem in v vojnem Času za vse vojne ladje in zrakoplove vseh držav razen Turčije. Turčija bo morala bran ti mon iko ožino in Carigrad poltem primerne oborožitve in bo morala imeti svojo vojino mornarico. Sovjetska Rusija — je zaključil Čičztrm — se odreka zahtevam carislične Rusije po Carfgradu, toda njeno gCo.p<-idarsko življenje jc oi-viisno od prostosti mcrn'kih ož'n, kateri kršitev po premirju v Mudru je omogr.čila zarvietznižkemu brodevju prehod v Črno morje m zasedbo Odlcse in Nkclajevega, podpiranje Vrangelovfli in Denikinovih armad in ogrožanje georg.jskih pristanišč. Dejanski položaj na Dardamelih, to je zavezniška zasedba, mora čim prej prenehali in ne biti podlaga za rešitve, narekovane od ene same di-žave ali od kake skupine držav. Proti takim rešitvam br odločna nastopne Rusija in vse države, ki hočejo konćnoveljavno odsrtraniti vzroke sporov na bližnjem vzhodu. Romunska delegacija je nato obrazložita rarounstko stališče nasproti vprašanju dkr. dar^elske ožine. Gospodarsko življenje Rom mun ije je vezano na Donavo, ki se izliva* v Črno morje, zato zahteva Romunija n«! pLatoničrso proglasitev načela gdedie prostosti merskih ožin, temveč mednaroden režim, ki raj dejanski zajasnči to prostost ifl torej pro«t prehod za. vofac ta tr^oveloe ^aicij^ demilitarizacijo zone od Epskega do x matija in črnocnorske obeli ter isjtaocrv-*t«pv Ckednarodne komisij« za mor. tko ožfcto Bolgarska delegacija je poudarila, da je predvs-em priziaxfeta pri vprašanju svojca jthodlSča na Egejsioo morje, da pa ima pvaje InAereBe tudi kot črnoroorska obalna (iržava; zahteva vsled tega pro®tosit plovbe trgovskih fcadij skozi DarcSanele in se je priptrasvijena udeležiti mednarodne uprava tncrsk. il ožin. Grška delegacija « je pridržala pravico, da bo pojasnita, svoje stališče potem, ko bo f.urjka delegacija bol) obširno pojasnila pvoje. Pripomnila pa je oa vsak način, dia Turčija pretirava s svojim načelom o Suverenosti, d'očim se Grčija kaže zelo spravio v vprašanjih, kćtkor sta vprašanje bolgarskega ižhod&ča na Egejsko morje in vprašanje mtemaciona4izacije Marice. Losrd Curzon je pripomni, da Turčija nI le obrazložila svojega stališča, da pa je to bilo obrazk)ženo cd nusđee delegacije, kakor da bi bila pr išla cbrazlagat turške interese. Kar se tiče vojske, ki se nahaja ob Darceneiili, je izdavil, da zavezniki upajo, da bodo č"au se je zahvalil s kratkim govorom, v katerem je naglašal trdne vezi, k* spajajo Francijo in Zedinjene države preko vseh nesoglasij- WASHINGTON, 5. Clemenceau je pri-gpdL v Washćngtcai. SpTiejeli so ga državni tajnik Bfes, francoski poslan k in mnogo drugih visokih oseb. Danes obišče Har-danga. in W Is ona in bo tudi povabljen v ♦ Belo h^šo» k pojedini. Proračun Zediajenih držav za 1. 1923, WASHINGTON, 4. * Načrt proračuna Z^dinjenih držav za 1. 1923. predv'deva 3 miljarde 180,843.000 dolarjev za izdatke, t. j. 2 m^ardE manj nego v tekočem fiskalnem letu. Med najvišjimi izdatki je 260,8810130 dolarjev za vojno mornarico in 256,552.000 dolarjev za vojsko. V posledViji avoti jzapopadena s-vota 12,781.000 dolarjev za zrakoplovstvo. WASHINGT0N, 4. Otvorio se je redno zasedanje kongresa. S'u ADA JO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! Dnevne vesti AB res hočete mučenica? V HaHjamddh ttslih čitatmo, dia sta »opet motal« te dni dva slovenska žitnika, naiSa ugledna rojaka, na Ko^ršifcind pod znankni grožnjami piti ricinovo od je- Žai se to de^itvo potrjuje po drugih poročnih, ki so nam dosfca. Ta dva žt^n flca sta se morala podvreči tej »kazni« ne podlagi pavšalne obtožbe »propagandisti a«tHaliaii8«. Niso nam znavenski državi. Zahteva za »črnogorski carod» popolnoma neodvisno politično organizacijo. Priznava sicer, da Črnogorci govorijo isti jezik «z drugimi jugoslovenskimi plemeni«, ali sicer da hočejb biti le Črnogorci. In pov-zpenja se do trditve, da bi svobodna Črna gora zagotavljala evropsko ravnovesje!! Suho povedano: ščuva Črnogorce proti državi, ki so ji priključeni z mirovnimi pogodbami. Ministrski preds. in voditelj i tali j. vnanje politike Mus-solini pa je te dni slovesno izjavil, da interes Italije zahteva, da se spofttujejo vse sklen:-en« pogodbe ter da ne bo dopuščal — ne v Italiji, ne onkraj meij — nikakega rovarjenja proti jugoslovenski državi. To stali&če mu gotovo — poleg obveznih italijanskih podpisov na mirovnih pogodbah — narekujejo v prvi vrsti cziri na trgovske in industriske intereie Italre. Saj bi bilo vsako drugačno stališče v navzkrižju s temi interesi. List pa, ki ima varstvo in pospeševanje teh interesov v svojem programu, zagreša ščuvanje, ki je skrajno nevarno ravno za te interese! «Osservatorio» vidi seveda le v uporniški »črnogorski vladi», ki pa ima svoj sedež edino zakonito predstaviteljioo Črne jjore. Dejstvo pa je, da i»t4 maloštevilni dosedanji pristaši te »črnogorske vlade® drug za drugim zapuščajo Italijo m se vračajo v domovino. Dejstvo je, da noben pameten politik v Evropi ne misli več na samostojno Črno goro. In dejstvo je, da je gospod Mussolini s svojo obsodbo vsakega rovarjenia proti jugoslovenski državi obsodit tudi članek v tej čudni »Evropski Opazovalnici*. Čudni zares, ker ne čuje ne iz$av voditelja italijanskega ministra za vnanie stvari in ne vidi resničnih interesov Itaii;el če se ne motimo, je Isti »Osservato-rk>» v svoji prvi številki sam naglašal potrebo stikov s sosednimi državami. (Če ne bi Kotel tega, čemu pa je začet izhajati kot gospodarski list?) Ali način, kakor ga uveljavlja v svojem članku o črnogorskem vprašanju, ni le čuden, ampak poguben, ker naravnost izzivl:a eno sosednih držav, v kateri hoče Italija zasledovati velike gospodarske interese! «Nova Doba». Doživeli seno veliko presenečenje. Gotovo je nekaj »enavadnega, če kak nov list že s svojo drugo številko — spreminja svoje ime. »Glas Julijske Benečije® se je prelevil v »Novo Dobo». Če je ta iznenadna sprememba imena nenavadna, pa je utemeljevanje te spremembe kaj, značilao. Uredništvo pravi namreč, da ime »Glas JuKjake Benečije« ni odgovarjal želji večine, ki jo zastopa list*. Prišlo pa je še eno pikantno presenečenje. V »glavi® lista ni več označbe *glasilo fašizma«. Izjavljamo na kratko da s spremembo imena tista se ni spremenila naša sodba o njem. Ni saaftoctojns gtaafla, ne fovori v imena slovesi skega ljudstva, marveč v imenu krogov, katerih glasnik je v i umiri glasom svoja lastne označbe v prvi SsviUti Opozarjamo na to naše ljudstvo. Promocija. Na »iijam trgovskem zavodu «Revoh*Ua» v Trsta je feđ promoviran za doktorja trgovskih ved na* rojak Franc Geržiaa iz Št- Petra- Čestitamo! To naj bo ob enem v spopoinenje našega včerajšnjega poročila o omenjenem zavod«. Vprašanje volilne reforme. V parlamentarnih krogih se nadalje razpravlja o volitvah in o vprašanju preuredbs volilnega rada. Nekateri zatrjujejo, da se bodo nov« volitve vršile žc spomladi, medtem k« prevladuje pri drugih mnenje, da ima vlada namen razpisati nove volitve ša le pozno v jeseni. Sodeč po obnašanju vlade, se da sklepati, da t Mussolini nikakor še ne namerava razpustiti sedanje zbornice in tako je sedaj gotovo, da se parlament v drugi polovici meseca januarja zopet sestane k rednem« zasedanju. Drugo vprašanje, i katerim »e politični krogi vneto bavi jo, se tide pre uredb« volilnega rada. Nasprotja in nesoglasja, ki so b2a glede tega vprašanja pred par dnevi še zelo ostra, so se začela blažiti in, kakor se glasi, so se tuđi popolari, ki so bila do sedaj neizprosni branitelji sorazmernega volilnega reda, sprijaznili z večinskim sistemom ter se na ta način približali stališču Mussolinijeve vlade. Vsaj tako zatrjujejo nekateri rimski listi, ki pravijo da so dobro obveščeni o namenih in naziranjih posameznih straak. Kakor znano, se je Musso-liniieva vlada odločila za francoski volilni red, po katerem pripadeta dve tretfini poslanskih mest listi, ki dobi relativno večino, medtem ko se tretja tretjina razdeM sorazmerno med stranke, ki so ostale v manjšini. Popolarsko glasilo »Corriere d'Italia* je objavilo pred kratkem članek, v katerem je dokazovalo, da bi bil položaj v parlamentu skoraj isti, kot je sedaj, ako bi se bilo v L 1921. volilo po večinskem sistemu, kakršnega predlagajo sedaj fašistu Socialisti bi bili dobili v tem slučaju 10S poslancev mesto 126, a popolari 91 mesto 106. »Gtornafe d'Italia* zatrjuje, da fe zakonu o volilni reformi zagotovljena veKka večina, tako da tozadevni zakonski načrt ne bo predložen od vlade, temveč od precej močne »kupine poslancev, v kateri bodo aaatspane vse »vladne* stranke. »Alckssndrinski vrč* r Zadro im D'Amnm-zio. Alberto Riccoboni pripoveduje v »Pic-cohi», da je bil v eerkvi sv. Donata v Zadru med nagrobnimi kameni žarami in grobnicami steklen f krhek vrč, iz 9. stoletja, ki pa ao ga morali radi dogodkov skriti. Je to vrč izredne zgedovinske m umetniške vrednosti. Sestavljen je iz mnogih delov, le rahlo spojenih tako, da bi se mogel razbiti ob najrahljejšem sunku. Posebno znamenit je, ker ima napis v grškem jeziku: »Vzemi si zmago!* Ko pa je Gabriele d'Annunzio zapustU Reko in dalmatinsko podjetje, so mu hoteli legionarji pokloniti ta zgodovinsko znameniti vrč. Množica, ki ji je v cerkvi ob obletnici zmage govoril govoril Evgen Cosclschi namestnik poveljnika d'Annunzia, je navdušeno pritrjevala predlogu, da se vrč izroči temu poslednjemu. Uprl pa se je muzej. To pa ne le zato, ker je vrč izredne zgodovinske vrednosti, ampak in posebno tudi zato, ker bi to ustvarilo nevaren precedent, kajti vrč ni last posameznikov, ne države, marveč vsega naroda, vsega civiliziranega sveta. Legionarji so takoj napravili korake pri prefekturi, da bi se jim odstopila ta znamenitost, ne da bi »e bili zmenili za odpor muzeja. BrzojaviK so tudi podtajniku za umetnine, Sicillijaniju. Pa tudi vodstvo muzeja se je obrnilo brzojavno do nrada za umetnine v Julijski Krajini s prošnjo, naj ukrene potrebno, da se vrč ne izroči oblasti. Zato so ga spravili na varno. Kako potrebna je bila ta previdnost, je pričalo dejstvo, da so »neznanci* po noči vdrli v muzej, z namenom, da bi ugrabili dragoceno steklo. Naslednjega dne se zadrški legijotiarji priredili velike manifestacre m s tem odprli svoj namen. Spričo teh dogodkov je poslat Gabriele d'Annunzio podtajniku za umetnine pismo, v katerem je, po primernih patriotičnih besedah seveda, izjavil, da »oce darov, da noče beračiti za nikak dar nove Italije. Obžaloval je, da je gorečnost »mladern-čev» udrla v muzej ia zlostavljala čuvaje. Un ni kriv na tem. Pil bo nadalje iz svoje čaše iz ljuba. Take ostane — pripoveduje Riccoboni — dragoceno steklo shranjeno med zidovi sv. Donata. Ljudstvo mu bo nadalje ljubesumen čuvar. Velikodu&ni *in legionarjev ostane dokaz zvestobe in ljubeznivosti, ne da bi se bila dotaknila celokupnost muzeja. Sedaj je alek-s&ndrinski vrč izročen v poprave izkušenemu izvedencu. Na te se pgvrne zopet Daimatra-cem, vsem Italijanom, in bo ponavljal vetrno pobudo: »Vzemi si zanago!* In tako bodli >e zaključil Riccoboni. Natečaj za del*. Mestni sirmcipij javlja: Dne 13 decembra 1922 ob 12. uri se bo oddalo na javni dražbi delo za pobervanje prostorov, kjer ima svoj sedež zdravstveni urad t. j. v ul. Riccardo Pitteri 5t. 2, I, nadstr., ter k temu delu spadajoče zidarsko delo. Interesenti izvejo za vse ponatankosti pn občinskem uradu IV oddelek v uL Gabriele D'Annunzio St. 5/IL faksa na avtomobile- Finančno ministrstvo te odredilo: Posestniki avtomobilov, ki za tekoče leto 1922. niso plačali predpisane takse (in v sled tega tudi ne smejo krožiti), ki jo pa plačajo Še v tekočem mesecu decembru za leto 1923.. bodo lahko takoj pričeli krožiti, fe pred 1. januarjeaa 1923. MaadoUnfattčaa skupina M. S. P. Sv, Jakob. Vaje glavne skupine se vrše do preklica ob sredah m petkih v navadnih prostorih. Vodstvo. lokko društvo. Podružnica »Šotskega dru-Stva* pri Sv, Jakobu kna danes sejo ob navadni url. iz tržaškega SivSIenia Dobro oborožen mladenič. Preteklo noč je bil aretiran na istrski cesti neki Peter Anelli, star 22 let, stanujoč v »lici dsll'lndustria it. 14. Pri njem so a&šk namreč bodalo, britev in žepni nož. To lepo zbirko orožja so mu seveda zapjenili; njemu so pa odkazali prostor v zaporu v uKci Coroneo. Nesreča z revolverjem. Pismonoša Ivan German, star 24 let, stanujoč na Škorklji št. 481, se je igral včeraj z revolverjem. Pri tem pa se nra je revolver sprožil, in krogla se mu je zarila v levo roko. Prvo pomoč je dobil na re-silai postaji. Identificirani utopljenec. V včerajšnji številki »Edinosti* smo porfičafi, da sta dva orožnika povlekla iz morja pri pomohi Venezia truprfo utopljenca. Pri njem se ni našla nikakršna listina, ki bi izkazala njegovo ime. — Ravnokar smo> izvedeli, da so utopljenca identificirali. Imenuje se: Santo BidolK, star 60 let. stanujoč v zagati dell'Pane Št. 3. Do sedaj se ni mo?to še ugotoviti, aH je padel Bic^lli po nesreči v morje, ali pa se je vrgel vanje. Nesrera na mirainarski cesti. Včeraj popoldne okoli 3.30 so pripeljali v mestno bolnišnico šoferja Petra Cigoja, starega 33 let, stanujoče-*a v ulici Bonomo št. 3. Šofer je pade} z nekega voza na miramarski cesti. Pri tem si je pretresel možgane. Tatovi v stanovanju- Amalija Trovo je pustila včeraj zjutraj svoje stanovanje v ulici Mal-canton št. 15 za hip brez nadzorstva. To ugodno priliko so pa uporabili neznanci, ki so zlezli v stanovanje ter odnesti nekoliko perila in zla-tenine v vrednosti nad 500 lir. NenadnA smrt Včeraj zjutraj je umrl pri delu nenadne smrti delavec Dominik Visintini. star 72 let, stanujoč v zagati Santa Tecla št. 4. Tatinska služkinja. Ida Kobos, stanujoča v ulici Gatteri št. 23, fe pustila včeraj zjutraj svojo služkinjo Cvetko Kral, staro 17 let, samo v stanovanju- Ko se fe pa čez nekoliko časa vrnila, al našla več služkinje. Deklica jo je namreč med tem časom pobrisala v neznan kraj. Za spomin je vzela s seboj zlato zapestnico, last gospodinje. Policija jo zasleduje, toda do sedaj brez uspeha. Vesti z GoriSkega «Gorisko učiteljsko društvo» bo zborovalo dne 7. t. m. v Gorici v dvorani »Trgovskega doma» ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1) Nagovor predsednika. 2) Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 3) Volitev novega odbora. 4) Slučajnosti, K obilni udeležbi vabi Odbor. Iz Ajdovščine, »Dramatični Krožek v Ajdovščini* priredi v petek dne 8. t. m. ob 4. uri pop. »Miklavžev večer« za stare in mlade. Na sporedu je pravljična igra v dveh dejanjih »Pr-stan» in nastop Miklavža. V igri, katero sta spisala brata Roječ, nastopajo šolski otroci in je zelo primerna za mladinske prireditve. Posebna lepo js drugo dejanfe, kjer imamo pred seboj pravo živahno — nagajivo življenje malih gozdnih škratov z njihovim malim mogočnim kraljem vred. Vabimo vse prijatelje naše mladine na to prireditev. Domači šroiski otroci so prosti vstopnine. Darove za Miklavža sprejema g. Kobsd. Igra »Prstan» se ponovi v soboto dne 9. t. m. cb 8. uri zvečer. PODLISTEK |graflec9 ki dobiva. Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 58 Vse je obrekovanje, kar je pravila Aksamita o svojih rojakih in njih ženah! Stare device (meram cbrekujeja l;udi. — Nekega jutra je vzbudila Aksamita svojo gospodično, rekoč, na; pogleda ven, kaj je na morju. In s to besedo je potegnila posteljni za&tor v stran. — Mi-liora je skočila s postelje, pritekla v spalni kalfi k oknu ter pogledala na morje. — Ves morski zaliv, doigi preliv, preko katerega se vidi z okna Frankopanskega gradu proti Reki In Bakru, je bil poha večjih >a manjših bark, ki so se bližale z napetimi jadri. — Nekaj večfth ladij je bilo videti v daljavi. — Barke ao imele posadke vojakov v rjavih monturah In mornarjev z rdečimi Čepicami. — »Kaj je *o?» vpraša MiHora, tresoč se. — «Ti«U pomor Kaki z rdečimi kapami so skoljoti (prebivalci skalnih otokov). Ti dobro znajo, kako se Aride med flkalc Sanjskega zaliva. Ti služiio potem tudi večjim ladjam za pilote, da ne naletijo na sipine. Oni vojščaki na barkah pa so hrvaški graničarji, najboljši strelci- Na onih velikih ladjah pa vozijo gorske kanone z mulami; vidim rdeči konjski rep na kapah ka-nonirjev.» — »Kaj oni hočejo?® — Uskoke hočejo do tega pripraviti, da nekoliko zaplešejo®. — »O moj Jezusi Saj jih je kakih 2000!» — «H:a! Če bi bilo Že vse! Cesarski generali se dolgo pripravljajo — a potem pa pridejo z veliko močjo. Drug roj ladij se pomika z druga strani, od otoka Krka in ob istem času prihajajo gotovo s hrvaške meje gorske čete, da zgrabijo Uskoke od zadaj. Zdaj bodo kmalu dobili svoj delež! Takoj bo svet v uskoški deželi preozek! No, zdaj, hrabri lepi Marko, zajaši onega konja, ki z enim sunkom zvrne goro na sovražnike! Sedaj zagrabi eno sabljo, ki z enim mahljajem odseka sto glav! Zdaj se že pričenja herojska balada. — Jaz pa že vem, kako se bo končala». — «Ti veš, kako se bo končalo?® — »Vem, da, vem. Videla sem že nekoč tak ples. Tudi tistikrat to ili s treh strani nad Uskoke, ki so bili iz-vr&li strašno, veliko ropov na morju. Jaz sem bila še otrok jako majhna deklica, ki so jo bili poaabili v neki skalni votlini; tri dni nisem jedla drugega kot neke ribe na morskem bre-gu. A še sedai pomuim: ko so se vračale ladje z vojaki, so bili jadrnl drogovi vsi ovešeni * Uskoki, ki so tam gori tako viseli kakor bri-novke na drogu; s koša vrh jadrmka beneake galere pa je visela velika železna kletka, v kateri je bil ujeti uskoški poglavar kakor opica v kletki. — Miliora je dvignila s srdom obupa pesti kvišku ter vzkliknila: «Naj poSlje Bog nad nje tak vihar, da se pogreznejo vsi na dno morja!® »Kaj?! Gospodična! Vi proklinjate vojake našega cesarja?!® — »Vihar jih naj pokonča preden pridejo k cilju!® — Rekši je odprla okno in, pripogibajoč se daleč ven z razprostrtim naročjem, zaklicala k nebu: ««4« huda ura? Kje si, veter, ki pometaš ladjeJ Burja! Strašilo! Kje spiš? Pri* na dani Zaluci jih k skalam! Hej, burja! Poiast! Plani ven! Zatuli, zarjovi. završi!® — Aksamita * vlekla gospodično s silo od okna. — «Kai.počenjate, gospodična? Za vseh svetnikov voI|o! Ne delajte tega! Ne kličite vetra! Niti imena b«ne ni kazno izreči, ker se potem tabo j pojavi. — Joj, tu se nikogar ae boffc razen burje: kolnejo, zmerjajo Boga. svetnike, mater božjo, po vrati — a burje si nihče ne upa prokKn»ati. Moko p trosijo, kadar razsaja, da jo "tolažijo; nož ji lnčajo naproti, da p ranijo — ogovarjajo je pa ne. ker od tega bi postala »e groa- (Dalje). Knjlžeunost !n umetnost «Mladika*. Tu pa tam se danes sliši: »Kaj bo z »Mladiko*? Ali res gre »čez®? — Je nekaj resnice na tem in zopet ne, zakaj z »Mladiko® se o bistvu ni popolnoma nič iz-premenilo. Sprememba obstoja samo za Slovenijo, kjer do zdaj niso imeli družinskega lista in se je s pomočjo dobre volje našel način, da bo list lahko dostopen tudi ostalim Slovencem; saj je bil že do danes po večini tako urejevan, da bi ga lahko dali vsakemu v roke, tudi bo v bodoče tak, da bo posvečal primorskim Slovencem posebno pažnjo. V kratkem izide 11-12 številka, ki prinaša poleg lepe Miklavževe igrice za mladino, članka o Jaku Štoki, slikarju Ceju in drugih tudi prelep članek o zgodovini slovenskega slikarstva izpod peresa umetnostnega zgodovinarja. Ta članek bo krasilo devet lepih, še nikoli pri-občenih sKk, poleg tega, da bo ta številka »Mladike« tudi drugače sijano ilustrirana. Okrog novega leta pa izide že prva številka «Mladike® za 1. 1923., ki bo preurejena in olepšana. Novo opremo ji je narisal mlad sk>-venski umetnik- Uvodna povest bc delo-pre-vod sicer — slovitega ruskega pisatelja, povest, ki slovi za najbolj rusko ljudsko povest in sauna na sebi umetnina, a lahko umljiva. Poleg drugih prozaistov bo pisal pisatelj Hn-žgar v vsako številko po eno črtico. Alojzij Remec je prepustil listu svojo lepo' kmečko trodejanko »Vžitkarji®, ki bo gotovo šla po vseh kmečkih odrih in ki začne izhajati ?e s Srvo številko. Svoje prispevke so dali tudi evk, Pregelj, Samec. Stano Kosovel, Milan Kuret, Jore Lovrenčič itd. Priznan poznavatelj vpodabljajoče umetnosti bo pisal za vsako številko po en poljuden članek o tem predmetu, ki ga bodo pojasnjevale slike. Drug pisatelj bo pisal o taborih r.a Slovenskem izza turških Časov. V rubriki po okrogli zemlji bomo videli v besedi in sliki v prvi številki našo Sveto Goro, tip vo'nega pokopališča, Mussolinija in originalne slike tajfuna na Kitajskem, poleg drugih stvari. Priznan zdrav-nik-pisatelj bo pisal za vsako številko člančič o zdravstvu, drugi o gospodarstvu, tretn o svetovnem trgu, četrti politični pregled itd-Na koncu pa bo drobiž za smeh in kratek čas. — Letos bodo zbrani okrog lista prvovrstni sotrudniki in bo list v resnici stal na višku družinskega lista — poleg tega pa ne bo nič dražji kot lansko leto. DAROVI Za «Šolsko društvo® je poslal gosp. Stare iz Črnikala 7 lir 70 stM katere je nabral v družbi na Katinari. Našega iskrenega sotrud-nika naj ga Bog živi! Gosp, K. Pangrašič daroval 10 L. Mesto venca na krsto pok. Ivanke Kut m iz Postojne daruje gosp. Kritjan Susič 50 L Učenka VIIL razreda slovenske zasebne šole nabrale 20 L 20 st. V počastitev spomina pok. Anice tfenfco darnje goap. F. Križmančič 25 L. Pev*o draitvo «Kolo» daruje 50 L mesto venca na grob pok. Miloša KamuKiča, ustanovitelja in večletnega predsednika. Blagim dobrotnikom stotera hvala! Pravniki zbrali na svojem sestanku L 11 us-«šolsko društvo*. ' Gospodarstvo Delnico Jnfne železnice. Dene 7. t. m. v Parizu, Hotel Asiorža, prodala repuse c^ska komisija: 150.411 defaec Južne želeak. niče, katere je nem&a vlada tzru£3n na podlagi versacMetske mirovrtz pogodba Ponudbe bc«fo morale bati izražene v larj h, a pormdnfid bodo smeli bili samo državi jani za veznih držav in amertikih Zrn. dirajenih držav. Barzna oorožilp* Ttrfa Tslnta sn trbur«. trtfm Trst, 5. deoeniKra 192e ogrifce krone • • « • * • ••••• —.80.— -M »vstrtj«ke Vro!>i - . . ...... —.027» OS f čeikoslovafike krone • • ••••• M.— 5 dinarji • • • . . • . »•»*«• 27.50,— 27.60 le jI •»•»*•»•• •••••• <— 13.— —.'/3 dolarji ••••••• OA _ Iranroski franki ... • «...* -—— švicarski franki • . . • —.—> angleški funti papirnati ...... 91. &<».— 'u 1K) Meli oglasi pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stot beseda, — Najmanjša pristojbina L 4'—. se računajo po 20 sto t. beseda* — Nafm* -Kdor išče službo, plača polovično cv LOČENI MOŽ, v 50 letu, deželni uradnik, želi znanja z gosptco ah vdovo brez otrok od k 30 do 45 let starosti, čedne zunanjosti s premoženjem. v svrho civilne ženi t ve. Ima na , razpolago prosto stanovanje, hlev, ter zem* Ijišča za rediti dve kravi. Naslov pri uprav-ništvu 216« SENO, majrio, prvovrstno, detelja, rezani ca, slama pšenična in ovsena, več vrst Biokt, otrobi in oves kakor tudi druge krme v uli i Udine 23 (Belvedere). V kratkem des dve jadernici z najboljšimi romanjskimi ph-delki. ' 2187 PRSNI SIRUP, najbolje sredstvo protf kašlja, prehlajeaju, influenci. Lekarna v II. BistricJ, 78/1 SPRETNA ŠIVILJA izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, ceno in točno. Delo sprejme na dom. Via del Rivo 42, I. n. 2183 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosis* Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 82 POSTELJE, chiffoniers 220,— nočne omarice 50.— vzmeti, žimnice volnene in iz morske trave, popolne sobe 900.—. Zmerne cene. — Via Fonderia 3. 2157 72 Uvozna in izvozna tvrdka Debinsio & Domeniš Skladišča: Trst, via Coroneo 13, tel. 12-3^ prosta luka št„ 4, pritličje opozarja na novodošle velike partij* steklo-n ne, porce'ane, emailirane kuhinjske po^n >' najrazličnejših šip v originalnih bojit opletenih čeških stek! ic pO najnižjih konkurenčnih cenah. . vse blago fe češkoga Izvora - Velika zaloga vina, žganja in likerjem JAKOB PERKAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xydias St« 6, tefefon S-o« Vedno v zalog' in P° cenah izven vsake kotiti ktirence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjeve in kranjski slivorec. l-fesina Izdelki : Sirneča vina kakor šampanjec, aumeči istrski refošk Lacrima Cristi In druga. SpecizHista S Jajčji konjak in Drema i»ar< * r raznovrsni likerji in sinipi, kakor pristni mnlino-vec in drugi. l- ) lil L Dobre in moderne oMrRs za moške, de<: ke in otroke v veliki izben 58 po konkurenčnih cenah. Adcl!o Ke£orfs Trst, Via Carducci 39. Gglejlt si Mit. dl st premio! va r9E 3G J 3E JL APNENICE tri velike, moderne pri postaji Bivio - Nabrežina se oddajo *7s Pojasnila daje apraua Edinosti,