GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR. - ItLthON вТ 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKJ PTUJ SIbV. 643 903224) UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOZ£ ROKOPISOV N¿ VRAČAMO . TISKA MARIBORSKA TISKARNA Štev. 41 — Leto V. PTUJ, 10. oktobra 1952 Cena din 8. z jesenskim deževjem se na- vadno prične tudi obdobje kon- gresov političnih strank in za- sedanj narodnih skupščin po vsem svetu. Prejšnji teden so zaključili svojo letno konfe- renco zahodnonemški social- demokrati, njim so sledili bri- tanski laburisti, italijanski so- cialisti pa te dni zasedajo. ZAHODNONEMŠKI SOCIA- LISTI so se predvsem zavzeli za nem- ško enotnost in odvrgli sodelo- vanje okrnjene Nemčije (t. j. brez vzhodnega dela, ki je pod sovjetsko zasedbo) v Zahodno- evropski skupnosti premoga in jekla, pa tudi v zahodnoevrop- ski vojski. Odklonili so tak na- čin naslonitve na Zahod, kakor ga danes proglaša demokrščan- ski kancler dr. Adenauer. BRITANSKI LABURISTI so se bolj usmerili na notranje- politična vprašanja, ker glede zunanje politike med njimi in vladajočimi konservativci ni razlike. Nastopili so predvsem proti brezposelnosti in težkemu gospodarskemu stanju ter se zavzeli za nadaljnjo podržav- ljanje nekaterih vrst industrije in pa za čim večjo udeležbo delavstva pri upravljanju pod- jetij. V slednjem se močno zr- calijo razvoj delavskih svetov pri nas in pravice, ki jih imajo delavci pri neposrednem uprav- ljanju podjetij. ITALIJANSKI SOCIALISTI pa so medsebojno razkosani v levico, sredino in desnico, kar ne dopušča, da bi enkrat trdno nastopili ter ubrali pravo pot tudi v praksi. Ta nemoč se kaže tudi v tem, da si stranka še ni na jasnem, ali naj sode- luje v »črni« De Gasperijevi vladi, ali ne, čeprav je vsako- mur očita, da demokrščanska politika nima z idejami socia- lizma nič skupnega. Toda ne moremo tudi ne mimo KONGRESA VKP(b), ki se odvija te dni v Moskvi. Nekam pozno so se spomnili kremeljski mogotci, saj bi ga morali sklicati že pred 11 leti, če bi se ravnali po partijskem statutu. V dosedanjih referatih so govorniki mnogo govorili o »sovjetski mirovni politiki«, o napakah pri nižjih političnih in gospodarskih organih, o po- trebi dviga življenjske ravni itd. Povsem pa je odpadla do- sedanja teza, češ da je komuni- zem v ZSSR že ustvarjen. Če- tudi Stalin ni nastopil doslej kot govornik, pa je iz doseda- njega poteka razvidno, da se prav vsi govorniki krčevito drže vseh onih osnovnih mo- mentov, ki jih je nakazal v glasilu CK VKP(b) »Boljševi- ku«. Prazne besede so torej do- bile svoje vidno mesto, kakor vedno doslej! Zaradi novih PROTIJUGOSLOVANSKIH UKREPOV je naša vlada izročila romun- ski in madžarski vladi protest- ni notu ROMUNSKE OBLASTI so namreč samovoljno ustavile avtobuse, v katerih so se vo- zili naši diplomatski predstav- niki, četudi je po mednarodnih običajih tujim diplomatom do- voljeno svobodno potovanje. MADŽARSKI KOMINFOR- MISTI pa vztrajno .pošiljajo k nam svoje agente in diverzante, da bi organizirali vohunsko omrež- je. Pri tem seve nimajo uspeha. O tem govorita razpravi zoper madžarske agente v Osijeku in Novem Sadu. ITALIJANSKI IREDENTI- STIČNI KROGI so »svojo željo po sporazumu« z nami dokazali s tem, da so pred tržaškim sodiščem obso- dili dva bivša slovenska parti- zana Pertota in Grudna na — dosmrtno ječo, četudi nista pri- sotna. V Milanu so postavili pred sodišče skupino bivših partizanov. Očitki pa so že sta- rega kova: očitajo jim namreč, da so ubijali, ne da bi pri tem kjerkoli omenili, da gre za biv- še fašiste in njihove podrep- nike. EGIPTOVSKA VLADA je te dni izdala več ukrepov. Prepovedala je uvoz blaga iz tujine, znižala prevozne tarife in poostrila nadzorstvo nad ce- nami. General Nagib je sicer zelo zaposlen z reševanjem su- danskega vprašanja. V ta na- Plujsko okrajna partijska konferenca je obravnavala vrsto resnih problemov Ptuj, 7 okt. (LP) V soboto 4. t. m. je bila v Titovem domu 5. okrajna partijska konferenca, ki Je poslušala poročila okrajne- ga komiteja KPS Ptuj in revi- zijske komisije, sprejela po raz- pravi o porofilih in predlogih iz diskusije resolucijo o bodočih nalogah, izvolila 25-članski okrajni komite KPS, 6-člansko revizijsko komisijo ter tri dele- gate za VI. kongres KPJ. Po delu în uspehu te konfe- rence in po pripravah, ki so za- gotovile njen popolni uspeh zla- sti glede na skoraj 100-odstotno udeležbo ter številne predloge v poročilih in diskusiji, je treba priznati, da je bila ta konferen- ca ena izmed najplodnejših kon- ferenc, ki so bile doslej v ptuj- skem okraju. Udeležili so se je tudi: kot odposlanec CK KPS tov. dr. Potrč Jože, tov. Bratko Ivan in tov. Krmelj Maks kot ljudska poslanca in člana CK KPS, zastopnik ptujske garnizi- je JLA ter zastopniki množič- nih organizacij. V okrajni komite KPS je kon- ferenca izvolila sledeče zgledne člane KP: Bizjak Staneta, Bra- čič Vladimir j a, Benčič Staneta, Belšak Franca, Cerne Staneta, Fideršek Franca, Frangež Lojze- ta, Holobar Anico, Ilovar Zoro, Kosi Franca, Kolenko Antona, Logar Bineta, Markežič Janka, Nunčič Staneta, Prime Franca, Petrovič Janeza, Predanič Jože- ta, Panjkiher Matija, Rubin Ljudmilo, Skrbiš Poldko, Strop- nik Lojzko, Seruga Jožeta, Tramšek Jožeta, Vogrinec Jan- ka in Zitko Staneta. V revizijsko komisijo so bili izvoljeni: Arbajter Miha, Drole Viktor, Komel Nada, Sedmak Celestin, Vogrinec Janko in Kojc Miha. Za delegate za VI. kongres KPJ Je konferenca izvolila: dr. Potrč Jožeta, Belšak Franca in Cerne Staneta. Poročila in diskusije so zajemale številne probleme Med številnimi problemi, ki so bili nakazani in obrazloženi v poročilih in diskusiji, je izsto- pal predvsem problem bodoče- ga dela po teritorialnem ali pro- dukcijskem principu v slučajih, ko gre za člane KP, ki delajo v produkciji izven kraja svojega bivališča, pa niso ravmo glede na te posebnosti doslej izvrše- vali partijskih dolžnosti. Vpra- šanja partijskega samoizobraže- vanja, samoiniciativnosti in iz- najdljivosti v političnem delu, mlačnosti in nedelavnosti, odno- sa do cerkve in cerkvenih obre- dov, do narodnega ponosa, do birokratizma, do budnosti na- pram raznovrstnim škodljivcem in drugo, so tvorila jedro večine razpravljanja te konference. Največja aktivnost komunistov mesto formalnega članstva Partijska konferenca je ugo- tovila, da se je naáa Partija borila za nadaljnjo učvrstitev množičnih organizacij, pred- vsem Fronte, mladine in Zve- ze borcev, pa tudi drugih, ven- dar so ostale še pomanjkljivo- sti, ki so v glavnem ostanek starega sistema dela. Konferenca naroča, da Je tre- ba takoj prenehati s formalnim članstvom komunistov v raznih družbenih organizacijah. Ko- munisti morajo biti najaktiv- nejši člani množičnih organiza- cij in se kot taki boriti, da se v njih delu sprovaja partijska linija. Le na ta način bodo naše množične organizacije ustvarjalci pozitivnega javnega mnenja, samo tako bodo one živa borbena poprišča proti vsem klerikalnim in informbi- rojevskim reakcionarnim vpli- vom in tako tem odločneje uve- ljavljale graditev socializma. Prav tako ugotavlja konferen- ca, da nismo smatrali vseh društev za svoje področje dela ter s tem dopustili, da se je v njih ponekod uveljavil sovraž- ni vpliv, zlasti klerikalizma. Po- sebno očitno se je to pokazalo v gasilskih društvih, ki so naj- masovnejša, ljudstvu najbolj priljubljena in tudi najbolj po- trebna. Da to preprečimo, je treba uveljaviti tudi v teh dru- štvih vodilno vlogo Partije na istih načelih kot v drugih mno- žičnih organizacijah. Konferenca le sprejela sledeče sklepe Prebrodili smo prve težave v družbenem upravljanju go- spodarstva. Delavski sveti so postali dejansko faktor tega upravljanja. S tem so dobili proizvodni odnosi dejansko no- vo vsebino, ki je že vzrastla v zavest delavskega razreda. To se je jasno pokazalo v tem, da se v naših podjetjih planske naloge bolje izvajajo kot v dobi administrativnega uprav- ljanja, da se neprestano dviga delovna disciplina, da se je neverjetno dvignila storilnost dela in kvaliteta proizvodov. Pri tem se še vedno pojavljajo škodljivi odkloni: nezaupanje in podcenjevanje sposobnosti delavskega razreda, kar rodi samopašnost direktorjev, admi- nistrativnega aparata in tudi partijskih organizacij. Tudi de- lavski sveti in UO se zaradi slabega pojmovanja svoje vlonovno tukaj razširjali duh hlapčevstva in izdajaletva. V ponedeljek 4. t. m. je priála v Rogaško Slatino preko Zagre- ba žena pobeglega zdravnika dr. Trea Emila pod dekliškim imenom Ri«t Erika in se nasta> nila v vili Ermol. Kmalu so za to zvedeli delavci in nameščenci iz Steklarne in gostinskih pod- jetij Rogaške Slatine, se zbrali pred spomenikom padlih žrtev ter odločno zahtevali, da se tej nezaželeni osebi takoj onemo- goči nada.Muje bivanje v Rogaški Slatini. »Pred ljudsko sodišče«, so zahtevali zborovalci. »Takoj ven z njo«, je bila druga parola, ki so .1o tudi izvedli. Čeprav ee je skrila, so jo takoj našli in s prtljago vred odpravili s prvim vlakom proti Šentilju. Zboro- valci pa eo obsodili tudi družino Ermol, ki je dokazala, da ne daje nikakega zagotovila našemu ljudstvu, da ni pripravljena slu- žiti 6 svojim hlapčevstvom in uslugami, sovražnikom našega ljudstva. V Rogaški Slatini še niso po- zabili škodljivega delovanja dr. Treove žene v času okupa- cije, ko so njene zveze z župa- nom Miličem in drugimi oku- patorskimi funkcionarji škodo- vale svobodi in življenju ter go- spodarstvu zavednih delovnih ljudi. To je že drugi primer na Šta- jerskem, ko je ob nezaželenih obiskih ljudstvo določilo čas ve- ljavnosti potnega dovoljenja, iz ■Jugoslavije pobeglih izdajalcev. Bil Pa bi vsekakor to tretji, če bi Celjani ne zamudili zaradi ne- budnosti enake prilike ob obisku nemČurke Schmidtove. Iz veega ee namreč vidi, da pošiljajo izdajalci v Jugoslavijo svoje žene, da bi potom njih na- daljevali s svojim izda'al'ïkim početjem, ker se bojijo priti osebno na obračun. ivanPfrsčiilk bo prišel v Ptuj po kolo, na Bori pa na lO-iifi@vni oddih Ptuj, 7. oktobra (LP). Kot drugod v Sloveniji in Jugosla- viji, se je ljudstvo v ptujskem okraju do podrobnosti zanimalo za časopisna poročila o vsem, kar je bilo v zvezi z vrnitvijo Ivana Pirečnika iz Nemčije pravi materi v Šoštanj. Vse se je veselilo velike zmage pravi- ce in naprednega javnega mne- nja nad reakcionarnim sodni- kom ameriškega sodišča v Frankfurtu Clarkom, ki je s svojim krivičnim stališčem in raznimi vprašanji sramotil družbeno ureditev v Jugosla- viji ter razgalil svoj sovražni odnos do naše države. Delovni kolektivi v Ptuju so pozdravili pobudo, da se zberejo za Ivana skromna darila v znak njegov^ dobrodošlice in da mu odnesejo zbrana darila zastopniki borske grupe novinarjev v Šo- štanj s prisrčnimi pozdravi ko- lektivov. Zbrana darila: čevlji, čokolada in drugo je bilo zanj hitro pripravljeno. Vendar bi v Ptuju mladi in odrasli radi videli Ivančka in njegovo ma- ter in bi jima čestitali k sreči, da sta po tolikih letih zopet skupaj. Pa sta se v tej želji znašla kolektiv »Železnine« Ptuj in Letovišča Bori. Prvi je sporočil Ivanu, da ima zanj pripravljeno novo dvokolo, drugi pa prostor za 10-dnevni oddih. Ivanček naj bi prišel po kolo, pa tudi na oddih v Ptuj in na Bori, ob tej priliki pa si bo ogledal tukajšnje lepote in zanimivosti in sprejel izraze dobrodošlice od množice ptuj- skih prebivalcev. V pričakovanju, da se bo Ivanček kmalu odzval vabilu, se o njem povsod mnogo go- vori med otroci in med odrasli- mi ter o zadovoljstvu, da de- mokratično javno mnenje v svetu zmaguje nad reakcionar- nimi stremljenji, sodniku Clar- ku podobnih sovražnikov nove Jugoslavije in kršilcev načel o človečanskih pravicah. ★ IVAN PIREČNIK SE PRIPE- LJE V SOBOTO. 11. OKTO- BRA V PTUJ Maribor, 9. oktobra (LP). Po dobljenem sporočilu se pri- pelje Ivan Pirečnik v soboto, dne 11. oktobra 1952, ob pol 12. uri v Ptuj s svojo materjo z osebnim avtom. V Ptuju se bo zadržal uro in pol, nato pa se bo odpeljal na Bori, kjer pa zdaj ne bo mogel ostati, ker začne obiskovati šolo. KER BO DOVOLJ TOPLE VODE, BODO ZGRADILI LETNI IN ZIMSKI BAZEN Strnišče, 8. oktobra (LP). Ka- kor smo obveščeni z merodaj- nega mesta, bodo na Stmišču zgradili rimski ln letni bazen za kopanje, ki bosta imela na raz- polago toplo vodo. Vse letne ča- se bodo lahko v teh bazenih razne plavalne tekme, saj bo poletni bazen velik 50X22 m, zimski pa 12X8 m. Ustanovljen bo odbor za vgra- ditev teh bazenov, ki ju bodo delavci in nameščenci sami agra- dili ob pomoči Za najnujnejši material. S tem bazenom si bo ustvaril stmiški delavski center pogoje za gojitev plavalnega žporta, oredvsem pa za osebno higieno, ki je predpogoi za ohranitev de- lavskega zdravja. Ptuj, 10. oktobra 1952 ^ N I I t U ^ I K. Stran 3 Po počitnicah se v Ormožu zopet resno deia Ormož, 5. oktobra (Pz). — Po vrotih počitndcah %e Je tukaj zopet razgibalo življenje, ki ga občutimo v vsej svoji barvitosti dnevnih skrbi, nalog in razgo- vorov, čeprav izgleda na zunaj vse le nekolike živahneje kot je bilo videti v počitnicah. Polne roke dela, skrbi in načrtov ima večina tukajšnjih volivcev, del Pa polno zaposlitev s komenti- ranjem vsega, kar se tukaj dan za dnem dogaja. Kdor bi tu in tam prisluhnil razgovorom, bi i>ač kaj kmalu ugotovil, v kolikor je naša tiha voda deroča. So stvari, ki mu bodo ugajale, pa tudi druge, ki so nezanimive. Obšel sem Ormož in ugotovil, da ni volivcem vseeno, ko ee go- vori o ormoških podjetjih, ki pešajo, pa tudi ne o tistih, ki napredujejo. Marsikomu je ne- rodno, da mu je prišla na uho umestna ali neutemeljena Plav- čeva kritika o hotelu ali pred- sednikova pohvala, da je hotel dosegel v zadnjih dveh mesecih nad milijonski promet, drugim pa je zopet v nevoljo debata v zvezi s pešanjem »Kolarije« ali »Kovačije«, čigar uslužbenci že dva meseca niso prejeli plač, ker na tekočem bančnem računu ni- majo dovolj kritja. Članom go- spodarskega sveta bo, kot s€ pravi, vzeto precej časa z ugo- tavljanjem vzrokov tega stanja in z razmišljanjem o predlogih, kako bi se dalo temu pomagati in odpraviti težave. Ugotovil sem, da je cela vrsta ljudi zopet zaposlena e pripra- vami za volitve 33 občinskih od- bornikov v 20 volilnih enotah ter s pripravami na frontne se- stanke, z raznimi problemi, ki jih rešujejo tudi člani KP, od- bori OF in člani občinskega ljudskega odbora. Mnogi volivci se že sedaj zanimajo, kdo bo kandidiral, kdo bo zmagal z naj- večjim številom glasov, nekateri pa tudi za to, če bodo tudi pri teh volitvah straže, ki da po nji- hovem najboljše ne vplivajo na nekatere volivce. Vsem stanovalcem Ormoža je jasno, zakaj si je bilo treba po^ sebni komisiji ogledovati vse hi- še in napisati, če ima hišno šte- vilko ali ne, saj so se <"1 tem zopet spomnili, da morajo biti v mefltu imena ulic in seveda tudi hišne številke. Nekatere je presenetilo, ko je prišla k njim komisija, ki je po- pisovala vse prebivalstvo s pod- ročja ljudskega odbora mestne občine Ormož. Marsikomu je novo imenova- nje uiic, po katerem bo stanoval v Novakovi ulici, na Ptujski ce- sti, Cvetlični ulici, Dravski ulici, Zigrovi ulici, Poštni ulici ali na Mestnem trgu, v ulici Heroja Polaka, da bo hodil na postajo po Kolodvorski cesti, v Varaždin pa po Varaždinski cesti, da se bo imenoval svet od dravskega mostu proti tkzv. Ameriki Za kolodvorom. Nov bo tudi naziv Ljutomerska cesta proti žagi, proti opekarni pa Opekarniška cesta. O vsem tem bodo še raz- pravljali na zboru volivcev. Marsikateri volivec ei bo pri- hranil nekaj dinarjev stroškov za novo tablico, ki stare tablice leta 1941 na zahtevo hltlerjan- cev nI zavrgel, temveč jo Je spoštljivo spravil in jo po osvo- boditvi vrnil na njeno staro mesto. Ce bi šlo samo za propagando o davkih, bi je ormoški volivci ne ix>grešall in bi se celo stri- njali s tem, da bi o njih zgodo- vina molčala in da tudi pred- sednik ne bi govoril o predpisu za četrto četrtletje ter o zasto- ju pri plačevanju tekočega dav- ka in 2,807.561 dinarjev zaostan- kov iz vsega leta pa tudi prejš- njih let, dočim on apelira na vse odbornike, da vse to pojasnijo volivcem-davkoplačevalcem in jih opozore na nevarnost prisil- ne izterjave. Volivci, ki so na- vajeni pisati prošnje za znižanje davkov, odpis ali odložitev pla- čila, ne mislijo, kako bogat ali kako skromen je občinski prora- čun in kako izpolnjuje občina svoje obveznosti napram podjet- jem, delavstvu in uslužbencem ter šolam in od kod naj dobi za ta denar. Mnogo je tudi volivcev v Or- možu, ki jim je znano, za kaj kdo v Ormožu prosi, kaj ponu- ja ali proti čemu se pritožuje. Ce zvedo, da Je temu ali onemu Ivanu odbita prošnja za podpo- ro, kritizirajo posamezniki od- bor, da je tako ozkogruden, če pa jo odobri kateremu prosilcu, navedejo radi še več oseb, ki bi rabile podpore. So za to, da pre- vzame LOMO Dijaški dom, pa tudi za prošnjo, da sklene TVD Partizan 99-letno najemninsko pogodbo glede Doma ljudske pre- svete. Za ljubitelje sladkarij ni nova trditev, da v Ormožu ni potrebe po slaščičarskem obratu, Za rejce malih živali pa ni no- vica, da bo samo cepljenje go- veje živine proti jetlki ne pa tudi malih živali, ki bodo tudi občutile posledice letošnje suše. Cemu ne bi omogočili kmeto- valcem, da bi trgovsko podjetje »Vzor« odkupovalo od njih polj- skih pridelkov, pravijo zopet volivci, ki se bavljo s tem pro- blemom, saj je za to sposobno, ko ima denar, ljudi in tudi skla- dišča. Volivci iz Velike Nedelje, ki spadajo pod Ormož, so še vedno zaposleni s problemom kmetij- skih strojev, ki bi jih naj pre- vzela KZ. Večina volivcev se ne bo sprijaznila s tem, da bi ostali še dalje nekateri stroji pri po- sameznih kmetovalcih kot nji- hova last. Pri Litmerku so proti temu, da bi še dalje vozili po trhlih mostnlcah. Volivci v Or- možu ob obrežju Drave prote- stirajo, da bi manjkala pri tej ali oni hiši ograja, da bi prišlo lahko do ponovne nesreče itd., itd. Te skrbi naših volivcev pred- stavljajo le mali del vseh tistih, ki jih niso sami rešili, zato pa jih tembolj zanima, kako jih re- šujejo njihovi predstavniki v or- ganih ljudske oblasti. »Pri nas ni nič novega« se re- če vsak dan, vendar smo bogati tudi glede novic, ker se dosti dela, dosti rešuje, dosti disku- tira in na žalost le malo piše. Sola Podgorci je začela z roditelfskimi sestanki Podgorci, 8. oktobra. (KM). — V nedeljo 5. oktobra t. 1. je bil v tukajšnji osnovni šoli prvi le- tošnji roditeljski sestanek ob si- cer slabi udeležbi staršev. Uči- teljstvo je želelo na tem sestan- ku razčistiti s starši razna vzgoj- na vprašanja, o učnih uspehih ter izostankih, starši pa se pri učiteljstvu pozanimati za posa- mezne učenčeve vrline in sla- bosti, ki jih doma ne pokažejo. Sestanek je bil sicer pozno na- povedan pa tudi dovolj javno razglašen, da bi se ga bili ude- ležili očetje, matere ali redniki vsaj 150 otrok od vseh 223 šolo- obveznih otrok te šole, bilo pa jih je žal le 30. Po kratkem referatu, ki ga je imel upravitelj šole, so navzoči očetje in matere živahno pose- gali v debato. Odobravali so, da se morajo otroci precej učiti, saj jim to zagotavlja, da bodo po izstopu iz šole tudi mnogo znali, niso Pa kazali razumevanje za razlago, da se danes odpravlja mehanično učenje, ki nikomur ne koristi, in uvaja učenje z raz- umevanjem in samostojnim raz- glabljanjem, kar zasleduje cilj, da otroci res dojamejo stvari, ki se jim predavajo in ki jih opravljajo v obliki domačih na- log. Nekaterim staršem ni ho- telo biti jasno, zakaj zahteva šo- la od staršev, da bi vsakodnev- no pošiljali otroke v šolo. Na tej šoli se je namreč že v za- četku šolskega leta pokazalo, da so ti v mnogih primerih larivi številnih izostankov otrok, ki gredo v desetine neopravičenih dni v posameznih razredih. Kri- tiîàrali so, da so tako drage učne knjige. Po komaj letu dni prakse, da sedijo tudi v tej šoli učenci z učenkami v istih klo- peh, na tem roditeljskem sestan- ku ni bilo kritike kot spočet- koma, ker se je že v lanskem šolskem letu Izkazalo, da sta se učni uspeh in disciplina nepri- merno izboljšala. Na sestanku so starši predlagali, da bi bili sestanki tudi letos po vaseh in naseljih tega šolskega področja. Na ta način zajamejo večje šte- vilo staršev kot skupni sestanki za vse področje. Ta prvi roditeljski, sestanek je končal z vsemi obojestranskimi zagotovili, da bo med domom in šolo čimveč sodelovanja in spo- razumevanja, kar bo nedvomno mnogo pripomoglo do izboljša- nja učnih uspehov ter do zmanj- šanja števila izostankov. Videli bomo, če bo gostilna v Jurš'n- c h res služila interesom ijuiistva Juršinci, 7. okt. (LP). Pred nedavnim se je sestal občinski odbor in med drugim razprav- ljal o vprašanju gostinstva v Juršincih, kjer ni nobene go- stilne in ker se tukaj nikdo od- prto ne bavi z gostinstvom. KZ Juršinci ukine točilnico. Začas- no tozadevno vrzel bi rešila Senčar Elizabeta, ki poseduje gostinski lokal in je na pro- metni točki. Z jestvinami in al- koholnimi pijačami bi stregla gostom proti vsemu dobičku iz kuhinje in 50% dobičku od pro- danih alkoholnih pijač. Celotno poslovanje gostinskega obrata bi nadzoroval predsednik ob- činskega odbora Gačnik Štefan in Slodnjak Martin. Kurjava in razsvetljava s petrolejkami v gostinskem obratu bi šla na račun obrata. Seje se je udele- žila Senčar Elizabeta, ki je ob- razložila pogoje. Občinski odbor je sprejel ta predlog v prepričanju, da je s tem pripomogel učiteljstvu. da bo imelo v tem gostinskem obratu hrano In številnim de- lovnim ljudem iz vse okolice Juršinc, ki prihajajo v Juršlnce po raznih opravkih ob nedeljah in praznikih pa tudi v delav- nikih. »Bomo videli, kako bo s to novo gostilno,« pravijo občani, ko pa Je doslej toliko izkušenj z gostilnami v ptujskem okraju, ki spočetkoma vse obljubljajo, ko se reflektantl potegujejo za dovoljenje, takrat vidijo uči- telj stvo, vse nameščence In in- terese množice, ko pa svoje do- sežejo, je mogoče doseči vse drugo samo tega ne, da bi se kdo res brigal za učiteljstvo In ostale uslužbence v kraju aH da bi množici res nudil kvali- tetna jedila In pijačo po pri- mernih cenah. Slaba letina, kisli pridelek, nI tega In onega Itd. so največkrat izgovori rav- no napram ljudem, zaradi ka- terih je ljudska oblast dovolila obrat. Tako kažejo izkušnje. Ce bo nova gostilna v Juršinclh čast- na Izjema, bomo videli vsi. če bomo res deležni njene gosto- ljubnosti in postrežbe ter če bomo lahko rekli, da je ta go- stilna res v interesu množice in javnih delavcev. Funkcionarji občine Zavrč so dali obračun dela zboru volivcev Zavrč, 7. oktobra (VK). V ne deljo 5. t. m. je bil v Zavrču dokaj uspeli zbor volivcev, ki ga je bilo treba sklicati zaradi številnih problemov s področja te občine. Veliko zanimanje jc bilo med volivci, kako je občin- ski odbor rešil vprašanje pod- por siromašnim družinam, vpra- šanje cest in gramoznice, občin- skih denarnih sredstev, elektri- fikacije v Turškem in Gorenj- skem vrhu ter Goričaku in dru- ga gospodarska vprašanja na podlagi predlogov volivcev. Ker je problem socialno šib- kih družin glede na slabo le- tino nadvse pereč, so to vpra- šanje tudi najprej e obravnavali. Po predolgih zainteresiranih in tudi ostalih volivcev se je izka- zalo, da bo treba v bodoče resno pretresati vsa ta vprašanja, da bodo razpoložljiva denarna sredstva res pravilno uporab- ljena. Glede popravila cest Je izre- kel tajnik tov. Veselič Martin vse priznanje tistim volivcem, ki so se izkazali pri popravilih cest. Po zaslugi teh je bilo ob minimalnem znesku 20.000 din popravljen velik del ceste. Clan okrajnega gospodarskega sveta tov. Babič Je seznanil volivce s sklepom, da je prevzel okraj cesto Barlič—Turški vrh v svojo oskrbo. Ta sklep so vo- livci z navdušenjem sprejeli, ker bodo tako lažje skrbeli za popravila lokalnih cest. Predsednik občine tov. MaJ- cenovič je predlagal rešitev vprašanja gramoznice na ta način, da bi zamenjali del ob- činske zemlje z zemljo Juršlč Antona Iz Hrastovca, ki Je prodnata, kar bi koristilo občini za navažanje cest s prodom. Gramoz bi prodajali tudi pri- vatnikom. Zbor je sprejel ta predlog in bodo takoj opravili vse formalnosti v zvezi s pr*?- nosom lastninskih pravic. Gra- moz jim bo pripravljal in vodil o nJem računa Bosll An- drej Iz Gorlčaka. Del občinskega denarja so porabili za nabavo opeke za popravilo mrtvašnice, od ostan- ka din 14.000 pa bodo porabili nekaj za popravilo stola na mrtvašnici. Večino lesa bodo prispevali volivci sami. Zelo veliko zanimanje je bilo za elektrifikacijo na Turškem in Gorenjskem vrhu ter Gori- čaku. Takoj bodo formirali elek- trifikacij skl odbor. Del stroškov bodo krili Interesenti, ostalo pa Iz investicijskega kredita. Ni več daleč čas, ko bo tudi na tem delu ptujskega okraja za- gorela električna luč. Ljudska univerza v Cirkulanah je začela s predavanji Cirkulane, 5. oktobra (EJ). — Danes Je začelo Izobraževalne« umetniško društvo s predavanji Ljudske univerze. Najprej so na- stopili pionirji iz gimnazije pod vodstvom tov. Puckove, profe- sorice nižje gimnazije s pesmi- cami in recitacijami, za katere je bil pionirski zbor deležen burnega aplavza, nato pa je bilo predavanje. Prvo predavanje je imel tov. Rajher Stanko, kot kmetijski strokovnjak. Predaval je o vti- sih z vinarskega kongresa v Freiburgu v Nemčiji ter z raz- stave. Prikazal nam Je razvoj obnove vinogradov v Nemčiji v primerjavi z našo obnovo, ki nas še čaka. 150 poslušalcev je skrbno poslušalo predavanje in poseglo v debato v zvezi s poso- jili, ki so potrebna za obnovo pri nas. V diskusijo sta posegala tudi tov. Bračič Vladimir in tov. Pucko Janez, Isto nedeljo so zborovali čla- ni RK in invalidi. Vsa tri zbo- ZGRADITEV KULTURNEGA DOMA JOZE LACKO V PTUJU JE STVAR VSEH KOLEKTIVOV Ptuj, 7. oktobra Г P). V dvorani Drave je bilo danes posvetovanje predsednikov de- lavskih svetov In upravnih od- borov ter predstavnikov mno- žičnih organizacij z odborom za graditev kulturnega doma Jože Lacko o vprašanju deleža ko- lektivov podjetij in ustanov v ptujskem okraju za zgraditev tega doma. Posvetovanje je končalo s sklepom, da bodo o tem vpra- šanju razpravljali ta teden po vseh kolektivih, kjer bodo do- ločili, koliko denarnih sredstev, materiala In delovne sile bodo vložili v ta dom. Posvetovanje je dalo pouda- rek temu, da zgraditev kultur- nega doma v Ptuju stvar vseh delovnih ljudi v okraju in da bo ta hitro zgrajen, če bodo ko- lektivi to hoteli In temu pri- merno podprli z vsemi svojimi zmožnostmi. ¥ Posledice slabe letine bomo morali skupno prenašati Podgorci, 8. oktobra (Pz). Na zadnji seji občinskega odbora so obravnavali o predlogu, da bi za pomoč najsiromašnejšim starcem in drižinam z malimi otroci, ki nimajo rednika, zbra- li na področju svoje občine ži. vil?. Večina odbornikov je bila proti taki obliki pomoči, zato je glasovala za predlog, da se zbe- re v iste svrhe denarne prispev- ke občanov in da se da potreb- nim pomoč v denarju. Glede na slabo letino je po- stalo tukaj vprašanje pomoči bolj pereče kot je bilo sicer, za- to se tudi med ljudstvom mno- go razpravlja o ^em, da bo tre- ba pomagati v primerih, kjer ne gre drugače z ljudsko pomočjo Večina občanov je z razumeva- sprejela ta sklep občinske seje. rovanja so se zavlekla do 11. ure. Občni zbor IZUD je bil preložen na eno prihodnjih ne- delj, ker se je mnogim udele- žencem mudilo domov. Začetek je bil dober. Predava- nja bodo skozi vso zimo, samo je potrebno, da se organizacije preje sporazumejo za dan se- stanka, da ne bodo ljudje raz- kropljeni, mesto da bi se jih čimveč udeležilo zanimivih pre- davanj. Clan okrajnega gospo- darskega sveta tov. Rajher je obljubil še več zanimivih gospo- darskih predavanj. Ob tem prvem predavanju Ljudske univerze se je veliko udeležencev vpisalo v članstvo IZUD, ki bo skrbelo za teore- tično izobraževanje in za razne poučne izlete s pomočjo želez- niških ugodnosti Za kolektivne izlete. Mestni odbor Rdečega križa v Ptuju priiedl skupno s terenskimi od- bori OF v Tednu Rdečega kri- ža poučna zdravstvena preda- vanja, In sicer: za I. teren OF: 10. oktobra 1952 ob 19.30 v dvorani okraj, komiteja (predava dr. Neu- dauer); za П. teren OF: 10. oktobra 1952 ob 19.30 v gimnaziji (pre- dava dr. Brenčič); za III. teren OF: 10. oktobra 1952 ob 19.30 v Narodnem do- mu (predava dr. Mrgole); za IV. teren OF: 10. oktobra 1952 ob 19.30 v gostilni Zupan- čič (predava dr. Rakuš); za V. teren OF: 13. oktobra 1952 ob 19.30 v dvorani »Želez- nlčarskgea doma« (predava dr. Brumen); za VIII. teren OF Zg. Breg: 10. oktobra 1952 ob 19.30 v dvo- rani Zadružne gostilne Zg. Breg (predava prlmarij dr. Ku- har ali kateri drugi zdravnik kirurg); za X. teren OF Viča va: dne 10. oktobra 1952 pb 19.30 v go- stilni Belšak (predava dr. Pire, vojaški zdravnik). Ptujčane vabimo, da se teh poučnih predavanj, vspk v svo- jem terenu, polnoštevfiite ude- leže. Okrajni odbor OF, Ptuj Vsem odßornikom občinskih odborov OF ptujskega okraja Sklicujemo sejo vseh občin- skih odborov OF s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika ob- činskega odbora OF o po- litični dejavnosti OF. 2. Poročilo sekretarja ObOOF o organizacijskih vpraša- njih OF. 3. Razno. Seje bodo po sledečem raz- poredu: ObOOF Središče v torek, dne 14. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Ormož v torek, dne 14. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Podgorci v torek, dne 14. okt. 1952, ob 18. uri; ObOOF Gorlšnlca v torek, dne 14. okt. 1952, ob 18. uri; ObOOF Markovcl v torek, dne 14. okt. 1952, ob 18. uri; ObOOF Rogoznica v torek, dne 14. okt. 1952, ob 18. uri; ObOOF Polenšak v sredo, dne 15. okt. 1952, ob 18. uri; ObOOF Juršinci v sredo, dne 15. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Desternlk v sredo, dne 15. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Trnovska vas v sre- do, dne 15. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Grajena v sredo, dne 15. okt. 1952, ob 18. url; MOOF Ptuj v sredo, dne 15. okt. 1952, оЂ 19. url; ObOOF Makole, v četrtek, dne 16. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Lešje v četrtek, dne 16. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Lovrenc v četrtek, dne 16. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Cirkovci v četrtek, dne 16. okt. 1952, ob 18. uri; ObOOF Starše v četrtek, dne 16. okt. 1952, ob 18. uri; ObOOF Hajdina v četrtek, dne 16. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Vid v petek; dne 17. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Leskovec v petek, dne 17. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Podlehnlk v petek, dne 17. okt. 1952, ob 18. url; ObOOF Žetale v petek, dne 17. okt. 1952, ob 18. uri; ObOOF Zavrč v petek, dne 17. okt. 1952, ob 18. uri; ObOOF Cirkulane v petek, dne 17. okt. 1952, ob 18. url. Seje naj bodo na sedežih ob- činskih ljudskih odborov. Ker se bo vsake seje udeležil zastopnik Izvršnega odbora okrajnega odbora OF Ptuj, se naj eeje ne preložijo Па drugi datum. Smrt fašizmu — svobodo na- rodu! Sekretar: Frangež Lojze 1. r. Predsednik: Tramšek Jože 1. r. VABILO Tajništvo okr. odbora AF? sklicuje okrajno konferenco AFŽ v petek, dne 17. okt. 1952, ob pol 9. uri v sejni dvorani Okrajnega komiteja KPS v Ptuju. Obvezno se morajo udeležiti konference izvoljene delegatke občinskih AFŽ odborov, vabi- mo pa tudi predsednice in se- kretarke ter ostale žene ptuj- skega okraja. Smrt fašizmu — svobodo na- rodu! Tajništvo AFŽ za okraj Ptuj V Kozmincih bi radi imeli poštni nabiralnik Kozminci, 7. oktobra. Odkar je ukinjena tukajšnja pomožna pošta, ki je obstajala od leta 1912, dobivamo pošto sicer v redu, vendar je nastalo novo vprašanje: Komu oddati pošto, če ne vidiš pismonoše in če ni v kraju poštnega nabiralni- ka? Do pošte v Podlehnlku je namreč daleč, celih 5 km ali celo več. Smatramo, da bi bilo najpri- kladneje, da bi nam ptujska poštna uprava pripomogla do svojega poštnega nabiralnika, iz katerega bi pismonoša dnev- no pobiral pošto ali vsaj, ko prihaja v naš kraj. To željo nam bo lahko izpolniti, saj Je v korist pošte same, da državlja- nom čimbolj pomaga s svojimi uslugami. Brezinšek Franc Zakl ★ NAŠIM BRALCEM! Zaradi obilice teksta s V okrajne partijske konference je v tej številki izostalo nadalje- vanje Petrovičevega potopisa po Nemčiji, zato pa bo objav- ljeno v prihodnji številki. V prihodnjih številkah bo objavljen tekst diskusij s V. partijske konference. Pravtako smo morali za pri- hodnjo številko odložiti tekst članka o razpravi zoper Puher Ja in soob+ožence, ki je bila prejšnji teden. Moramo se varovati škode radi uničevanja plemen|al(ov Ptuj, 8. oktobra. (LP). Skoda v zvezi s klanjem plemenske ži- vine ali v zvezi s prodajq^ pie- menjakov za zakol bi zavfela v ptujskem okraju prevelik obseg, če ne bi bile pravočasno pod- vzete potrebne mere ljudske oblasti, da se prepreči nadalj- nja tovrstna škoda v korist raz- nih prekupčevalcev in kratko, vidnih gospodarjev, ki ne misli- jo na težke posledice uničevanja plemenjakov. V občinah, kmetijskih zadru- gah, kmetijskih delovnih zadru- gah in kmetijskih gospodarstvih, kjer so na delu resni odborniki in preudarni gospodarji, ne mo- re priti do primerov, da bi se zmanjševalo število podreja, ženskih plemenskih žlvaH in plemenjakov, ali pa, da bi se to dogajalo celo na njihovo od- govornost ali z njihovo vednost- jo kljub uredbivlade LRS o pre- povedi klanja plemenske živine. Vsak pametni gospodar bo se- daj glede na posledice slabe le- tine po še strožjem kriteriju odblral klavno živino, med ka- tero spadajo krave nad 10 let, Za pleme in delo nesposobne mlajše ter pohabljene krave, ja- love telice, junci In voli z znat- no zmanjšano delovno sposob- nostjo, telički in teličke, ki niso uporabljivi za pleme, nepriznani biki, ki niso uporabni za ple- menjake ter vse bolne in pone- srečene živali brez Izgledov na uspelo zdravljenje. V dvomlji- vih primerih se dobri gospo- darji posvetujejo s pristojnim uradnim veterinarjem ali s stro- kovno komisijo okrajnega ljud- skega odbora Ptuj, da ne bi kršili uredbe glede nujnega pre- glede živine, klanja ali dovc- litve klanja živine s posledicami 10.000 din denarne kazni. Od aktivnosti in vpliva ob- činskih ljudskih odborov v ptuj- skem okraju je odvisno, da bo v njihovih vaseh prevladovalo število preudarnih kmetovalcev, ki se bodo sami varovali po- sledic uničevanja plemenjakov in da bo malo takih ki ee jih bo dalo odvrniti s pametnim nasvetom ali oblastnim opozo- rüom na posledice, da ne bodo škodovaU družbeni in lastni ži- vinoreji. Da bo v okraju čim manj to- vrstne škode, je opozoril odsek Za kmetijstvo pri OLO Ptuj vse občinske ljudske odbore, tudi mestnega ptujskega in ormoš- kega, vse kmetijske . zadruge, vse kmetijsko delovne zadruge ter vsa kmetijska gospodarstva na odgovornost v zvezi z ured- bo o prepovedi klanja plemen- ske živine, ki jo je izdala vlada LRS, javnost pa o njej seznanil Slovenski poročevalec z dne 2. okt. 1952. Tudi OZZ Ptuj in klavnica Ptuj sta opozorjeni na tozadevne nevarnosti. SE ENA O IZKORIŠČANJU DELAVCA PO VELIKIH KMETIH Pleterje, 7. oktobra (TS). Sta- rec in upokojenec Rogač Anton iz Pleter j a je nad 20 let delal velikemu kmetu Peršuhu. Za plačilo je dobil vsakokrat odgo- vor: »boš pozneje dobil, ker se- daj nimam denarja, sam ga pa itak ne rabiš«. Rogač živi pri svojih sorodnikih in čuti, da je hiši breme, zato bi se rad osa- mosvojil, pri čemer bi mu naj pomagal zaslužek 20 let pri Per- šuhu. Peršuh je gospodarstvo predal svojeфu sinu Antonu, ki Rogača in njegove upravičene zahteve zavrača, češ da ni nje- mu delal, je pa itak dobil že vse izplačano, oče pa še vedno trdi, da nima denarja. S tem se je Rogač končno našel pred vprašanjem, ali naj on kot de- lavec svojemu gospodarju po- kloni delo 20 let, s katerim ga je mogoče dvignil, da bo imel še več kakor že ima, ali pa bo preko ljudske oblasti dosegel, da bo njegovo pošteno delo po- šteno plačano. Naj o tem raz- misli Peršuh pa tudi bralci, ki naj ugotovijo, ali je to izkori- ščanje ali ne, pristoma oblast ,, por- .-ra Rogaču doseči njegove pravice. Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptui, 10. oktobra 1952 pA^asuH, 1га{ astaM med Mìni! TO NI ZGODOVINSKO ZANIMIVO Česar izletniki v Ptuju ne občudujejo kot zgodovinsko za- nimivost, temveč kot sodobno novost? Najbrže novo ulično razsvet- ljavo, ki je rešila del mesta iz popolne teme! BIŠEČKI MLINAR NE BO BREZ BELEGA KRUHA Ivan: »Lojzka, zakaj dobiš v bišečkem mlinu 10 kg manj moke kot v drugih mlinih? Lojzka: »Da ne bi bil mlinar brez belega kruha.« Ivan: «Zakaj pa daje tudi 11 kg manj otrobov?« Lojzka: »Če ne dobiš moke, še otrobov ne rabiš.« Z VILAMI IN SEKIRO NAD SOBETINSKE TRAKTORISTE Traktorist: »Žumbarov, kdo vas je zdaj poslal z vilami in sekiro na polje, ko arondira- mo?« Žumbarov: »Kdo drugi kot tisti, ki so navajeni delati s te- žaki.« ZAKAJ BI BILA LEPA, ČE PA JE LAHKO GRDA Tujec: »Zakaj pa fasade te dvonadstropne hiše ne pobe- lite?« Minorit: »Potem nam ljudje ne bi več verjeli, da nimamo denarja!« SKRBI V VURBERŠKI FARI Kmet: »Gospod župnik, kaj se vam v naši fari ne dopade?« Župnik: »Da se vsi bolj bo- jite za moške kot pa za žen- ske.« VEČERNIKU IZ APAČ SE JE ZMRAČILO Šofer: »Večernik, kdaj se ti je zdel svet najbolj črn?« Večernik: »V torek, ko sem jih dobil pri breški gostilni z avtomobilskim ključem po gla- vi!« OBESIL SE JE V DUŠEVNI ZMEDENOSTI Cirkulane, 8. oktobra (T). V nedeljo 28. 1.1. se je obesil v du- ševni zmedenosti Slapničar Al- fonz, posestniški sin, ki so ga spravile v obup razne težave, ki jih je rad zatajeval in jih sam prenašal ter se iz obupa vdajal pijači. Takšne zdravnike kot je tov. dr..Pire bi moral imeti DZSZ Večkrat se sliši Па ulici, naj- češče Pa v čakalnici bolniške ambulante kritika, kako neka- teri zdravniki brez vsakega ču- ta do bližnjega odpravljajo svo- je paciente. O tem se je že tudi razpravljajo v podjetjih in usta- novah. Včasih je tako postopa- nje razumljivo, kadar gre za primere simulantstva. Mislimo pa, da zaradi teh delomrznežev ne bi smeli biti prizadeti tudi taki, ki so zdravljenja potrebni. Razen tega je bil o tem že čla- nek v našem lokalnem časopisu. Ce že pride v javnost kritika. naj bo objavljeno tudi s strani zavarovancev priznanje, ki ga zasluži tov. dr. Pire. Ako je priáel človek zadnje čase v čakalnico bolniške ambu- lante, se je opazila neka spre- memba. Ljudje so čakali že od pol 9. ure zjutraj na ordinacij- ske ure dr. Pirca, ki je prihajal ob 10. uri in včasih zaradi za- držanosti še kasneje. Čakali pa so potrpežljivo in brez godrnja- nja, saj jim je tudi čakanje po prihodu zdravnika bil dokaz, da je natančen pregled neizbežen. Matere z bolnimi otročiči v ro- kah so se pohvalno izražale o zdravnikovi budnosti nad njiho- vimi malčki, ostali pa so pripo- minjali, da se dr. Pire zaveda, da je potrebno delovnemu člo- veku, ki išče zdravja, nuditi vso zdravniško pomoč, delamrzneža pa lahko s svojim natančnim pregledom kaj hitro razkrinka. Mnenja smo, da je le nizek od- stotek onih, ki gredo radi k zdravniku in da se večina lju- di odloči zanj, ko se pokaže nujna potreba. Razen tega je značilno tudi to, da dr. Pire ordinira dokler eo v čakalnici pacienti in teh ni nik- dar malo, četudi njegov delovni čas že poteče. V težjih primerih gre brez oklevanja k zavarovan- cem na dom. Apeliramo na merodajna me- sta, da ostane tov. dr. Pire stal- no zdravnik DZSZ, tov. dok- torju pa želimo pri njegovem človekoljubnem in nesebičnem delu mnogo uspehov. Zavarovanci Rojstva, porol. Dniran Frnnc iz Lnre vasi (v^ik mu ^e odre- zal stonalo). Galun Мзп^ч iz Perk 1? (■лadec « kMesom^ G'^o- hel?ek Stanko i/ «^vprp à\ (г)а- r^ap s knlpqoTTi). ■?'erak Vinko 'Z Cermn^iš 64 (ps'^^c ч kole?'^"!). Potrč If^nac z Riin-Vpr-q vha (naripf^pn T -no^em) T'''a- na iz Sodine Gîonj s kopitom).