Prvo zborovanje ,,Zaveze slovcnskih ueiteljskili društcr" y Ljnbljani dne 22. in 23. aprila 1889. 1. V velikonočni ponedeljek popoludne so v Ljubljano dohajali slovenski učitelji iz vseh krajev slovenskih. Odborniki in udje ,,S!ovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani so jih spodobno vzprejemali na kolodvoru in v najetih prostorih BSlovenskega učiteljskega društva", kjer so se zbirali. Ob 4. uri so ogledali Chittussijevo sliko ,,Pogled na Prago" in ob 6. uri pričelo se je v mestni dvorani zborovanje gg. delegatov. Gosp. Andrej Žumer, kot predsednik BSlovenskemu učiteljskemu društvu", pozdravi prišlece k velevažnemu shodu, kjer naj vsak izraža in naglaša svoje mnenje in svoje nazore tako, da se bode uspeh obravnav združil v primeren okvir v prid slovenskemu učiteljskemu stanu. Predsedništvo prevzame poteni načelnik osnovalnega odbora, g. Armin Gradišnik, učitelj v Hrastniku, kateri prav živo pozdravlja gg. delegate in slovenske učitelje, ki so prišli od Jadranskega morja, nemško-štajerske nieje in iz drugih slovenskih pokrnjin ter obžaluje, da jedino slovenski Korotan ni poslal nobenega zastopnika. Gospod Fr. Kocbek, tajnik, bere imena gg. delegatov in imena in število udov k BZavezi" pristopivših učiteljskih društev in sicer tako-le: Od 70 delegatov bilo je že pri čitanji 31 navzočnih, pozneje jih je prišlo še več. BZaveza" imela je začetkom 1. 1889. že 7 1 1 članov, iu sicer v nastopnih učiteljskih društvih: Brežiško-Sevniško učiteljsko društvo 26, Celjsko učiteljsko društvo 28, Gorenjegraško učiteljsko društvo 17, Okrajno ufiteljsko društvo v Ljutomeru 19, Okrajno učiteljsko društvo v Ormoži 23, Savinjsko učiteljsko društvo 19, Slovenjegraško učiteljsko društvo 10, Šmarsko -Rogaško učiteljsko društvo 14, Učiteljsko društvo za Mariborsko okolico 35, Učiteljsko društvo za Ptujski okraj 32, Društvo učiteljev in šolskih prijateljev šolskega okraja Logaškega 70, Pedagogiško društvo 151, Slovensko učiteljsko društvo 80, Učiteljsko društvo za Postojinski okraj 47, Tominsko učiteljsko društvo 30, Učiteljsko društvo za Goriški šolski okraj 45, Učiteljsko društvo za Koperski šolski okraj 26, Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj 39 članov. — Od teh članov biva jih na Štajerskem 223, na Kranjskem 348, na Primorskem 140, na Koroškem 0 . . Ker je učiteljev na slovenskem Štajerskem 543, na Kranjskem 486, na Primorskera 141, na slovenskem Koroškem 150. vkupe 1420 učiteljev, je razvidno, kako izredne važnosti in kako globocega vpliva je slovensko učiteljstvo v življenji narodovem. Načelnik osnovalnega odbora gosp. Gradišnik potem obširnemu poročilu slika zgodovino ustanovljenja ,,Zavez^ slovenskih učiteljev", katera se je porodila še le po dolgih mukah in prošnjah. Že dne 2. novembra 1887. stavil je pri mesečnem shodu Celjskega učiteljskega društva gosp. Kocbek predlog: Naj Celjsko učiteljsko društvo prevzame osnovanje ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev", in v ta namen izvolil se je odsek, ki je bil sestavljen iz gospodov: Anton Brezovnik, Fran Kocbek in Armin Gradišnik. Le ti pooblaščenci lotili so se takoj resnega dela. Sestavil se je primeren BPoziv" do raznih učiteljskih društev, v katerem se je ob kratkem — v glavnih potezah označil namen BZaveze", in isti doposlal raznim učiteljskiin društvom. Temu pozivu so se društva, na čast bodi rečeno zavednerau slovenskemu učiteljstvu, odzvala, izjemom par slučajev, častno in moško. Za vsem prijavilo je svoj pristop osemnajst učiteljskih društev na Slovenskem k BZavezi", število, katerega se osnovalni odbor nikdar nadejal ni. To očitno kaže, da je BZaveza" bila potrebna ter da ima opravičen up do krepkega življenja. Ko je bil osnovalni odbor prepričanja, da bode BZaveza" lehko osnovljena, prijavljena društva bila so mu kažipot, tedaj se je lotil sestavljenja pravil in je iste v BPopotniku" priobčil učiteljstvu v občo presojo ter je posamična društva prosil ob jednem, naj izrazijo svoje pomisleke proti pravilom, kar je precejšnje stevilo slovenskih učiteljskih društev storilo. Uvažaje izražene pomislike, ki so bili v obče malostni, predelal je osnovalni odbor pravila ter izročil v potrjenje poklicaai politiški oblasti. Načelnik začasnega odbora potem slika velike težave in mnoge prošnje, predno se je dobilo potrjenje pravil ,,Zaveze", istotako, koliko je bilo ovir, da se je prvo zborovanje nZavezea sklicati moglo še le današnji dan. Da se je to omogočilo, gre v prvi vrsti hvala »Slovenskemu učiteljskemu društvu"; naposled pa izreka načelnik najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so pospeševali na kakov način koli težavno delo osnovalnega odbora, vzlasti pa še vrlima šolskima listoma BPopotniku" in BUčitelj. Tovarišu", ki sta vselej ,,ZavezneB zadeve točno objavljala, posebno zahvalo pa izreka načelnik prveinu slovenskemu dnevniku ,,Slov. Narodu", ki je vsekdar rad svoje predale odprl v zadevah BZaveze", kadar koli se je osnovalni odbor obrnil do njega. (Živio- in slavaklici.) ^Zaveza" bode pa to v bodoče sigurno vedela tudi dostojno ceniti. (Dobro, dobro!) Sveta dolžnost osnovalnega odbora izreči je tudi prisrčno zabvalo gospodu dr. Dečku, kateri je istega s svojim pravniškim svetom vselej radovoljno podpiral. (Živio! Slava!) Gospod Kocbek prečita potem račun ob dohodkih in troških ,,Zaveze" od 2. novembra 1887. do 20. aprila 1889. Dohodkov je bilo 49 gld. 30 kr., troškov ga 46 gld. 91 kr., tako da je ostalo v blagajnici 2 gld. 39 kr. Gospod Ribnikar nasvetuje, da se račun odobri in izreče osnovalnemu odboru, gg. Arminu Gradišniku in Fr. Kocbeku, prisrčna zahvala, kateremu predlogu zbor z odobravanjem pritrdi. Predsedništvo začasno prevzame potem starosta učiteljev A. Praprotnik, kateri se zahvaljuje na tej časti in izjavi, da za kratek čas rad prevzame vodstvo BZaveze", a za daljši čas uiu to zaradi druzih obilih poslov ni mogoče. Gospod Nerat iz Maribora nasvetuje, da bi se pravila BZaveze, ki so udom itak znana, vzprejela Ben bloc". Predlog obvelja. Vršiti se inaa sedaj volitev odborova. Gospod Ribnikar predlaga, naj bi vsako društvo imenovalo jednega odposlanca in ti vkupno naj bi sestavili kandidatno listo za odbor. Ko so se udje imenovali, izvolijo se slednjič po vskliku: Predsednikom gosp. Feliks Stegnar, podpredsednikoma gg. A. Razinger in Fr. Praprotnik, učitelj v Puščavi; tajnikoma gg. Majer in Ferlan; denarničarjem: g. Kokalj; kot odborniki za Štajersko: gg. Kavkler, Gradišnik in Kocbek. Za Primorsko: gg. Kante,Bogatecin Krašovec;za Kranjsko: gg. Ribnikar in Romih. (Konec prih.)