23. številka PavSafnl Iranko v drlavt SHS. V Ljubljani, dne 5. junija 1920. IMsme lihaja vsak petek % datumom naslednjega dne. — Naročnina ta odo lato K 28'—, sa pol leta K14*-. aa že trt leta K 7—. Posamezna Številka 40 vin. Baročni aa v lnoaematvo aommento veS. PoMjatve na nrednIBtvo ir npravnlitvo Uabljana, Šel>nborgova ■llea itev 6. EL nadatr. Telefon »t 228. DELAVEC VE. leto Rokopisi ge ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo* milimeter vrstica in &• oer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin, pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat - Za rasne isjaveitd. stane mm vrstica K 1*— Reklam, so pott-nine proste. — Nefrankira-na piama se ne sprejemajo. Osemurni delavnik. V št 22. našega lista smo se malo pogovorili o tem, kako bi vporabili teh osem ur prostega časa. ki smo si ga tako težko fcvojevali. Danes se hočemo nekoliko obširneje pomeniti in malo razmotrivatl, kaj pomeni prosti čas za človeka sploh. V podrobno razpravo se ne maramo spuščati, ker bi to zavzelo veliko prostora, tem maj, ker je članek samo informativnega značaja: V davnih časih, ko je človek živel svobodno in služil edino samemu sebi, le delal samo toliko, kolikor je potreboval za vsakdanje življenje. To delo mu je bilo eabavo. Potepal se je po gozdovih, lovu fcivali, iz katerih je naslednji dan priprav-Ual hrano« To Je Slo toliko časa, dokler ni asačel živeti v večji družbi. Od tega časa datira polagoma izgubljanje njegove popolne prostosti, takrat se ga je začelo počasi sicer, ampak sigurno zasužnjevati. Karakteristično je. da je bil že takrat prvi izkoriščevalec človeka, duhovnik. Ista kasta delomržnežev raste s človeškim rodom in živi od njegovih žuljev naprej, masteč se še danes od človeške neumnosti na eni, od premetenosti kapitalista na drugi strani. To je treba takoj začetkoma poudariti, ker nam bodo naslednje vrstice pokazale, s kakšnim sovražnikom smo se imeli in se še danes imamo boriti za krajši delavni čas. Toda to samo mimogrede; pojdimo zopet k stvari sami. 2e primitivni človek se je moral boriti s sovražnikom, ki mu Je iz prirojenega egoizma tu pa tam poskušal odvzeti boljši kos zemlje, na kateri Je upal lažje več živali uloviti. Pa ne samo boje s takimi sovražniki, tudi divje šivali so ogrožale njegovo eksistenco. Porodila se je torej misel združitve v svrho sigumejše obrambe. Več rodbin se je nastanilo skupaj, tvoreč tako nekakšno občino. Pa tudi tukaj je vladala še nekaj časa popolna prostost. Kakor vedno, pa Je tudi takrat že narava poskrbela za ljudi, ki bi radi živeli ne stroške drugih. Bili so to ▼edno premeteni indhriduji, ki so znali ne-vedost drugih dobro za se izrabiti. Ako imamo še danes v dvajsetem stoletju cele narode, ki verujejo v nadnaravne stvari, se ne smemo čuditi, da se Je primitivni človek Še toliko bolj bal stvari, ki si Jih ni znal razlagati. Videl Je po dnevu solnče in po noči luno. Naravno Je. da se mu je zdelo solnce nekaj božanskega, kajti po noči se ni čutil tako varnega, kot pri svitu sol n ca. Videl Je dež. blisk, slišal ie grmenje, po zimi je čutil veter in mraz itd. Vse to Je rodilo v njem nekakšen religiozni čut spoštovanje do stvari, ki so mu koristile, strah pred onim, kar mu Je škodovalo. In tu so se kakor rečeno — našli ljudje. ki so tisto spoštovanje oziroma strah porabili v sebične namene. Začeli so ljud- stvo slepiti, iznašli so neke vrste bogov in molitvice, darovanje in druge take stvari. Postali so duhovniki, ki so bili odslej dobro preskrbljeni, jedli so več kot drugi, ne da bi ganili s prstom. Seveda so pri tem uživali še posebno spoštovanje in varstva (Kakor še danes)... Zaradi napadov močnejših plemen so polagoma postale naselbine večje, število njih prebivalcev je raslo. Iz teh naselbin, ki so se zopet združevale, so nastale polagoma države, pozneje kraljestva. V takih državah Je seveda zavladal gotovi red. izvoljeni načelnik — pozneje kralj — Je skrbel v prvi vrsti za to, da je držal sovražnika v gotovi daljavi. 2e tukaj Je bilo treba, da, ako Je del prebivalstva — vojaško discipliniran — skrbel za varstvo, je moral drugi del preskrbeti vse ostalo delo. Tako se je razvila kasta rokodelcev. Le ti so delali še vedno — daslravno že za plačo v naturalijah — samo toliko, kolikor so izhajali z inočjo in zdravjem, kajti njih rokodelstvo je bilo takrat še umetnost, najslabša dela pa so itak opravljali sužnji, katere so vojaki v vojni ujeli. Kolikor bolj se je rokodelstvo razvijalo, toliko napornejše je bilo delo pri rokodelcu in niego-vem pomočniku... Človek je napredoval. Izum je sledil izumu, rokodelec si je začel pomagati z različnim orodjem, česar uspeh je bil, da je bilo nakazano delo hitrejše izvršeno in čednejše izdelano. Začela se je živahnejša trgovina. Različni izumi, ki so postali popularnejši, so marsikoga hitro obogateli. Ker se Je začel tudi pojavljati kovani denar, se je bogastvo lahko kupičilo. Kapitalist Je začel delavca izkoriščati, začel Je blazno kuplčitl denar. Točasno je nastala skrb. kako naj se na-kupičeni kapital ohrani. Kapitalist je iskal sredstva za ta Kmalu Je spoznal, da mn bo samo tisti človek tlačanll. ki se ne zaveda svojega človeškega dostojanstva, ki ne pozna razločka med človekm in živino. Tu mu je priskočila na pomoč duhovščina. Le ta Je s svojimi izkušnjami in ,.cupra-rUaml" znala vedno ohraniti človeka v duševnem suženjstvu, svesta si dobrega plačila bogataša. Pod takim pritiskom Je šlo delo brez oddiha naprej. Tekom časa so pa najokrutnejšl priganjači le morali uvideti, da tisti, več živini podobni delavci — sužnji ne premagajo takega napora, da drug za drugim, kar cele trume poginejo, ako ne bodo imeli od časa do časa nekaj počitka. Določili so torej gotove dneve za počitek. Pa kakor povsod, tako je tudi tukaj imela duhovščina takoj svoj nos vmes. Prvič so Imeli materlelnl dobiček v mislih. Razglasili so te proste dneve kot nekakšne cerkvene praznike, določili so skupne molitve, pri katerih so pridno pobirali ofre. V drugi vrsti so pridno skrbeli za to. da revež ne dobi časa za premišljevanje. Držali so uboge tlačane ves tak praznik skupal. iznašli so vse mogoče in nemogoče, samo da delaveo ni prišel do sape in mu ni prišlo na misel, da bi se uprl. Tema ie bila od vsega začetka njffl zaveznik. Tobačno delavstvo. Klerikalci so si vedno enaki; če se ozremo nekoliko let nazaj, nam to Jasno priča. Leta' 1907. je tračasna naša centralistična organizcija potom centrale nai Dunaju vložila* obširno spomenico za izboljšanje plač, za tedensko plačo moškega delavstva, za plačan dopust za prost j sobotni popoldan itd. V decembru istegai leta je tistočasni glavni ravnatelj avstrij-ske tobačne uprave podal odgovor na vsako posamezno točko. V glavnem 10 bil odgovor za tobačno delavstvo povo-ljen. V glavnem se je doseglo splošno' zvišanje plače, tedensko plačo moškim po desetletni službeni dobi, plačan dopust in sicer po desetih službenih letih 3 dni, po 20 službenih letih 6 dni, dalje uvedb« prostega sobotnega popoldneva v poskuš-njo za leto 1908.. kateri se Je obnesel itf tudi ostal. In kaj so storili klerikalci? K« so zaznali, da je to uspeh naše organizacije, so protestirali pri glavnem ravnateljstvu, češ, zakaj se odgovor glasi samo na dotično organizacijo, in ne tudi na nji« hovo klerikalno organizacijo,’ toraj golai zavist ker niso vložili toraj niso preje# odgovora. Dosegli so s protestom le ta da pozneje glavni ravnatelj sploh ni Izdajal nobenega pismenega odgovora, hi letos? Storili so to še bolj nesramno. Vabilo se Jih je od naše strani na sodelovat* nje za izboljšanje položaja tobačnega de-Ivstva, a so sodelovanje kategorično odklonili. Pozneje, ko Je bil nspeh borbe na dlani, so pa proti protokolu sporazuma protestirali, češ, tudi ž njimi se morajo vršiti pogajanja, dasi so v veliki manjšini. Savez monopolskh radnika(ca) šteje nad 5000 članov v Jugoslaviji, klerikalci nit! ene desetine ne spravijo skupaj in ti ljudje hočejo na vsak način večino terorizirati. V ..Večcrem listu“ od 27 maja Je Ivana Kosec ttni neka! fmfln razlila pod imenom socijalno - demokraškim hujskačem ; čudno, da nas tokrat ne imenuje komuniste. Zbrala je nekaj psovk skupaj f« kakor pravi tudi pri tistih ostala. Pripoveduje o socijalno-demokraških Jažeb. a dokazov ni niti z eno besedico omenila. Povedala Je tudi. da so si najeli nekega duhovna Komlanca, kateri |e morda dopovedal ravnatelju g. Mandeljnu, kako naj socljalne demokrate ukroti. Nazadnje pa čujte In strmite, se Je pa Še celo sama zlagala, ker trdi. da Je prvo društvo ustanovil dr. Krek. Tisti pa, ki 90 bili ob zibelld omenjenega društva pa trde, da ga Je ustanovil sodrug Findeisen, in to drži. Vi Istem ^Večernem listu" se upajo trditi, da so bile prvotne doklade že pred štrajkont oftotfreoe, afčoravno pravdo, 8a imajo protokol sporazuma v rokah, kjer je jasno povedano, da je tiste doklade finančni minister Sele v mesecu aprilu odobril, toraj niso bile pred štrajkom nikjer izplačane. Dalje ni res, kair trdi v isti številki, da so odšle zahteve v Belgrad, res pa Je, da so se odposlale šele dva dni pozneje, ko je »Večerni Hsi“ od 27. maja pisal. Slo ie le tisto poprej naprej, kar Je sodrag Ristarič s seboj vzel. Ulomek iz »Večernega lista*. „Večerni Hst“ z dne 2. junija vsebuje orodni Članek, v katerem pravi: „Na-rodba o delavskem dopustu je bila pri so-cijalnem skrbstvu gotova stvar. Tako gotova, da Jo Je delavstvo pri pogajanjih z dčdo c) družinskim članom delavcev ki sicer ženi in nepreskrbljenim zakonskim otrokom do največ 5 otrok živečih v družini, ki še niso dovršili 14. leta v izmeri določeni pod C) razpredelnico. c) nepreskrbljenim zakonskim ofcro-kom do dovršenega 14. !eta v kolikor presega njih število v eni rodbini pet v ta-meri določeni pod B) razpredelnico; d) nezakonski otroci delavca uživajo iste ugodnosti kot zakonski, ako Jih delavec sam preživlja in žive z njim v njegovem (stanovanju) gospodinjstvu. MMINU UW»U, H 1BSJO —i gospodinjstvo, katero Jim vodi njih mati, aH sestra, ter samski delavci nad 21 lel katerim oskrbuje gospodinjstvo njihov« neporočena žena, se smatralo kot oženjeni; f) za starše, ako Je izkazano, da so tl brez imetja in delanezmožni, gre delavcem, ako zanje ali za enega izmed irjiH skrbi tat žive z njim v skupnem gospod. draginjska doklada v izmeri določeni pod C) ali D) razpredelnice; g) doklada za starše se pa more !s-plačati, ako so dani predpogoji le enem« isti rodbini pripadajočemu delavcu. Isto velja za doklado nav. pod e). Clen VI.) Draginjske doklade gredo za storjeni delovni dan. 3. Nabavni prispevki Clen L) Nabavni prispevek za četrt« letje koledarskega leta znaša: a) 250 K za vsakega delavca; b) 125 K za ženo; c) 30 K za vsakega nepreskrbljenega zakonskega otroka do dovršenega 14. leta, pri čemer se smatrajo nezakonski otroci zakonskim enaki, ako žive z očetom ali materjo delavko v skupnem gospodinjstvu in ta za nje skrbi. felen O. Ako delavec ali delavka ni dosegla dejavne dobe 3 mesecev, za katero gre nabavni prispevek, se izplača samo sllkvotni deL Clen III. Nabavni prispevek za čas od 1. aprila do konca junija tega leta, se izplača v prvih dneh julija t L In enako za bodoča četrtletja četrtletno nazaj. (Konec prihodnjič.) Mezdna pogodba rudarjev v Prevaljah. Zapisnik sestavljen v pisarni ravnateljstva premogovnika grofov Henkel pl. Donnersmark-Beuthen v Prevaljah, dne 3. in 25. maja leta 1920. Navzoči: gospod višji rud. svetnik inž. Kropac kot predsednik, inž. Stanek kot zastopnik podjetja, dr. Ciril Pavlin, tajnik zveze industrijcev, Ivan Tokan, tajnik zveze solvenskih radarjev in šest zastopnikov delavstva. v Predmet razprave so mezdna pogajanja na podlagi spomenice vložene pri rud. upraviteljstvu dne 4. marca t. 1. Gospod predsednik in gospod obrato. vodja obrazložita nadaljne produkcije ki finacijelne težave, v katerih se nahaja danes to podjetje. . . Le v polnem upoštevanju m uvaže-vanju teh težkoč pristanejo delavej na sledeči mezdni sporazum: !. Temeljne plače ostanejo doseda- 2. Namesto draginjske doklade, določene v točki 2, zapisnika z dne 21. januarja 1.1., stopijo draginjske doklade v nastopni izmeri: a) vsaka delavna oseba (delavec aH delavka) dobi za storjeni delavnik doklado po 15 K ? b) rodbinska doklada za ženo. ako ni zaposlena v obratu, in za vsakega nepreskrbljenega otroka do 14. leta in največ do 5 otrok znaša po 5 K za storjeni delavnik; c) nezakonski otroci se smatrajo zakonskim enaki, ako žive z v obratu zaposlenim roditeljem(-ico), ki ga vodi; č) samci, ki imajo samostojno gospodinjstvo, ki Jo vodi sorodnica ali neporočena žena, so glede doklad enaki oženjenim. 3L KMhrm! wtn)wB otbM^ ▼ h* mer! kakor Jo določa zapisnik z dne 27. Januarja t L 4. Vse ostale ugodnosti delavstvu, t kolikor se ne izpremenijo s predstoječhni določil!, ostaneio v veljavi. 5. Glede na to, da se Je delavstvu zagotovilo, da se vrše mezdna pogajanja Se vedi amila, morajo zastopniki delavstva vztrajati na tem, da se predstoječi poviški Izplačajo vsaj od 18. aprila 1.1. naprej. 6. Ta sporazum Je odvisen od odobritve po deždnj vlad!. Sklenjeno in podpisano. — Sede pod- rtsL Milijonar Pollak v Lmbliani. Je po trudapobiem del« izrofifl notranje posle svojemu zetu dr. Meglerju, ki naj opravlja vsa rabeljska dela v njegovi tovarni napram ubogemu delavstva. Ko Je ta neveščak oparil, da se delavstvo zaveda pravic, katere sme tudi zahtevati, Je bilo možu preveč, pa Je pričelo njegovo delo. Najprvo je pometal največje sirote na. cesto, katere morajo sedaj s svojimi otroki trpeti najhujšo bedo, seveda radi pomanjkanja dela, obljubil Jim je tudi, da lih takoj vzame nazaj, ko bo več dela.. Pretečeni teden pa Je nastavil šest novih delavk, namesto da bi vzel prejšnje nazaj, katere so v vojnem času garale za 9—11 kron na teden, ter mu nakupičlle ogromne milijone, po katerih se sedaj razteguje, ter mu Je malenkost zagnati deželni vladi 200.000 K, delavca pa na cesto. Radi tega tudi ni čudno, da ne pomaga nobeno posredovanje. Ker ima ta pobožni možakar slabo vest, hodi vsak dan v cerkev iskat duševni farizejski mir. JV svetem pismu pa stoji zapisano, da gre lažje kamela skozi šivankino uho nego milijonar v nebesa. Brigajte se rajši, da preskrbita vašemu zetu kako boljšo službo, mogoče pri kakšnem odvetniku za pisača, v kateri se bo vsaj razumel, in mu ne bo treba Pollakovih delavk in delavcev voditi na Rožnik ali p« na Vrbsko 'c '.ero. Neki nemški pregovor pravi: Schn-ster, bleibe bei deinem Leisten! Iz strokovne! organlzaclfe. Redna glavna skupščina osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju Moste pri Ljubljani, se bo vršila dne 27. junija t. 1. točno ob 8. uri dopoldne. Zborovanje se vrši v društvenem prostoru kemičnih delavcev v Novem Vodmatu št. 189 (pri Mavsarju) z naslednjim dnevnim redom: L Poročila: a) predsednika, b) blagajnika, c» kontrole, d) tajnika, e) povišanje prispevkov; 2. Sprememba opravilnika; 3. Volitev odbora; 4. Ujedinjenje z ostalimi strokovnimi organizacijami v Jugoslaviji; 5. Razni predlogi in nasveti. Ole-de delegatov naj se podružnice ravnajo po navodilih, ki Jih prejmejo od osrednjega društva. Delegati naj se informirajo glede vlakov, da pridejo pravočasno v Ljubljano. — Osrednji odbor. Podružnica osrednjega društva les« ath delavcev In sorodnih strok v Milano-vrhu je imela dne 24. maja svoj redni Občni zbor, na katerem so bili kot novi odborniki izvoljeni naslednji sodrugi: Pr. Lipovac, predsednik; Peter Turk, podpredsednik; Anton Sever, tajnik; Ljud. .Volf, blagajnik; Furlan Fr., pregledovalec računov, hi kot nadljni odborniki Maks Kovač. Valentin Turk. Anton Kalčič ki bran Troha, hi vstfi podružnic Unije slovenskih rudarjev. Kakor znamo, stopi z dnem prvega julija 1920 v veljavo sklep glede povišanih prispevkov. Funkcijonarjev in zaupnikov dolžnost Je, da ukrenejo vse potrebno, da članstvo do 1. Julija t L točno vplača svoje prispevke po starem in s prvim Julijem točno začno vplačevati prispevke po novem opravilniku. Osrednje društvo usnjarjev b sorod-Hh strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani naznanja svojim članom, da se pogodba radi različnih težkoč še ni podpisala, to se bo v teku prihodnjega tedna gotovo zgodilo. Člani zaradi tega ne bodo imeli nikakšne izgube, ker se poviški za dogovorjeni čas naknadno izplačajo. — Osrednji odber. Opiii muk Hm Osrednje društvo stavbinskih delavcev obvešča vse podružnice, da se bo vršil v nedeljo dne 13. t m. Izredni občni zbor organizacije stavbinskih delavcev v I jubljani. Zborovanje se bo vršilo v Mah-rovi šoli, Krekov trg 10, I. nadstropje, ob 9. uri dopoldne. Podružnice naj pošljejo svoje delegate pravočasno, in sicer na prvih 200 članov po enega delegata ter na vsakih nadaljnih 100 članov zopet enega. Podružnice naj javijo dohod in Število delegatov, da moremo pravočasno preskrbeti stanovanja. Zdravo! — Osrednji odbor. Osrednje društvo stavbinskih delavcev, podružnica Ljubljana, sklicuje društveni shod, ki se bo vršil 6. t m. ob 9. uri zjutraj v dvorani Mahrove šole, katerega naj se stavbinski delavci polnoštevilno udeleže, hi sicer z legitimacijami. Dnevni red: Naš položaj. — Ker je shod važen za vse stavbinsko delavstvo, se pričakuje gotove In točne udeležbe vseh društvenikov. Mezdna gibanja. V Ljubljani se nahajajo lesni delavci v mezdnem gibanju. Dokler zadeva ne bo rešena, naj nihče izmed mizarjev, sto-larjev ki strojnih delavcev ne išče dela. Kovinar^ pozor! Neko podjetje v Belovaru, ki se naziva „Smev*\ išče neprenehoma široiu Jugoslavije kovinske delavce vseh strok. Opozarjamo kovinarje, da se firma *Stnev“ nahaja stalno v konfliktu z delava ivom. Firma „Smev“ je namreč čisto navadno čifutsko podjetje, ki ne smatra delavce za nič druzega kakor za objekt izkoriščanja. Svarimo torej kovinarje pred potovanjem v Belovar. Nihče naj se ne da zvabiti, kajti vsakdo tamkaj nasede na Hm. Papirniško delavstvo v Radečah se nahaja v plačilnem pokretu. Tiskarsko delavstvo v Slovenil se nahaja pred obnovitvijo pogodbe, ki poteče konec tega meseca. O pogajanjih v usnjarski stroki. Pb dolgem čakanju hi drezanja »O-srednjega društva usnjarjev za Slovenija so se dne 10. t. m. vršila pogajanja *a vse delavstvo, zaposleno v tovarnah usnja. Pogajanja so se vršila med zastopniki delavstva In zastopniki tovarnarjev. Pogajanja so se zaključila tako, da se vsem delavcem tovarn, katere so včlanjene v „Zvezi tadustrijcev", zviša plača oziroma sedanje mezde za 30 odstotkov od dne 2. mala t L dede ter veUaio do ! vffefega 38. avgusta T. I. s pridržkom, ds ; takoj ko se od vlade zasnovana naredba ; o eksistenčnem minimu, ki ima namen I delavstvu zagotoviti plačo, ki Je nujno ; potrebna za preživljanje sebe in družine, I razglasi. Kadar stopi ta naredba v velja-i vo, se bodo tudi dnevne plače po tej ize-j načfle. — Ugotovivši to, ne moremo molčati o nastopu klerikalne »Strokovne zveze-, ki je kot nepoklicana in neopravičena stavila tudi nekake zahteve. Za koga, ne vemo. Vemo le tolik, da nuna v naši stroki v ceh Sloveniji niti 150 članov. Ta povzdigajoča „Zveza“ je stavila zahteve za zvišanje mezd za 25 odstotkov, s čemur Je našim zastopnikom pogajanja ne samo zelo otežkočfla, temveč tudi delavstvu odjedla 20 odstotno povišanje! Mi bi svetovali tem »delavskim** zastopnikom, da raje prično la* drug posel, ki bi jim morda več koristil, kot pa da delajo zgago med delavstvom. Vani delavcem v usnjarski obrti pa svetujemo, da si te gospode dobro zapomnite. Dokazali so, da zastopajo koristi tovarnarjev, ne pa delavcev. Že pri tem se ridl njihova hinavščina, ker so stavili nekake zahteva po plačanem delavskem dopusta; seveda z namenom, da nezavednemu delavcu mak) oči prebleščijo! TovarfiH, sodmgit Vse te zahteve, kot plačani dopusti, paritetne, poravnalne kot precenjevali« komisije, to smo mi že zdavnaj stavili na našo programno listo, ko so še ti gospodje mirno spaE spanje pravičnega. Seveda sedaj Jhn teče že voda v grlo, zato so stopili na plan in posnemajo sedaj vse naše zahteve, s čhmir hočejo poštenemu delavstva zahrbtno škodovati, ga preslepil! 'n iz tega kovati svoj kapital. Mi jhn da- 'ahko odkrito povemo, »da, čeprav mislijo, da bodo s tem, ker je ves držav, aparat v njihovih rokah, v naši ali kaM drugi stroki pridobili na svojem ugledu, povemo, da se to ne bo zgodilo, hi ker je tako, naj gredo rajši organizirati fat-rovže, delavstvo pa naj pustijo pri mira. Zlobnost Je, kar so počenjali m so to jasno dokazali pri teh pogajanjih, ko so stav® take zahteve, da so vse delavce hi svoje lastne pripadnike oškodovali. Ih te n#-hove pripadnike nismo mi pri noben® pogajanjih izvzefi, ali rekli, da bi se na| n Jhn ne priznale Iste udobnosti kot našim članom. Delavci v usnjarski stroki! Zapom-nfte sl vaSe ..prijatelje**! Shodi. ’ V nedeljo dne 6. Janija 1.1 obpot W. ari vršfl se bo shod živilskih delavcev us vrtu restavracije pri Novem svete (Gosposvetska cesta). Razno. Petf Izkaz o prejetih zneskih za sktad pokrajinske strokovne komisije za Slove* nijo v Ljubljani za zaost. po žrtvah z dnet 24* aprila 1920: Delavci pivovarne »Union Sp. šiška odračunaii nabrani zaeseH 3233 K50 vin» Ivan Hlebš, blagajnik osrednjega društva kovinarjev, Ljubljana 50 K, usnjarji v Slovenjem gradcu 70 K, Pačnik! Franc Oaberfe št 127 odračunal 66 K. Marne, železniški asistent Ljutomer od* računal nabrati znesek 276 K, Josip Ho-dobrežnfic v Šoštanju odračunal znesefi 2125 K, Kovinarji v Guštanju 4322 K 70 v*, narjev. Skupna do danes prejeta vsota: znaša 43.851 K 70 vinarjev. Nevarnost suše v Srbiji hi Vojvodinj V Srbih In Vojvodini Je zadnji čas pravcata tropična vročina, tako da se mnogi že boje, da bi ne škodovala letim, če bo še dali časa trajala. Finančni položaj Jugosfavile. V pismu, ki ga je minister financ, dr. Jankovič, predložil regentu, kjer govori o potrebi uvedbe zakona na vojne dobičke, je zapisano: Finančni položaj se je žal poslabšal. Budgetski deficit, ki je bil predviden v budgetu za tekoče leto 1919-20 z 834 milijoni din., znaša že 1,750,000.000 dinarjev. Od 2,200.000 dinarjev dnevnega deficita smo prišli na 5 milijonski dnevni deficit. Ker se budgetsko leto završi v dveh mesecih, to leto budgetskega deficita ne bo mogoče ozdraviti in se torej deficit avtomatično prenese tudi v to leto. odstotkov mrtvorojenih. V prvem tednu meseca maja je bilo v Gradcu rojenih 79 otrok; od teh je prišlo 16 mrtvih na svet, torej več kakor petina rojenčkov. V Aeh odstotkih so izražene posledice vojne, kakor tudi vedno večjega stradanja tamoštjjega ljudstva. V rednih časih so bili le 3 do 4 odstotki mrtvorojenih. uufljaimj m ougovomi isouiui IVAN TOKAN Tisk« „UžitelJska tlakama* v Ljubljani. £ £ Odvetnika Dr. Milan Korun In Dr. Cel. Jelenec LJUBLJANA, Knafljeva ni. 4. sta združila svoji pisarni. = KAJO OBLIC == draguljar ta alatar Ljubljana, HUšerjeva uliea Kev. 4. 1 zlatarsko in dragnljarsko delavnico sa nova dola in popravila vsake vrste, kakor tudi ta pozlatovanje in poarebrovanje itd. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, prstane po vseh vzorcih in merah, uhane i. t d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plaSqjc Bo najvišjih cenah ali pa izmenjava sa novo lago. £ | I Podpisana se vsemu delavstvu drž. cinkarne v Celju iskreno zahvaljuje;,! za nabrani znesek 600 K, ki so mi ga darovali za časa interniranja mojega moža. — Julija Martinčič, Sp. Hudinja pri Celju, j Zahvala. Podpisana se vsemu osobju Pollakove tovarne, ki mi je darovalo ob smrti mojega soproga Jerneja Bizjaka zahvaljujem za znesek 378 K. Obenem se najtopleje zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so spremil? pokojnika k zadnjemu počitku. — Marija Bizjak. Zahvala. Po požaru prizadeti rudarji v Megojnicah se rudarjem v Zabukovci najtopleje zahvaljujemo za nabrani znesek 681 K, kojega smo prejeli kot prvo pomoč. Obenem se prav toplo zahvaljujemo tod! vodstvu Unije slovenskih rudarjev v Zagorju ob Savi, ki nam je istotako kot prvo pomoč naklonilo znesek 2300 K, še enkrat prav srčna hvala. — Goršek Jurij, Brence Simon, Privšek Pongrac, Brate Ernest, Goršek Štefan in Zupanc Ivan. Zahvala. Za znesek 546 K, katerega je med tovariši nabral tovariš Mlinar Franc I. v podporo mojemu sinu ob priliki zadobljene nezgode, se vsem darovalcem najtopleje zahvaljujem. — Blagotin-šek Franc I., Velenje. Zahvala. Podpisani se vsem tovarišem najsrčneje zahvaljujem za podporo v i znesku 460 K, katero so mi naklonili za časa moje bolezni. Posebna hvala sodrugu Fr. Ceglarju, ki se je trudil z nabiranjem. *— Hribar Ivan, Zagorje ob Savi. Popravek. V št. 21. priobčeni zahvali Marije Hrastnik glasi se pomotoma znesek na 200 mesto pravilno 347 K. Obvestila. Frančiška Lebenlčnlk. Lebeničnik Al- j Ihta roj. 1887 je služil pri F. J. B. št. 9/11 ! !Od preobrata ujet na Tirolskem želi po- j tevedeti, če še živi. Zena ima 5 otrok. Trpite na revmatizmu In glbtfčnfli bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Feller-jevim fluidom je takorekoč dobrodejno! j 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni stekle- ! nfci 36 K. Rabite milo - odvajajoče sredstvo? Feflerjeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok z >er kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrep-čujoča Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Etilen V. Fcller, Stubica donja, Elza trg št 334, Hrvatska. sprejme liliji stala tt v LiDioi Levstikova ulica 19. Miši-po dgane stenice-ščurki ta vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim milim K10*—; za podgane in mili K 10'-; za Ščurke K 10--; posebno močna vrsta K 20-« posebno močna tinktura za stenice K 10*—; uničevalec moljev K10*—; praSek za uSI v obleki in perilu K 6*— in 10*— proti mravljam K 10'—; proti uSem pri perutnini K 10*— praSek proti mrčesom K 6'— m 12 — ; mazilo proti ulem pri ljudeh K 5*— In 10*—; mazilo za uli pri živini K 6 — in 10’—; tinktura proti mrčesu na sadju in na zelenjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K 10-—; mazilo proti garjam K 10 — Pošilja po povzetju zavod za eksport I M. Jilnker, Zagreb 6., Petrinjska ni. 3. | Hočeš postati govornik? narod „Ro6nl aplaovnik", primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, kmeta, vojaka in za vsako gospodinjo. Cena K 20’—. Nadalje se dobi knbldna knjiga za vsakovrsten les, okrogel in reuan. Dobi se v vsaki knjigami ali pa pri založniku VILJEM POŽGAJ, Kranj It 1. W ' UČITELJSKA TISKARNI! VMMHiananiniuananinij,,,, #■ urnimi. MM ulita Itn. 6. - nglilrnni nfep i oitjoa mn. o__^j Tiskovine h Sole, županstva in n rade. Najmoder* nejle plakate In vabUa • sa shode In veselice. • LETNE ZAKLJUČKE Najmodernejša uredba sa tiskanje listov, knjig, bro- .*. - inr Itd. itd. - v ■M Al STEREOTIPIJA UTOGRAPIJA. J Sodrugl I Zadruinlkll Vlagajte svoje prihranite v lastno hranilnico IS Poštni čekovni račnn it 10.532. Telefon internrban 178. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico hraililuem oddelku hranilne vloge “,iiaSe$2ie -P- Vecje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo* da dvignejo zneske iz te vloge Sele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4 /t * 0. Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znala po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. =. , Vloge sprejemalo In Izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano In okolico, ki go: V Spodnji SiSki v Ljubljani; na OUnoah pri IJubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul Sodna ul.. Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiča na Gorenjskem; na Savi (obe. Jesenice) n;t .............- - - Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica lica, Črna ’ V.UH M». - _ , , — —J— ( MUUVVIVU«. .... . VUVIJU) - - IG Drl TrfiŽ Sv. Ana pri Tržiča; Gorje pri Bledu; Štore Dri Celju; Fala nad Mariborom; Ruie nad Mariboroi ========= Rogaška Slatina; Radeče-Zldanmost. Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); KoroSka Bela-Javornik; i»roynlea; Radovljica Kranjska gora; Mojstrana; Celje-Šoštanj; na Koroškem. GuStani, Prevalje, Mežica, Črna1 Črna II., Pliberk; Maribor; Litija; ŠLLovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Tržiču: 1 ___T-*:*... n I Dl.j.. . 5._____________, ’___1 vrarlhnrorn: Hnln na/l ■ Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali E a osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je v jubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 18. Društvo ima na razpolago poitne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.