X PROLETAREC jc DELAVSKI LIST ZA MISLECE C IT ATELJE PROLETAREC G/asl/o Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ohoAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2115. chicago, ill., may 12, 1s48. Published WMfcJy at tlOl 8. Uwndile Ave. leto—vol. xun. "DVA "MODERNA NAPOLEONA", Hitler in Mussolini, sts prerokovala poraz vsemu nefašističnemu svetu. Kje sts sedaj, la pa njun fašizem? Le čemu se naši domači fašisti iz takih zgodb nič ne nauče, to ljudem, ki so za mir, nikakor ne gre v glavo. Zedinjene države Evrope si Churchill napačno zamišlja Enotnost Evrope potrebna, toda ne v vojn« namena. — Spor med zavezniki rodi bodočnosti Avstrije in Nemčije. - Politične intrige V Sredozemlju Zborovanje za ustanovitev Zedinjenih držav Evrope, ki se vrši v Amsterdamu na Nizozemskem, je neuradno. Toda udeleženci, ki so na njemu razpravljali, so uradni ljudje. Glavni "promoter" tega zbora je vodi-• telj angleške torijske stranke - Winston Churchill. Pozdravne gtrma ga, imeli -predstavniki vlad zapadne Evrope, dasi vsi "neuradno". Nočejo poloma To vlogo so prepustili sedanji evropski in drugi oblastniki Churchillu zato, ker ni več glavar imperija britanskega cesarstva temveč le vodja opozicije proti Attleejevi-Bevinovi vladi. Churchill je za zedinjenje Evrope iz prav tako sebičnih namenov kakor jih imajo angleški tori ji od vsega začetka. Po prvi vojni so ustanovili proti Mljševizmu cordon sani-taire. Bil je sicer šibek obroč, a je zadostoval. Sedaj več ne drži. Kajti Rusija je s svojimi zaveznicami danes v osrčju Evrope in Churchill ter Truman bi jo rada v imenu demokracije, krščanstva, svobodnega podjetništva in takih stvari ustavila. Tudi Marshallov plan določa nekako evropsko unijo, toda si ne upa predaleč, ker dvomi v uspeh. Churchill neuradno pa gre lahko dalj, kajti če bo polom, bodo nosile odgovornost zanj neuradne osebe. Kaj naj bo evropska unija? V svojem govoru zadnjo nedeljo v Amseterdamu je Churchill pred okrog 800 delegati in pred množico 30,000 ljudi poudaril, da kar on feli, je res združenja evropskih dežel 'v skupno enoto. Ob enem je naglašal, da je ne priporoča iz kakih zlih nagibov. Ne snuje je proti katerikoli državi na svetu. t)n je za povratek Evrope v njeno staro slavno prošlost, v kateri je ona vladala ves svet. Ta Evropa po njegovi zamisli naj bo pod vrhovnim vodstvom Angliie in v drugi vrsti Francije. Ali bi v slučaju, da se za tako unijo zapadnoevropske de-' žele zedinijo, vzeli tudi Nemči-, • jo zraven, je še vprašanje. Anglija js pri volji, da se jo sprejme, še bolj pa neuradni ameriški opazovalci, ker smatrajo, da samo Nomčija bo lahko spet postala dovolj močna oborožena drŽava v Evropi, ki bo kos "zajeziti komunizem". > Francozi, ki imajo z Nemčijo bridka skušnje, ps dvomijo, ksj-ti močna Nemčija se bo spet lahko prav tako vrgla nanje kot na Rusijo. Torej Frsncija bi rsj-njen vladajo« sloj) Skoro vsi voditelji unij so iS-polnili določbo,, ki pravi, da ra vsakdo izmed njih merodaiip oblasti izjaviti, da-li Je aU«sf komunist. Ogromna večina Ja rekla, da nimajo s "rdečkarjl" drugega opravka kat da se borf proti nJim. In tudi tisti, kl taka isJaVa niso poslali, so konservativci, a se Jim je sa malo s dala, da naj bi se le odbornika unij sililo v taka komedije, na pa tudi delodajalce. Ni ga ufiijskega gibanja na svetu, kl bi bilo tako konsorva* tivno kakor Je ameriško. In dasi Ja vpitja v kapitalističnem tisku in v radiu o njemu tolike, kot da Je še vse pod "rdete*' kontrolo, vsakdo va, da v tej detel! ni nobenega takega inanafa oxd$\V> J0*.4ržaue J*mt0*«*p*} uaijsk^ voditelja. M nebi agi- dni Evropi varnost pred napa- dom — to je pred napadom Rusije, a Nemčijo pa se naj bi še držalo v brezmočnosti. Glavna skrb zborovalcev v Amsterdamu je bila torej briga, kako se ubraniti pred možnim napadom slovanskega bloka. Churchill je nasprotnik Slovanov — če ne ze radi drugega pa vsled tradicij angleškega imperializma. Kajti ako bo v Evropi prevladal slovsnski blok, Ja vpliv Anglije nanjo izgubljen. To se je videlo že sedaj ta dni v Amsterdamu. Navzoči so bili poleg legitimnih pqpdstavnikov svojih d^Žfl tudi bivši jugoslovanski, romunski in rszni drugi eksministri is držav, katere so v sovjetski coni. In baš ti se za Churchillovo teorijo najbolj navdušujejo, v veri, da evropske unije ne bo drugače kot ako se država sovjetskega bloka porazi. In potem bi vlade oni prevzeli nazaj, kakor so jih imeli prej, in njihova ter druge naj bi se združila, da se socialne preobrate v bodoče za zmerom prepreči. Churchill jim daje v teh upih potuho, ker smatra, da le ako se oni vrnejo na vodilna mesta, bo Anglija, oziroma njen kapital! zem spet zavzel vodilno vlogo na Balkanu, na Poljskem itd. Mnogi Angleži in Američani na vladnih mestih ga v tem podpi-' rajo, v nadi, da ako zmaga S svojo idejo, bodo slovenska dežele spet pilšle v podrejenost kakor so bile stoletjs, bodisi Angležem ali Germanom. Zedinjena Evropa stara ideja Poteza torijske stranke v Amsterdamu ni nova ideja. Za (Konec na S. strsni.) KLANJE, KI GA UGANJA REAKCIJA NA GRŠKEM, ŠKANDAL ZA VES SVET Gržfco vlada monarhistični režim, prav tak kakor jo bil pod Muuolinifom v Italiji. Bi že davno propa-, dol, ako ga ne bi tik ob koncu vojno 4 Nemčijo rešil angleški armadni kor, ki ga jo tja podal Winston Churchill, da ohrani Grči/o za kralja in ta anglosaško • trdnjavo v Sredozemlju. Ko jo Anglija — po porazu torijske stranke uvidela, da starega reda v Grčiji ne bi mogla ubraniti pred njenim ljudstvom, ki je zahtevalo preobrat, se je obrnila na Zed. države, čel, ako hočete varovati svoja oljna polja v tem kraju sveta, ki so sedaj vaša, prevzemite tudi stroške, ker Anglija jih vOČ ne zmore. S pomočjo onih, ki sedaj kontrolirajo politiko naše vlade, je predsednik Truman proglasil svojo doktrino "borbe proti komunizmu vsepovsod po svetu". Za prvi od nas zaščiteni deželi je proglasfr Grčijo in Turčijo. V obema smo z našo intervencijo že nad leto dni. Na Grškem je civilna vojna še vedno razplamte- na, dasi bi morala na podlagi obljub naših vojnih poveljnikov in na podlagi izjav državnega depart-menta končana že minulo leto. Nedvomno, Grčijo ne varujemo radi demokrcKije, ker je v nji pod kraljevo vlado ni. Sedanji politiki zvezne vlade je Grčija potrebna edino radi drugih interesov, ki nimajo z demokracijo nobenih stikov. . V tej napetosti v Grčiji se je dogodijo, da je bil od atentatorja ubit justični minister monarhistične vlado Ladas. Nato je vlada podvzela masne eksokucije. dala je pomoriti po 40 do sto in več ljudi na dan iz onih vrst, ki so se leta 1944 potegovali za republiko in delovali proti obnovitvi monarhijo. Dasi pri tem niso izvršili nikakega nasilja, vendar so bili obsojenci poslani v razne joče in v jetniške tabore na otoke. Največ izmed njih pa so jih vpisali pod policijsko nadzorstvo. To ljudi sedaj grška rojalistična - bd Amerike in Anglije podpirana vlada na debelo p^bijo, zato ker je nekdo ubil njenega takozvanega justičnega ministra. • s Dejanje Jo storil neki posameznik in nobenih dokazov ni, da bi ga kdo najel izvršiti umor. A minister je padel in zarodi njegove smrti je moralo dati življenje na stotine najboljših sinov grškega naroda. V dneh od 6. maja naprej so udrli orožniki ponoči v njihova stanovanja, druge odvlekli iz jetnišnic in jih pobijali drugega za drugim. Cemu? Tako so vpraševali ameriški in angleški časnikarji. Mar zato, ker je nekdo ubil ministra justice? Zgolj da se vlada mašiuje? O, ne, mi smo te ljudi poslali v smrt za njihovo ustajo, ki so jo hoteli vprizoriti pred štirimi lotil Mnoge izmed teh je imel rojalistični režim v ječi do sedaj — štiri lota torej, in kar naenkrat pa jih je pomoril. Angleška sedanja vlada, ki je teh homatij voliko kriva zato ker jih pomaga Ameriki podaljševati, se sedaj nad klanjem brozmočnih Žrtev v Grčiji zgraža. Obsoja to inkvizicijsko morilno orgijo Daily Herald v Londonu in mnogo poslancev. V Zed. državah nf bilo nikakega posebnega hrupa. Naša vlada jo tam začela politiko o hranitve rojali-stov in fašizrtta, ki ga monarhisti uganjajo, in taka se vladnim krogom pobijanje Grkov ne zdi prav nič škoda. Saj zato smo vendar grško vlado oborožili, da ubijal A pride čas, ko bo zgodovina tudi v naši deželi to poglavje barbarstva in politiko zvezne vlade resnično In pravično opisala. ^ Česa se Zed. države boje9 ko imajo vsa bogastva pod sabo? Kongresnik Mundt, , ki Je v poslanski sbornici važna oaeb-nost, si zelo prizadeva sa potla-čenje neameriških aktivnosti. Torej sa pobijanje vsega tistega gibanja, ki ga označujejo sa ra-dikalizem ali kakor la. Ampak ta isti kongresnik, ki apelira sa čim več pripravljenosti na vojno, ali sa vojno, kot se ie vzame, je ob enem poudaril, da imajo Zed. države in ostale dežele po svetu v primeru s Sovjetsko unijo in njenimi enajstimi "satelitkami" 92.6 odstotkov vse oljne produkcije na svetu v svoji oblasti. In pa §0.7 odstotkov vseh znanih oljnih vrelcev. Ako so te številke is rasnih uradov zvezne vlade točna, ne more biti USSR s svojimi zaveznicami nikomur nevarna, saj kar se zrakoplovstva in motorizirane armade tiče. Dalje ista statistika, ki jo Je objavil kongresnik Mundt pravi, da posedujemo 91.5% topilnic za rude, predvsem bakra. V deželah, ki ne spadajo v sovjetski blok. oziroma so proti njemu, živi glasom Istega vira 87.5% svetovnega prebivalstva. 84.8% svetovne premogovne produkcije Je v deželah, ki ne spadajo v sovjetski orbit, dalje 82% železne rude, 7S.S% pridelka pšenice itd. Torej Čemu sa bati eatalih 12.5 odstotkov svetovnega prebivalstva, ko pa imajo komaj po nekaj odstotkov rasnih rud v primeri z ostalim svetom? Zakaj taka vejna histerija v Zedinjenih državah, če pa naš doadevni sovražnik nima ne letal, ki se bi asogla primerjati s našimi, ne bojne mornarice, ne KOMENTARJI Zbira in presoja urednik kl we b\ našo? Sicer te statistika niše zanesljive, čeprav vemo, do Je ameriška industrija zmoŽaa ogromno producirati. Amerika ima res oljna polja vsepovsod, letalska oporišča križem svSta ln pa prosta morja. To Je dobro, ako se bi vse to uporabljalo v mirovne, ne pa v militaristttoe namene. Zapadna Evropa« skupno s Severno in Južno Ameriko, s Azijo in Afriko, bi sa morala sedi-niti sa mir, ne pa kričati s ameriškimi propagandist! vred kot da je vojna na pragu in da čimprej jo pričnemo, toliko bolje. Sovjetska unija isjavlja, da vojne ne bo, kar so njo tiče. Torej čemu ne bi ttfdl mi imeli rajše mirovne kakor pa vojne govore? Posebno ČO imamo vsake stvari od 80 do H odstotkov več kakor pa sovjetski blok. Winston Churchill ustsnavlja "Zedinjene države Evrope". Toda za zedinjenje vproti sovjetski zvezi — ne pa Evropi v korist. Na tem njegovem zborovanju y Amsterdamu so bili tudi "zastopniki" Jugoslavije,, Romunske, Poljske in drugih "sovjetskih satelitk". Seveda, kandidati za trone in za ministrske stolčke, ki so sedaj v begunstvu. Ideja združenih narodov Evrope je že stara. Angleški imperialist! jo niso nikdar podpirali. Evropo so hoteli razdraženo. A danes, ko jim gre Sovj. unija na živce, bi radi proti nji svojo zvezo. In zanjo je tudi ameriški vladni aparat, zato da se "komunizem" zajezi. Torej stara igra, stara metoda pod novim plaščem. V Frankfurt u v Nemčiji so ameriški vojaki udrli v kempo židovskih brezdomcev in AP poroča, da so to storili za zatirarvje črne borze. 2idje v dotični kem-pi da baje prodajajo jestvine, tobačne izdelke, omamila, tuje valute, gasolin itd. Ampak prav takih prestopkov se dolži tudi ameriške vojake in častnike v Nemčiji. Morda pa Židom niso kos v konkurenci, pa so udarili radi tega po njih? Škofje metod istične cerkve, 33 po številu, so dobili zvišanje plače s $7,500 na $9,000 na leto. Poleg tega jim je bila zvišana izredna doklada za vzdrževanje doma s $1,800 na $2,000 na leto. V primeri s plačami katoliških škofov to zvišanje ni veliko in je prvo v osmih letih. Toda baš radi tega je i to dokaz, da gazimo globlje v inflacijo. Lidijini so nedavno spet obsodili nekaj ljudi v smrt, vsled špionaže in službovanja tuji državi. Ta "tuja država" je v Jugoslaviji še vedno Anglija, ki je imela v nji najboljšo špijonsko službo in armado plačanih intrigantov. Obravnava v Ljubljani je spet dokazala, da se Angleži s prevratom še niso sprijaznili in da upajo priti s svojim vplivom nazaj na Balkan. Obsodba pa nam ob enem priča dvoje: da je v Jugoslaviji še vedno takih ljudi, ki četudi so na visokih vladnih mestih, so še vseeno na prodaj kaki drugi deželi. In pa, da bo vzelo dolgo, predno se jugoslovanski birokrati privadijo dejstvu, ds nazaj več ne gre. Palmiro Togliatfi je 5. maja v Rimu dejal, da so vzrok porazu levičarskega bloka duhovniki, ker so ljudstvo strašili s pogubljenjem v "večni ogenj", ako ne bi glasovali ca klerikalne kandidate. Klerikalci so zmagali, duše so sedaj proste iti v nebesa, toda v Italiji so si nebesa s to zmago zavarovali kar na tej zemlji tisti, ki jih bednim in zatiranim šele na onem svetu obetajo. Ne bo šlo. Ljudstvo se streznuje. Gospodarjev je strah. Ni jim za večni raj vrh oblakov. Kar tu— "v tej solzni dolini" bi si ga radi ohranili. V Angliji so monarhisti celo taki ljudje, ki se sempatja označujejo za socialiste. Navdušujejo se za svojo dinastijo ob vsaki priložnosti. Stane jih milijone dolarjev na leto. Pa nič zato. Njim je kralj simbol imperija, kraljica simbol vzornega družinskega življenja. Zato je moral iti Edvard v pozabnost — a mu gmotno kajpada tudi ni sile. Prestolonaslednici Elizabeti so na ljudske stroške opremili njen privatni dvorec. Stroški znašajo samo za hišno opremo $100,000. (Konec na 4. strsni) . Wallace bo govoril Vodja novega progresivnega gibanja — Henry A. Wallace — bo govoril v Detroitu v četrtek 13. maja v Olympia areni. Shod se prične ob 7:30 zvq&r. Vsi Slovenci so vamjoni, da se tega zborovanja udeleže ln da agitirajo med drugimi delavci, tako da bo udeležbo res velika manifestacija za mir in napredek. Industrial ni, nepokoj v tej deželi narašča tiral sa eno al^ drugo kapitali- stično stranko. Vslic temu so unije s gospodarji v bojih, a v politiki slede *tiip in jim služijo. Koncem minulega tedna so ftelesniške družbe nehale sprejemati tovor, kl se lahko pokvari, ako ga ni mogoče kmalu dostaviti. N. pr. rasna selenjave in sadje. Vzrok Jo, kor so tri bratovščine železničarjev sklenile Isvojevati svoje sahtave s stavko, ker jih s pogajanji niso mo-fb Vladni ljudje so Jim sapretili, da ako vržejo deželo v teh kritičnih časih Is reds hi v kaos, bo predsednik Truman v imenu vlade "prevzel" železnice, kot Ja li pr. svoječasno "prevsel" pro* To Je dne 10. majahob It. opoldne tudi storil. Bratovščine želesničarjev so konservativne. Med njihovimi odborniki bi "rdečkarja" ne našel s lučjo ob belem dnevu. A vendar se poslužujejo v boju sa zboljšanje šivljenskih rasmer svojega članstva na industrial-nem polju enakih sredstev kakor "komunisti" v evropskih dešelah in v Koreji. In kapitalisti prav takih metod tukaj kakor v ostalih državah, ako ne še hujših. Tendenca zveze ameriških in-dustrialcev je unije kolikor največ mogoče uničiti, ali jih saj sa dolgo dobo oslabiti. Letos in skozi* zadnjih par lat Jo bile veliko stavk iagvbiienih, a|i pm Jo bila smafa unij Uko ne« na t na, da nioa pridobitve al- ti s daleč pokrile toga kar so delavci vsled stavkanja izgubili. v Unije železničarjev so močne in bodo ohranjene eeglede kako se spor konča. Drugače pa je s velikimi industrialfclmi unijami. Ena ismed a Jih — unija klavnižkik delavcev (CIO) Ja v sedanji stavki ne Več toliko v borbi aa zmago temveč sa obstanek. Mesni trust so Jo saklel, da je uniči. Slično priti uniji Jeklarskih delavcev, ako se bi podala v boj, in tudi tmiii avtnih delavcev. Unija tisfthrskih stavcev Je vsled dolgotrajne stavke oslabljena poaebao finančno. In tako bi lahko naštevali še dolgo. V deželi tllf inflacija oerašča in propagande proti Mevstvu Ja vedno več. vih »»1 - Nekaj o naših stvareh Priredba v Waykeganu v korist Proletarca je bUa triumf. Dvorana je bila polna, in s tem je veliko rečeno, kajti Slovenski narodni dom v Waukeganu je eden izmed največjih slovenskih avditorijev v Ameriki. To je bil res glasbeni festival, kakrini so med Slovenci v Ameriki izredno redki. Peli so trije pevski zbori ("Naprej", Milwaukee, "France Preleren", Chicago, zbor waukeganskega narodnega doma in pa skupina pevcev in pevk zbora "Zarje" iz Clevelanda.) Več o sporedu bo v prihodnji Itevilki. Jožko Oven je govoril o svetovnem položaju in za v prid ohranitve Proletarca, ki se mora v teh časih v inflacije boriti z velikimi ekonomskimi težavami . Spored je vodil Paul Bartel, bivši predsednik ABZ in podpredsednik Slovenskega narodnega doma. Dom je dal dvorano za to priredbo brezplačno. Enako so sodelovali vsi pevski zbori — to je — pevci in pevke brez odškodnine in le zapravili so po vrhu. Naši prijatelji in prijateljice Proletarca v Waukeganu in North <£hicagu so delali ves dan kakor za stavo in mnogi izmed njih pa so imeli obilico poslov tudi s pripravami. In so sklenili, da bodo to delo opravili brez da bi položili zanj kake račune. Se nikoli ni bilo v korist Proletarca toko velike priredbe kakor je bila ta, razen indirektno, ko se je prebitek delil. Poleg pevcev iz raznih krajev smo videli v dvo-rgni obilno udeležencev tudi iz Milwaukeeja, Chi* caga itd. Zares, bil je lep dan — v dvorani ob petju namreč — a zunaj je ves čas deževalo in se cmerilo. Jožko Oven se je v imenu Proletarca vsem navzočim zahvalil za sodelovanje in udeležencem. Paul Bartol pa je ugotovil v svojem uvodnftn govoru, da ne bo nikomur žal vstopnine (bila je $1 za osebo), ko be koncert končan.* In ret nikomur ni bilo. Kje pa morel dobiti toliko ubranega petja ob tako nizki ceni kakor ga je bilo tu! Kaj, če bi morali ttrolke tistim, ki te trudijo, plačati? Potem bi bil tak koncert med nami nemogoč! O podrobnostih, kot že rečeno, bo o tem koncertu tvoj veliki trud popolno priznanje in itkreno zahvalo, več gradiva v prihodnji Itevilki. Tu naj znova poudarim*^ da zaslužijo vtt do enega, ki eo sodelovali, za ———————— i ■ —————————^^ h ( j / i »'; i ' 1 ♦"» j f PKOLKTAKfiC HAV It, Me*. PROLETAREC UST gA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Udaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00, ia pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v na Se m uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za pri obči te v v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wedn^day by the Jugoslav Workmen'! Publishing Co., Inc. Established 1906 . ■ ■ ■ — ■ Editor..-.,-..............-.......................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States One Year S3 00; Six Months $1.79; Three Months $1 00. Foreign Countries. One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC 13*1 S. Lawndale Avenue CHIC Telephone: ROCKWELL 2864. AGO 23, ILL. JOJKO OVEN: RAZGOVORI Prvi maj je za nami. Razen nenaden. Čas je, kot pravi Wal-nekaj večjih neredov v Italiji in lace, "to stand up, and be coun-Trstu je ta dan potekel mirno ted"! in v gotovih deželah v resnici kot častna manifestacija in praznik delavstva. Tudi v tej deželi smo ga praznovali —ali se-ve ne v tako ogromni obliki kot na primer v Evropi, ali vaceno na zelo časten način. V "demokratični" Grški je bilo ustreljenih 54 vojnih ujetnikov, kateri so bili v ječi že zadnja tri leta. To niso bili iašiati-čni sodelavci, prijatelji Hitlerja in Musolinija, ne — taki so canes na vladi! In ta viada pebi-ja sedaj tiste, kateri ao tvegal V Španiji Naši katoliški prijatelji bi nas radi prepričali, da je v tej deželi vse v redu. Na mojem obisku v Mehiki sem imel priliko govoriti z dvema španskima republikancema, katera se nahajata kot begunca v glavnem mestu Mehike. Oba sta imela univerzitetna mesta, prvi v Barceloni in dragi v Madridu. Pove-daJa sta mi, da je beda v Španiji velika in da se civilna vojna nadaljuje — ter da so Francovi življenje štiri leta v gorovju ter dnevi — šteti. Omenila sta mi, se borili za demokracijo r.a stra- da bi bil Franco že davno vr- ni zaveznikov proti fašistom ir. proti domačim izdajalcem. žen. če bi Združene države in pa Anglija storile svojo demo- VOJN1 MKRJ A SIX, lobanje, vojni hujskač in znak zlatega teleta Nemški delavci v "biconiji" hočejo več hrane ne pa ničvrednih mark čim je stopil v veljavo Marshallov načrt za rekonstrukcijo zapadne Evrope, v kateri je tudi "biconija" (anglo-ameriška cona okupirane Nemčije), so se v nji dogodile koncem aprila in v začetku maja velike stavke, ki so pomenile za našo vojaško in ekonomsko oblast veliko zadrego. Kajti da-si v zapadni Nemčiji ne dobe komunisti med delavstvom v raznih volitvah več kot kakih 5 do 15 odstotkov glasov, i je pa vendar zastavkalo skoro vse delavstvo, torej tudi tisto, ki je proti Sojetski uniji in sovražno komunističnim strankam. Vzrok je— delsvci so lačni in hočejo več živeža, ne samo več dele. Zed. države so morale prevzeti od Anglije v Nemčiji ves živilski problem, ker angleška vlada nima hrane niti za svoje prebivalstvo in ne denarja, da bi živež za svoj del Nemčije ku-j , j « , , ,, * . . znižanje nezgod v malih tovar- koristnosti uporabe najnovejših Tako je ameriška vlada z odobritvijo kongresa prevzelo od- nah ^^ v kampanji metod zniževanja nezgod v po- govornost preživljati Nemce v svoji, v angleški in v francoski ^^ v posameznih drža- sebnih industrijah, coni Lani je v ta namen potrošila okrog 800 milijonov dolarjev, ylh je ^d^ioval tudi delavski J^saka tovarna ali delavnica a je bilo premalo in nemški delavci s*, se podali demonstrativno department. Ime kampanje je mora seveda najprej pregledati v boj za več kalorij in vitaminov ter za manj papirnatih mark, bilo "vami obrat". svoj seznam nesreč prejšnjih s katerimi ne morejo ničesar kupiti. K izkazujejo nedavno ob- let To pomaga nadzornikom, da Kmetje v Nemčiji (v biconiji) s svojimi produkti nočejo na javiw itevilke Delavskega sestavli° tabelo, ki kaze kaj je trg, ker jih ne marajo prodati za marke. Ako jim prineseš kako Jdepartmenta. se pripeti 70' I vzrck ve in Stroških, ob enem pa izv/šite svojo obveznost ohrani. *. Pri nas Človek bi mislil, da se svet podira, tako je grmelo v Ohiu. Kot svetopisemski 44Jožva" o-krog mesta Jcrihe, sta trobila kandidata Stassen in Taft, ter napovedovala vsak svojo zmago. No, ravno velike zmage ni imel nobeden — ali končna odločitev med njima bo na konvenciji republikanske stranke v mesecu juniju. Mi smo lahko brez skrbi. Nam ne bo nobeden naklonjen. Pravijo, da se napoti predsednik Truman na agitacijo zasa enkrat v mesecu juniju. Pot bo precej trda in mu bo težko prepričati volilce za nekaj kar nikjer ni.. a Čikaška Tribuna" je že omenila, kot pravi — iz zelo zanesljivih virov, da svetujejo demokratični prijatelji predsednika Trumana, naj enkrat v jeseni prelomi diplomatične stike z Rusijo in s tem "fact accompli" stopi pred volilce ter v imenu in interesu dežele zahteva ponovno izvolitev. "Tribuna" pravi, da ne ve, kako se je Truman odločil. Koliko je resnice na tej trditvi, mi ne vemo, vemo pa to, da se bo skušalo z vsemi sredstvi, pa naj bodo še tako nizki, in to v obeh strankah — da preslepijo ljudstvo in pridejo do zmage. S komunizmom že sedaj ma-žejo vsakega, ki ugovarja, da je vojna z Rusijo nepotrebna ali pa naravnost zločinska. Kar se tiče nas državljanov slovanskega pokolenja, izvzemši katoliških Poljakov, smo že tajco na črni listi. Radi tega je naša dolžnost, da storimo vse kar je v naši moči v tem boju — v boju, kateri bo odločilen — ali bo mir ali vojna. V premogokopu, v tovarni, doma in na ulici, kjer koli nas zanese noga, moramo delati za našo tretjo stranko. Kdor je pre-čital Wallacejev govor, katerega je imel na zadnjem shodu v Chicagu, ve kje stojimo.' Na našem delavskem polju je v resnici žalostno. Pred pragom smo enih najvažnejših volitev v zgodovini te dežele, in kaj imamo? Naše velike unije delujejo še vedno pod istim geslom: "na-dari prijatelje, kaznuj nasprotnike", kar pomeni demokrate ih republikance. V CIO so se ugne-zdlli katoliški unionisti, katerim je socializem v vsaki formi — anatema. In kdor pozna našo staro AFL ve, da od njenega vodstva tudi ne moreš veliko pričakovati. Ali kot kaže zadnje čase gibsnje članstva teh velikih organized!, ne bo sledilo ukazom gospodarjev, Henry A. Wallace ima silno veliko prija-leljev in volilcev med njimi. Naše aktivnosti Prvomajsko slavnost je praznoval klub št. 1 JSZ v našem delavskem centru. Udeležencev je bilo precejšnje število, kateri so govornikom pazno sledili. Drugi dan, v nedeljo, so imele čikaške podružnice SANSa svojo veliko priredbo v prid svobodnemu tisku, katere se radi zaposlenosti nisem utegnil udeležiti. Na našem koledarju imamo še precejšnje število priredb in piknikov — enega tudi v korist Proletarca, kateri jx> v soboto 17. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu, na katerega ste že sedaj vabljeni. At Memoriam Z žalostjo sem čital poročilo Jolina Krebla, da je umrl so-drug Avgust Komar. Pokojnik je bil ne samo zvest 'sodrug in delavec, ampak eden tistih, kateri ne poznajo počitka. Sodru-gi v Clevelandu ga bodo težko pogrešali. Časten mu spomin! Tole mi ne gre v glavo? Ako ae stavke dogajajo v latinski Ameriki, ali v Evropi, se jih v tisku Zed. držav vedno es-naČuje za "komunistično inapl-rirane". Kako to, da imamo teko velike in dolgotrajna stavke tudi v naši deželi, četudi so vse velike unije pod vodstvom konservativcev^ to mi nikakor ne gre v tflftvo! Tudi tage ne morem zapopasti, čemu sa William Green in Philip Murray toliko gnjavita pseti komunizmu, namesto da bi utopila na prste la* keriščevalccm, Iti iipodkopava* Marsikdo bo prihodnjo Jesen IS-1 jo hjane uiflje! * * • * * PKOLETABEC, MAY It, IMS. 4 VLADIMIR NAZOR: NOVELE (Nadaljevanje.) . — In kaj sedaj? — jih vpraša Civetta. — Jožo bomo kaznovali. — Kdo vam sedaj županuje? — Nihče. Gospod, učen človek ste, bodite naš župan! — so dejali velikani. — Bom! Da ne bi vstal več prepir med vami, razdelite zemljo. Vsakemu svoje! Tako je rekel Civetta, kajti vedel je, da bo delitev sprožila še večje sovraštvo med velikani. In res, od tistega dne velikani niso več obdelovali njiv. Za vsako njivico so se pravdali, za vsako ped zemlje, celo za vsak kamen. Civetta je nalašč slabo županoval in še slabše sodil, samo da bi bil prepir še večji. Vino je prodajal velikanom za zmajeve zaklade in za živino, kolikor so jo velikani še imeli. Vole in zlato je pošiljal v Moto-vun in naročal županu, da se vrne v spremstvu velikana Jože. Po dolinah okrog hriba Pa-sjeglavca so odmevale kletvice in žuganja sprtih velikanov. 14 Zločin velikana Jože Prav kakor zmaji varujejo votlino, tako je velikan Joža _ varoval svojo dolino. Mesec dni • je sam živel na njej, jezen ko stekel pes. Nekega dne je vzel velikan Liberat vile in motiko in odšel v dolino. Prišel je do potoka, stopil čezenj in začutil pod nogami gosto, jedro zemljo. — Ta zemlja je moja in nikogar drugega. V raj na zemlji jo bom spremenil, pšenica in koruza bosta rasli prihodnje leto na njej! Zamahnil je z motiko in začel kopati. — Liberat! — je zaslišal hrapav glas. Velikan Joža je stal pred Li-beratom. Oči je imel krvave, lica bleda. Ni bilo težko uganiti, da je ponoči slabo spal in se jezil. — Joža! — je dejal Liberat, — pamet v glavo. Pusti me pri miru, da delam. — Liberat, ta zemlja je mo-' ja! Izgubi se ... Si slišal? Takrat je Liberat potegnil iz nedrij veliko knjigo s pečati in z velikim križem na platnicah, pa je dejal: — Tole j^ napisal naš župan Civetta. Tukaj stoji črno na belem, da je dolina mo- • ja. Tako smo se velikani sporazumeli ob delitvi. — Kakšno pisanje! Kakšen sporazum! Pojdi, sicer ti bo slabs predla! — zavpije Joža in mu porine pisanje iz rok. Toda Liberat se ni ganil. Stal je, ko da so mu noge zakopane v zemljo. Joža je skočil nadenj in velikana sta se pošteno spoprijela. Dolgo sta se metala, vsa rdeča v obraz, divja in nasilna. Ves dan sta se prerivala sem in tja. Sonce je zašlo, pa ni videlo, kateri izmed velikanov bo zmagal. Mesec je vzšel in se začudil, ko je opazil borbo dveh velikanov. Nazadnje je Liberat porinil Jožo daleč od sebe, da je padel z obrazom proti zemlji. — Za nič nisi! — se mu je ro-gal Liberat. — Zdaj pojdi! Joža je vstal in pokleknil. Iz potolčenega nosu in ranjenih ust mu je tekla kri. Oči so mu gorele ko lačnemu volku. Ves iz sebe je bil od velike jeze, pa se je nagloma pognal na noge in pograbil Liberatovo motiko. — In čeprav je tako... Zemlje ne dam ... Vse, toda zemlje nikoli! — je za vpil Joža, zavihtel motiko in jo z vso silo spustil na Liberatovo glavo. Liberat je za-javkal, se opotekel in zvalil na tla bled, krvav — mrtev. 15. Zmaj Sredi noči je zavreščala čarovnica nad hribom Pasjeglav-ca: — Velikan Joža je ubil velikana Liberata! — Velikani so skočili pokonci. Spreletel jih je velik strah. Stali so kakor čreda prestrašenih ovac. Zdelo se jim je, da hodi Liberatova senca okrog mesta. Dejali sc — Na tem prekletem hribu ne moremo več živeti. Kri je tekla; drug drugega bomo poklali ko volkovi. Takoj se preselimo! Zbe-žimo! — In dogovorili so se, da bodo pobrali zmajevo zlato in odšli nekam drugam, daleč od Jože in Liberatove sence. Odšli so v zmajevo pečino in začeli basati zlato v vreče. — Na lepem se je sredi hriba nekaj zganilo. Zemlja je zabobnela in hrib se je stresel. Iz votline je pogledal zmaj. Zobe je kazal in bljuval ogenj iz oči in ust. Grmel je: — Proč, prepiri ji vci in pijanci! Moje zlato je samo tiste, ki so dobri, složni in delavni, ne pa za vas! Pošast je odprla žrelo, oni pa so se spustili v divji beg. Nikoli več jih ni videl hrib Pasje-glavca. 16 Vrnitev v Motovun Ko je drugo jutro zgodaj Civetta vstal, je našel pred svojo hišo zbrane vse velikane, ki so ga čakali. * — Ljudje, kaj je novega? — jih je ogovoril motovunski tajnik, ko da ne zna šteti do pet. Sivolasi velikan Tomaž je stopil preden j in se mu poklonil: — Dobri gospod, pomagaj nam v zagati! Ne znamo skupaj živeti. Ne znamo biti svobodni. Zopet si želimo k svojim starim gospodarjem. Civetti je srce poskakovalo od PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ■ CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO O O e o e e e e s o e e 0 e 01 t. 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA 99 Naročnina aa Zdrafteae država (Isveemftl Chleaga) la Kaaade |I.H aa leto; 94.SS aa pol leto; ItM sa četrt leto; sa Chleaco In Cook Co., 19.51 sa eelo leto; 94.71 m pol leto; sa laosemstvo $11. Naslov sa list in tajništvo ja: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAOO 23, ILUNOIS e e e e e e e e e e e t • e e e e e e e e e e e e e e e • • e e • e • e e • e veselja, toda pokazal ni, da mu je kaj mar za to; dejal je: — Ne vem, če vas bodo gospodarji še hoteli. — Se bolj poslušni in delavni bomo, kakor smo bili, — so odgovorili velikani. Civetta je stopil v hišo in za-klical hlapcem: — Zmaga! Zmaga! Ovce se vračajo v ftajo. — Poskakoval je in pel od veselja. Se leto dni, in vsa mesta bi bila uničena od lakote. Upora velikanov je konec. Motovun je rešen. Sužnji se sami vračajo na tlako in batine. In Civetta je pri priči ukazal, naj odvedejo velikane v Pazin, Buzet, Plomin, Poreč in druga istrska mesta. Velikani so se razšli s solzami v očeh. Molčali so. Samo velikan Jurij je spregovoril: — Bratje, mogoče bo drugič drugače. Prihodnji dan je zajahal Civetta osla in se odpravil proti Motovunu. Za njim je šel velikan Joža s povešeno glavo. Kosal se je za svoj zločin. Premišljal je, kako se bo v Motovunu z dolgotrajnim hlapčevanjem, trudom in lakoto spokoril za svoj greh. Drugi dan opoldne sta popotna z neke gore med reko Dragonjo in Mirno zagledala moto-vunske hiše. V Motovunu so že vedeli, da se Civetta vrača z velikanom Jožo, ki je sedaj krotek kakor jagnje. Godba z dolgo procesijo meščanov je šla Civetti naproti. Ljudje so glasno slavili lokavega tajnika, ki je gnal velikana, sužnja-rešitelja. Civetta je švrknil po osliču in dejal: — Joža, podvizaj se! Velikan Joža je gledal oddaljeno morje. Zagledal je ladjo, podobno tisti, na kateri se je vozil v Benetke. Pramen sončnih žarkov je padel na galejo in jo obsijal. Sto vesel je poganjalo ladjo po mirnem morju. Joža je obstal in se ves zme-dcl. Zašepetal je: — Galjot Ilija je še vedno živ! Od daleč me opazuje. Ve za mojo sramoto in moj greh. Jezi se, ker nisem držal besede. In Joža je zakričal na vse grlo: — Ilija! Ilija; reci, kaj naj storim? Joža gleda •.. Sto vesel se je dvignilo ko velikanske roke in pokazujejo proti oddaljenim hribom in goram. — Da, da, — premišlja velikan, — v gorah se bom spokoril za svoj greh. Ilija mi zopet nekaj ukazuje. Svoboden moram biti, da bom človek! Nazaj, nazaj! V gozd, v svobodo!... Glasba, župan in meščani so se sešli s Civet to, kličejo mu: — Viva!—in—Bravo! — Z oslom vred so ga dvignili v zrak. Kar naenkrat pa so meščani preble-deli, nosovi so se jim pobesili, spustili so Civetto, da je Štr-bunknil na tla in začeli žvižgati, preklinjati in zmerjati, človek bi rekel, da ga bodo raztrgali kakor stekli psi. . Civetta se ozira, da bi videl, kaj je vzrok tej jezi. Velikan Joža je bil zadnji trenutek pobegnil; izginil je brez vsakega sledu. ■ PHOLETAHfci. MAr ft, 1#4H IT KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) Medtem pa se potiska v eni ali v dveh sobah na tisoče mladih parov, ker ni stanovanj. Očividno sta se Bevin in Attlee iz njunega programa izgubila, ali ga zgrešila in sedaj sledita Trumanu in Marshallu čez dm in strn. Kajti tudi pri nas ne rešuje vlada stanovanjskega problema nič boljše, ako ne celo še slabše kakor Anglija. Tudi pri nas imajo plutokrati dvore še v$e lepše kakor bodoča angleška kraljica, na tisoče družin pa se potika za prenočevanja v starih garažah in šupah. Kongres se je končno le ze-dinil dopustiti 200,000 oseb v 4. letih. Kdo so ti ljudje? Nasprotniki priseljevanja trdijo, da dobivamo sem množice Zidov postavno m nepostavno. Zagovorniki predloga trdijo, da je v kempah razseljencev v Nemčiji in v Avstriji velika večina kristjanov—največ Poljakov, Ukrajincev, Jugoslovanov ter beguncev iz baltiških dežel. Tudi begunci iz Slovenije, ki so bili v starih dobrih časih na vladi, moledujejo, da se bi pripustilo sem tiste begunske Slovence, ki sedaj domujejo v Italiji, na Koroškem in v Nemčiji, ker nočejo nazaj. Cemu ne? O tem ameriško časopisje ne omenja drugega kot da so ti ljudje v ubež-ništvu zaradi svojega nasprotovanja komunizmu. V resnici pa nočejo v vrnitev zato, ker so pomagali Hitlerju in Mussoliniju. Zavezniki — namreč anglosaški blok pa jim pri tem daje potu-ho. Delati so se odvadili in tudi ako pridejo sem, bodo breme "javne dobrodelnosti". ' Razseljencev", ki tabore v Nentčiji in v Italiji, je na podlagi kongresnih zapiskov sedaj fte nekaj nad 626.000. Veliko — namrtf kar je bilo zdravih molkih in Žensk, si jih je odbrala Argentina. Precejšnje število tudi Kanada, tn pa Brazilija nekaj. Ražseljenci, ki so prišli v Brazilijo, so sedaj breme mestni ofočini Rio de Janeiro. Obljubili So delati na kmetijah in kjerkoli. Toda. ker so jih potisnili v Službe, kakršnih niti v svojih prejšnjih domovinah niso bili vajeni — tako tlačanskih ne kot so lih dobili v Braziliji, se sedaj potepajo v glavnem mestu sebi in drugim v nadlego. Mnogi izmed njih so pustolovci, katerim ni bilo za delo prej in jim je še manj sedaj. Veliko je takih, ki so bili vojni dobičkarji, kolabo-ratorji itd. Torej karakterju ki so živeli po vetru, bili oportuni-sti in jih je sram iti domov. In boje Se ljudske sodbe in pa novih sodišč, ki ljudem te vrste nič ne prizanašajo. e V Koreji — v ameriški coni— imajo volitve. Sovjetska vlada tej potezi nasprotuje. Ona je za to, da naj se ameriška in sovjetska armada iz Koreje umakneta in potem naj si Korejci brez tujih pritiskov izvdlljo parlament in vlado. V sovjetskem delu Koreje je proces na levico že dovrfteu, a v ameriškem krmarijo pristaši starega r^jda Sovjetska Oblast smatra, da ako bi ameriške čete odšle, bi ljudstvo s prejšnjimi glavarji pojedlo in se izreklo za preobrat skupno s Korejci v sovjetski coni. V Washingtonu tega nočejo in tako imamo izgrede, atentate in tkživčT;0"vojno tudi v Koreji. S ta bo za Korejce, ki o svoji usodi že leta in leta niso smeli imeti nobene besede. Ampak korejski revolucionarji Jo hočejo, ker ameriškim oblastim povzročajo precejšnje skrbi. V sovjetski coni pa tistim Korejcem in Japoncem, ki so ob bogastva, a jih bi radi s pomočjo Ameri-e nazaj. Zmaga nad Nemčijo — namreč obletnico zmage, so v Moskvi 9. maja praznovali z obdol-žitvami na naslov vlade v Washingtonu in v Londonu. Sovjetski radio je razlagal, da so imeli Angleži in Američani namen podaljševati vojno do skrajnosti, zato da bi Rusija izkrvavela v nji — in pa Nemčija ob enem. Samo zato — pravi Moskva, so Anglo-Američani toliko časa odlašali z "drugo fronto". Dalje Moskva svoje bivše zaveznice dolži, da sta bodrile Hitlerja v napad na sever in nato pa ^mele z njo za vratna pogajanja za uničenje Sovjetske zveze. Torej znajo udarjati po našem vladnem aparatu tudi v Moskvi, ne samo v Washingtonu in ostalih ameriških krajih proti Sov], zvezi. A v mirne, prijateljske odnošaje ne bomo na ta način nikdar prišli. Winston Churtlll je dejal v Amsterdamu, da dolguje Evropa Zedinjenim državam neskončno hvaležnost. Toda dodati bi moral, da predvsem Anglija, ki je bila podpirana med vojno in je še sedaj kot nobena druga dežela proporčno v tolikšni meri. Anglija dobiva milijarde od nas, Poljska in Cehoslovaška pa niti posojila, ki bi ga vrnile z obrestmi, ako bi naša vlada ne vodila proti sovjetskemu bloku poleg "mrzle" tudi vročo ekonomsko vojno. Rahli tega Jugoslavija ne dobi niti zlata, ki ga ima spravljenega v Ameriki. Hvaležnost Ameriki je posebno na mestu med klerikalci v Italiji. Brez ameriške podpore bi bil Alcide de Gasperi že med ekstremisti. Tako pa je danes s pomočjo ameriških dajatev in ameriške ter Vatikanske politike parlamentarno v večini in o-poziciji grozi s silo, če bo "nagajala". Tisti v, Waukeganu, ki so se za koncert, ki se je vršil v nedeljo 9. maja najbolj trudili, so ga najmanj slišali in videli. Bili so Zaposleni vsekrižem. Taka je plača tistih, ki delajo v pripravah in za ugodnost udeležencem. KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "proletarca"? e frrldobltajitoo ma NOVIH asfročatkav e Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče e Afitirajmo med drofiml naročniki, da stare Isto e Prispevajmo v PROLETARY!V tiskovni sklsd ia priporolajmo to tadl dragim * o Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev In d rage stvari • Naročajte slovenske In angleška knjige Is PRO LET A EC g VE knjigarna • Poskrbite, da ti naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Ml, ki tog* storiH e Naročite KOLEDAR tail svojeetn i starem kraja Ia enako PROLETARCA. Všdkdo naj tiari za naš flat kolikor pa bort)6 vse felave zmagovali! u Našim zapadnim prijateljem Stanislav Radia, čehoolovaški žaraallot, ki Je v New Yorku več let urejeval "New Yorkskia Listy" In se pred par 1eU vrnil v Prago, koder Je sedaj urednik tiskovne agencije, piše v reviji "Sovjetska Rusija danes" is Prage sledeče: Nobeden lojalen Čeh ne more čitati novic iz zapadnih dežel o krizi v Cehoslovaški brez opravičenega srda. Mi prosimo naše prijatelje za-pada — koder Jih imamo precej — da se odločno postavi/o proti ti vtepalni histeriji, ker treba je upoštevati, da vse kar se je zgodilo, je bilo storjeno v istem duhu, ki nas je združil v teku zadnje vojne. , Skozi tri leta, od kar je Winston Churchill papigiral Goeb-belsovo frazo "železnega zagri-njala", smo bili mi v publikacijah predstavljani za "sovjetske vazale", komunistične "diktatorje", za ljudi, ki teptajo "svobodo" itd. itd. Vse števifne čehoslovaškc publikacije, oficielne in neoficiel-ne, mnoge oči vidne priče, kakor tudi dobro znani in zanesljivi inozemski poročevalci, niso mogli preprečiti Širjenja zlobnega obrekovanja proti nam. Številni zapadni posetniki, ki so obiskali Cehoslovaško, so se čudili, ker niso tukaj našli ^ železnega zastor j a" in so tavali po Pragi s široko odprtimi očmi, toda vendar končno prišli do spoznanja, da ni tu nobene strahovlade ali diktature. In tako tudi več Cehov, ki so potovali na za-pad, je smatralo za potrebo pojasniti — potrpežljivo in večkrat brez uspeha — da je v Pragi več Amerikancev kot Rusov, in da s tem ko so dobili čehoslo-vaško dovoljenje potovanja, še ne pomeni, da «so zastopniki "Kominforme" ali, ko se vrnejo, da bodo poslani v sibirske rudnike. Sedaj se nam je pa nenadoma Sov&alo, da smo bili do 20. fe-ruarja 1948 vzorna demokracija, "zadnji otok svobode v vzhodni Evropi"; da železni zastor ni padel na nas 9. maja 1945, tedaj ko le ruska rdeča armada osvobodila Prago, kot so o nas do sedaj trdili, ampak šele oni dan, ko so se ministri treh političnih strank odločili izstopiti It vlade. Kdaj so gospodje zapada v svojih publikacijah govorili resnico —. tedaj ali sedaj? Ali so lagsli tedaj in lažejo tudi sedaj? Pri naš nI treba levičarskih psatav: Francoski zunsnji minister M. Bidault se je izrszil, "da koder se politične nasprotnike strelja in obeša, tam ni demokracije." Odlični državnik ni imel v mislih tiste dežele, v ka teri se obeša ljudi radi barv njihove kože, ali strelja za ker se drznejo organizirati (iosego poštenih plač. V mislih je imel drugo deželo — Cehoslovaško, kjer še ni bil nihče ek-sekutiran od njene osvoboditve, izvsemši nekaj notoričnih nacij-skih morilcev in kvizlingov; ktttet tli bilo prelit* niti kipljt krvi v zadnji politični krizi. častitljivi ln pfrSvlčnl Herbert Morrison ja rekel, da smo se po-služili Hitlerjevih metod. Tods ta gospod ne obsoja španskega diktatorja, tudi tega ne, kar se t>očenJe na Orftkem, koder fašistični strelja* i delajo nadurnb dtto b stmflM)#fti svojih žrttv ia koder se glaVe demokratov m rvi 'Ž Prevedel FRED A. VIDER nosijo na drogovih. Ne! Pravični in častitljivi gospod je govoril o Čehoslovaški. Mi se ne spominjamo niti enega slučaja, da bi tri zapadne velesile izdale en protest proti dogodkom v Grčiji, Španiji, Palestini ali Indoneziji. Ampak diplomatje Zed. držav, Velike Britanije in Francije so pa bili silno vznemirjeni radi dogodkov v Čehoslovaški, tako, da so celo pozabili, da to ni poražena dežela, v kateri zmagovalec diktira gotove procedure, ampak neodvisna zavezniška država; koder nimajo nobene pravice, najmanj pa tisti tujezemski državniki, ki so nas pred desetimi leti v Monako-vem izročili Hitlerju in nato si pa umili roke, da bi se sedaj vtikali v notranje zadeve ali razvitje čehoslovaške dežele. Čitali smo, da je do preobrata prišlo zato, ker je gospod Zorin, prejšnji sovjetski poslanik, dospel v Prago. On je res prišel. Prišel je pa tudi gospod Stein-hart, poslanik Zed. držav, ki je naglo priletel nazaj v Prage, dasi je bil o- bi bila dežela vržena v civilni kaos. Toda čehoslovaško ljudstvo se je nekaj naučilo lz prejšnje zsodovine, prav gotovo več kot nekateri njegovi pretkani voditelji. Ako bi se bila dobro preračunjena nakana posrečila, tedaj bi bila Čehoslovaška popolnoma izolirana od Sovjetske unije, kakor tudi od ostalih slovanskih detel, kar je bil glavni namen. Dobra izkušnja ls Monako-vega. Aktivnosti onih ministrov, ki so resignirali in njihovega časopisja, ki Je odprto napadalo Sovjetsko unijo, je ustvarilo dvom glede bodočnosti Čehoslovaške v ostalih slovanskih deželah. Kar se nas tiče, ki še nismo pozabili izkušenj, ki smo jih bili deležni v Monakovem, je stvar ta: Mi smo sosedje Nemčije, katera se oživlja po načrtih sedanjih Vlad Zedinjenih držav in Anglije. Radi bi poznali čehoslovaškega patriota, ki bi se strinjal aH ogreval sa politiko, da bi se mi izolirali od naših slovanskih zavetnikov in se zanašali na zapad glede narodne obrambe. De, to bi bile posledice, ako bi se zadnja vladna kriza razvila tako, kakor so računali desničarski voditelji. To je tudi eden nadaljnih vzrokov, zakaj se je ves narod dvignil proti njim. Zato Je tudi predsednik Bene! sprejel resig-nadjo dvanajstih ministrov in sestavil reorganizirano vlado pod vbdstvom ministrskega predsednika Klementa Gotwal-da, ki sestoji iz vseh strank, komunistov, socialdemokratov in voditeljev reorganiziranih desničarskih strank. Mr. Perlman v svojem Člaiiku v New York Herald Tribune o-menja nekega drugega češkega nekomunističnega časnikarja, ki se mu je izrazil sledeče: "čehoslovaška svoboda, kot si jo pted-stavlja zapad, je kajpada nevarna. Toda nevarnost ne prihaja od znotraj ampak od zui^aj in sicer vsled boja med vami Amerikanci in Rusi. Ako bo mrzla vojna postala vroča, mi na sredi, ne bomo mogli vzdržati. In v takem slučaju ne bo nikjer na svetu mogoča srednja celina, ampak bomo končali vsi." Čehoslovaškega naroda ni še konec in ga tudi nikdar ne bo. Konec je takih politikašev, ki podleže jo idealogičnemu pritisku tistih, ki ao pričeli z mrzlo vojno in katera postaja vedno bolj vroča. Do pasli pa so tisti politikaši, kateri so računali Čehoslovaško pripraviti za nekakšno predstražo "Zapada" tn tako oslabiti našo zvezo z ostalimi slovanskimi narodi ter poriniti kolesa zgodovine zopet nazaj. Ni bila Sovjetska zveza in tudi niso bili Čehoslovaški komunisti krivi izgube desničarskega krila. Kriv Je bil "Zapad", hujskači mrzle vojrtte, kateri so nam obljubovali ekonomsko podporo le, če se bomo dobro obnašali, oni, ki skušajo brartlti reakcijo po vsem svetu — ti so tudi krivi in odgovorni poraza češkega desničarskega krila. Našim resničnim prijateljem na Zapadu, onim, ki razumejo naš demokratični, industrialni in miroljubni narod, tem mi pravimo: Ne bojte se! Čehoslovaška je bila in tudi ostane demokratična dežela. Tukaj ne boste našli nobenih sledov o kakšni policijski državi. Štiri svobodščine bodo tu vedno cvetele! Mass j---^--------- PšvvU pran pfoyre- « mm m M | aiaMMVl efvni srranru Progresivna stranka v Illinoi-su je nominirsla za svojega kandidata v zvezni senat Curtisa MacDougalla, ki poučuje v Northwestern University. Njegovi predpostavljeni so mu 'svetovali', da naj kandidaturo u-makne, ker sicer bi se to univerzo "mazalo s rdečim čopičem". Dean Olson mu je rekel, da ce bi kandidiral na demokratskem tiketu, bi bilo "O. K." NI pa dobro, da se bi mešal v progresivno stranko, oziroma kandidiral na njeni listi, ker Je "komunistično zaznamovana". Henry Wallace je dejal, da je bil pritisk na profesorja MacDougalla napad na akademsko svobodo. V iikaškem okraju nad 2,500,000 voliktv V Chicagu in okolici (Coek County) Je letos registriranih 2,557,380 volilcev. Progresivna stranka se zanaša, da jih bo prihodnjega novembra glaSbvalo had polovico si Wallacea. NAJBOUSA POMOČNIKA Ml UCtNiU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA } ANGLEŠKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5,00 IN ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00 Avtor obeh knjlf Je DR. F. J. KERN ittUUA 1 ■ ■ ......— . NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC w 1 - * 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 22, ILL PBOLETAREC, MAY 12, 1948. J..JIH ." . i « Jfi. L «•»••»■••' IHMM«! . •!< ItnilMMfIU Klan prodira sedaj tadi v Evropo, predvsem ¥ Francijo t mm • >• V naši deželi se KKK čedalje bolj drzno oglaša. In črnci pre-te, da ako bo uvedena obvezna vojaška služba, se ne bodo od -zvali; če pa bodo prisiljeni, bodo kljubovali s pasivno ^esisten-CO. t: >.'<{*_ A A o našem KKK so dobro, poučeni tudi v starem kraju. N.pr. v Sloveniji. Kakor je tu silovita propagandna mera vržena na ta-kozvani sovjetski blok, tako tam dokazujejo, da imamo mi tukaj prav malo demokracije. Oziroma, da kolikor jo imamo, je le za "izvoljeno ljudstvo". Tržaški "Ljudski tednik" piše o tem: Zapadna Evropa postaja vedno bolj gospodarski in politični privesek ZDA. Ameriški proizvodi preplavljajo trg in izpodrivajo domače izdelke. Ameriški film, ameriške glasba in literatura, afheriški okus in celo ameriška ideologija se vsiljuje kot zakon zapadnemu Evropejcu. Zato ni čudno, če je med masovnim uvozom iz ZDA v Evropo prišel tudi nenavaden 11'proizvod" — ki vsekakor ni v nasprotju z duhom Marshallovega gospodarskega n a č r t a: Pred kratkim so namreč v Franciji odkrili evropsko podružnico Kju Klux Klana, najstarejše ameriške tajne teroristične organizacije. Liačanje črncev v Toda najprej nekoliko zgodovine. Omenjeno organizacijo so ustanovili v ZDA leta 1865. po zaključku krvave državljanske vojne, v kateri je bila premagana secesionistična zveza. Ta zveza je namreč hotela preprečiti ukinitev suženjstva in po njenem porazu naj bi novo ustanovljen Ku Klux Klan onemogočil stvarno enakopravnost komaj odrešenih črncev, zlasti pa naj bi preprečil njih udejstvo-vanje v političnem in javnem življenju. Vprašanje enakopravnosti črncev je postalo tako pereče po končani državljanski vojni, da je postal žrtev črncev, Abraham Lincoln, ki ga je ubil neki sece-sionistični blaznež. Prva naloga Ku Klu* Klana je bila, da je prisilil črnce, ki so pobegnili s plantaž, da so se vrnili na delo in sprejeli vse pogoje, ki jim jih je vsilil veleposestniški razred. Ker so poznali primitivno naivnost črncev, so se Člani Klana oblekli v dolge bele halje in visoka koničasta pokrivala, kakor da bi bili strahovi. Na ta način so terorizirali črnce in jih hkrati prisilili, da so vrnili na plantaže. Ob volitvah so Člani Klana obiskovali osvobojene črnce in jim dajali "nasvete". V primeru, da nasvetov niso poslušaj!, so se posluževali telesnega nasilja in linčanja. Na te zločinske akcije je ameriški kongres odgovoril z vojaško zasedbo prostorov Ku Klux Klana, yendaT pa so črnce na jugu drŽave še vedno z grožnjami in intrigami silili; da so morali delati na nasadih, kjer so živeli kot sužnji. *H>novno so zmagali veleposestniki. V južnih pokrajinah ZDA je KKK neomejen gospodar vsega državnega življenja. Noben poslanec ali senator kakor tudi višji funkcionar ne more biti izvoljen, če ni v dobrih odnošajih s to teroristično organizacijo. Mnogi menijo, da ja celo sam saj je doma iz južnih krajev Zedinjenih držav. Sedanji duhovni vodja Klana je Sam Green, ki nosi naslov "velikega zmaja" in "čarovnika nevidnega cesarstva". Kakšno moč ima ta. "čarovnik", dokazuje dejstvo, da je preprečil nastop Henryja Wal-acea na volilnem zborovanju v Maconu in Atlanta Cityju, ker je vodja tretje stranke nameraval govoriti pred mešanim občinstvom belokožcev in črncev. V ZDA živi nad 10 milijonov črncev, ki so prisiljeni prenašati ponižanje rasne manjšine. "Veliki zmaj" je na letošnjem zasedanju Klana že izdal navodila za nov val terorja proti črncem, kar naj bi koristilo volilni strategiji Wall Streeta pri letošnjiji predsedniških volitvah. KKK je torej v rokah dolarske oligarhije postal orodje a-meriške reakcije v borbi proti vsem naprednim ljudem v državi. Ni samo protičrnski in pro-tižidovski, marveč tudi protide-lavski in naravno — protikomu nistični. Klan je pa tudi — kai je dozdevno čudno — protikato-liški. Kot "protimanjšinska" organizacija je namreč KKK za protestantovsko večinsko vero v ZDA proti katoliški manjšini. Borba proti IV. republiki "Internacionala zakrinkanih" si je izbrala za svoj sedež v Evropi mesto Lyon v Franciji. Ly-onski člani te mračne organizacije se strogo držijo zgodovinskih običajev. Kandidata sprejmejo v svojo sredo šele potem, ko je prestal težko preizkušnjo. V temni noči ga peljejo k bregu reke Rhone, ga oblečejo v kuto in trdno privežejo za lutko, imenovano "slamnata devica" ter nato potopijo v šumeče valove reke. Iz vode ga izvlečejo šele tedaj, ko kandidat izgubi zavest. To je vsekakor divja šala. Toda za vsemi maškaradnimi obredi, s katerimi se tako radi obdajajo "bratje duševne teme", se skriva politični značaj organizacije. Sicer člani odločno zanikajo, da bi bili povezani z ameriškimi sobrati Ku Klux Klana, ki ^deluje predvsem v južnih državah ZDA proti črncem, toda že če pogledamo njihove uniforme, lahko ugotovimo, da so jim duhovno sorodni. Kakor njihovi učitelji v Ameriki, tako nosijo tudi njihovi evropski učenci v linčanju konično kapuco s svileno masko na obrazu, iz katere prodirata dve črno obrobljeni očesni odprtini kakor na mrtvaški lobanji. Prav tako kakor njihovi bratje v Zed. državah, so tudi lyonski člani KKK v beli z vrvjo prepasani kuti. Razlikujejo se samo v tem, da nosijo namesto zvezdastega križa na prsih na glavi prišit lo-tarinski križ (t. j. dvakrat preč-kan, ki je tudi simbol degolov-cev). Njihove svilene maske so pa iz najboljšega ameriškega nylona ("najlona"). KKK ima svoj sedež v razkošni vili v modernem predmestju starega Lyona' Toda v to zbirališče prihajajo člani samo v zastrtih avtomobilih in po dolgih o-vinkih. Veliki mojster društva pa uživa posebno prednost pri prevozu. Uleže se v rakev, ki je postlana z mehkimi blazinami, nakar ga odpeljejo v pogrebnem avtomobilu na sestanek. Prostori društva so prevlečeni s črnimi preprogami. Indi-rektna razsvetljava meče vijolir predsednik Trumep član KKK, čast sij na valovite stene, ki fos- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska ii i knjigarna v Zed. državah r< * i i. Pišite po cenik PROLETARCU " fdiresčira jo. *Na soji se Člani'pogovarjajo z zamolklim glasom, *at da bi brali litanije. Volitve velikega mojstra nudijo društvu priliko, da pokaže vso svojo strast za teatrski ceri-monial, ki je poln španske strogosti in svečanosti. Avtomatični boben tolče turobno koračnico in spremlja petje članov, ki s kričavimi in zategnjenimi glasovi izgovarjajo nerazumljivo besedilo, tako da ustvarjajo v ivorani navidezen poplah. Že /olilni postopek je premišljeno zanikanje osnovnih demokratičnih načel. Za velikega mojstra je namreč izvoljen tisti, ki dobi najmanjše število glasov! Kot ameriški Ku Klux Klan tako je tudi evropski naperjen strogo proti vsem manjšinam, kakor je razvidno iz besedila prisege, ki jo izrečejo člani, to se pravi, da se morajo člani obvezati — v nasprotju z vsemi lemokratičnimi načeli,—da bodo pobijali kakršne koli manjšine. "Tisti, ki so v manjšini, so manjvredni", je odkrito rečeno v besedilu. V Franciji pa so v manjšini Židje, Arabci, črnci, \lzačani in 4'meteques", (izg. metek)- to so priseljeni tujci, zlasti z Balkana. Nobenega dvoma tudi ni, da politično ne stoji društvo daleč od vichyjskih ko-labcracionistov; se pravi, da je skrajno fašistično usmerjeno. Veliki mojster, kakor tudi vsi "bratje" imajo tajna članska imena. Prvi ima vedno pom?ra! bno ime (sedanji se imenuje "Sveti Jernej") in nosi v znak svojega dostojanstva širok nabran, bel ovratnik. Navadni bratje pa imajo smešna imena, ki navadno nič ne pomenijo, kot n. pr. "Olala", "Mododaj" itd. Obesijo jo s rumeno kravato Ni pa vse pri tej tajni organizaciji pobarvano z otročjo in naivno romantiko. Ko gre za denar, kaže vodstvo presenetljivo zdrav realizem. Člani morajo plačevati namreč zelo visoko mesečno članarino v znesku 100 dolarjev, ki jo tudi vplačajo v ameriški valuti. Pri tem se s> veda veliki mojster ne zmeni, od kod bo brat vzel tako visoko vsoto. Tudi ne vodi društvo nobenega knjigovodstva in ne daje obračuna, tako da je denarno vprašanje stvar slepega zaupanja. Nobenega dvoma ni, da bi bratie vse "zlobneže", — proti katerim so se obvezali s prisego, da bodo šli v borbo — radi lin-čali. Toda trenutno Lyon še ne leži v ZDA, organizacija tudi še ni dovolj močna in popolna kot je KKK ameriških verskih so-bratov. Zato se morajo člani evropskega Ku Klux Klana za sedaj omejiti, da "obsojence" lin-čajo samo v sliki. To se dogaja pri "igri smrtnih krogel". Lutko človeške velikosti obesijo na vrv, za tako imenovano rumeno kravato in jo nato s težkimi lesenimi kroglami obmetavajo in raztrgajo. Tako kapucarji stresajo svojo zverinsko jezo na 2i-de, Arabce, črnce in meteke. Da bi temu 'obredu* dali večjo privlačnost, izplačajo večjo vsoto tistemu bratu, ki zadene s kroglo petkrat zaporedoma glavo lutke. Francoski demokrati so upravičeno zahtevali, naj bi policija onemogočila delovanje kapucar-jev. Toda francoska vlada se izgovarja, češ da bratje KKK niso nevarni, če se kopajo pozimi v mrzlem Rhonu ali pa streljajo np lutke. Vznemirjena demokratična javnost pa meni, da so to samo vaje. Ko bo ta teroristična organizacija zadostno. razpredena in močna, bodo nadomestili lutke z živimi bitji. In tedaj bo tekla kri manjvrednih manjšin kakor v Ameriki. 2301 S. LAWNDALE AVENUE chicago, 23, Illinois JjI ft OrMDiHD %3Y* 3JAQI*WA.J OZ f Zedinjene driave Evrope si Churchill napačno zamišlja (Nadaljevanje s 1. strani.) združene države evropske je delovalo že mnogo ljudi. V glavnem socialistične stranke, ki pa se tega problema niso nikoli dovolj odločno lotile, posebno ne ko so imele priložnost in to je bilo tik po prvi svetovni vojni. V zavezniških deželah so utihnili ter prepustili besedo reak-cionarjem, na Nemškem pa so morali izpoljnevati povelja iz Pariza in Londona, potem pa še is Waahingtona. Tako se j« stari red usidral po vsi Evropi to-stran sovjetske meje kakor je dolg in širok. Sedaj pa se mu majajo tla, kar sam dobro čuti. Saj baŠ radi taga Imamo v Zed. državah t^ltyto vojne histerije kot je ni bilo colo med vojnoi v tolikšni meti. , , .j, Zagonetke, ki jih nočejo razvosljali Zedinjenje Evrope ni kaka taka stvar, o kateri bi bilo treba sprejeti le resolucijo in problem bi bil s tem rešen. V Evropi n. pr. je tudi Avstrija. Ako ne bi bilo tam sovjetskih okupacijskih oblasti, bi se Avstriji že kar ddbro -godilo, čel prav v vojni ni storila ničesar za zavezniško stran. Rusija hoče to nakano Anglosaksov preprečiti in dosedaj isgleda, da jo tudi bo. Sporazuma Angleži, Američani in Rusi glede Avstrije še niso sklenili. Zelo -močno predejo naši polije ni vplivi "tudi na Koreji, v Pa-(. 21 i..i ftd. io niso sredstva, s katerimi bi bilo mogoče zgraditi nov 3vet. Le živijenje staremu podaljšujejo. ln samo zato se jim gre. O delavskem časopise in novi stranki Milwaukee. Wis. — Te vrstice sem pisal prvega maja, ko bi moralo ameriško delavstvo z drugim proletariatom po svetu manifestirati ta svoj mednarod- Tudi v starem kraju imajo težave na kulturnem polju • Treba te v kulturne enote vedno pritegniti v nadomeščanje starejših mlade moči, razlaga pisec v ljubljanski "Delavski enotnosti", v kateri opisuje prireditev, ki je sicer uspela, a ji manjka naraščaja, kar ae je po-tnalo na odra in v udelalbi. Tu v Zed. državah se nam zdi, da zanle to ne bi smel bili nikak problem, kajti naraščaj tam je Šolan v slovenščini dočim je za ftas v Ameriki baš to, da %nladi-na slovansko ne zna, največja c vira. In še celo tisti iamed nje, ki naš jezik obvladujejo, se navadno prej ali slej odtujijo, bodisi radi družbe, •oŽenitve in o-fnoŽitvo, ali pa ker se itselijo. Kako fci se torej naši kalturni delavci v starem kraju počutili šele ko bi prišli sem, ako se Had pomanjkanjem naraščaja in nezadostnih udeležb celo tam pritožujejo. Prej omenjena ljubljanska "Delavska enotnost" piše pod naslovom "Tine Rožene je nastopil" sledeče: Zadnji dve leti so se po naših vornikov, ali recitatorjev, so se Utopile v hreščečih I glasovih harmonike ali "jazza" in ljudje so prišli domov prav taki, kot so šli na prireditev, kar pa nikakor ni -prav. Ljudje bi morali s prireditve prihajati vsaj za spozna- kstov mesta Ljubljane, znova dokazalo, da stremi za tem, da se kulturno*prosvetno življenje po sindikatih poživi in dvigne do najvišje stopnje. Velika napaka, ki jo je opaziti, je v tem, da razen v dramski druŽlrti ni ni delavski praznik .solidarnosti za skupne ideale, ki nas končno j edrih in zlasti Še po naših pode-privedejo v socializem. žehkih odrih pojavljale kultur- Jaz vedno smatram ta delav-" nc prireditve, oziroma mitingi s slu praznik za najboljšo mani-, plehko vsebino. Kulturna prire-fectacijo s tem, da se podpira dela veke časopisje. Zato zaeno s tam dopisom pošiljam $5 v podporo rVaktarou, Ta naš list smataam sa pionirja delavskega gibanja med nami Slovenci v Ameriki, ki ni nikdar krenil s svojih določenih smernic ne ekstremno na levo ali na desno, kot so to storili njegovi kritiki. Vedno se je držal srednje poti pravega socializma. Ker je 'torej neobhodno potrebno, da ohranimo Proletarca. ako hočemo kot Slovenci še dalje stati v vrstah mednarodnega delavstva, ki koraka naprej v socializem, priporočam, da se naročnina zviša s $3 na $4 na leto. To seveda ne pomeni, da bo njegova finančna stran s tem zvišanjem postala dovolj močna brez prostovoljnih prispevkov. A povišanje bo dalo priliko tistim naročnikom, ki ne prispevajo v tiskovni sklad, vendarle nekoliko pomagati. Kajti draginja je strašna in ogroža obstoj Proletarca. Ce pogledamo okrog sebe, vidimo, da so se kapitalistični listi podražili za okrog 40 odstotkol. (Mnogi nad 100^ , bodisi dnevniki in revije.) Pri tem pa moramo imeti v uvidu, da to časopisje, ki se je toliko podražilo, prinaša lastnikom ogromne dobičke. Dajejo jim jih oglasi. Kako naj torej pričakujemo, da bo delavski list v naprej izhajal ob stari naročnini? Stališče, ki ga je Proletarec zavzel napram' progresivni stranki in njenemu predsedniškemu kandidatu Henryju Wal-laceu, odobravam. Wallaceov program sicer ne določa odprave kapitalizma, a vzlic temu mnogo takih reform, ki pomenijo pot v socializem ... in v mir, ki nam bi bil zagotovljen v slučaju njegove izvolitve. Druga njegova važna točka je nasprotovanje Marshallovemu načrtu. Proti je zato, ker ve, da nima namena rešiti bednih mas v Evropi temveč oteti kapitalizem v nji. Resničen namen Marshallovega plana torej je ohraniti Evropo sa stari red! Vsled tega priporočam delavcem socialističnega prepričanja, da delujejo za izvolitev Wallacea za predsednika Zed. držav. Kajti njegov program je izmed 'vseh najboljši, kar nam jih je še bilo podanih v letošnji volilni kampanji. Soc. stranka pod vodstvom Normana Thomasa je odobrila Marshallov načrt in s tem zavrgla .vse glavne principe socializma, ki so za odpravo kapitalizma. Zato Thomasova fkupina ne zasluži glasov tistih, ki so res socialisti-c nogn prepričanja. Joe Vidmar. N.A.M. ima milljono M propagando Zveza ameriških industrial-cev (National Aasociation of Manufacturers) ima v svojem propagandnem skladu za kampanjo do prihodnji* jeseni pet milijonov dolarjev. Svojo agitacijo vodi z oglasi in članki v najbolj razširjenih dnevnikih in magazinih, v radiu in v raznih forumih. » na odre kulturne prireditve zato, da s tem dvignemo kultur-nost naših ljudi, Tako kulturno prireditev je aprila meseca priredilo v dvora-Qi kina "Sloge" kulturno-umet-niško društvo "Tine Rožanc". Prireditev, ki se je vršila 8. apr., jc imela namen opozoriti na borbo grškega naroda še posebej. O tvorbi grškega ljudstva je govoril pisatelj Tone Seliškar. Dramska družina 'Tine Rožanc* je med drugimi recitacijami predvajala tudi eno izmed grških "Pesmi odpora", ki jo je orepesnil Igo Gruden. "Borci neumrjočega ELAS-a in EAM-a in EPON-a, na sovraga vsi planimo in uničimo temino robstva!" Te besede so segle vsem na-vzečim globoko v srce i/i v srcih tudi ostale. Tudi odlomek iz Da-vičeve knjige "Med Markosovi-mi partizani" so ljudje z zanimanjem poslušali. Mladina že-Ijzničarskcga "Tehnikuma" je v recitacijah predniačila. Podala ie zborno recitacijo Majakov- ditev te bila največkrat priprav-1 "Partija" Moški pevski ljcna na hitro roko, kakor v ča- *b°r P» Je zaPf' ^'"j^m. od su narodno-osvobodilne borbe kater,h ™kedonska 'Bolen razni mitingi, ko ni bilo časa, ne drugih pogojev za skrbno pripravo. Ljudem ie bilo težko dopovedati, da je zabava s plesom popolnoma nekaj drugega, kakor kulturna prireditev. V krajih na osvobojenem ozemlju so se mitingarstva tako navadili, da še do danes niso povseui obračunali z njim. Ne morejo si zamisliti prireditve brez plesa, s katerim se navadno vsa stvar zaključi. Pa ne samo na deželi tudi v mestih so bile številne kulturne prireditve ovezane s plesom. Kulturna prireditev, ki je imela morda izbran program in je v celoti lepo uspela, je na koncu veliko izgubila na vrednosti, saj si videl, kako mladina nestrpno čaka konca, da bo lahko čimprej razmaknila klopi in stole ter si pripravila plesišče. S take kulturne prireditve, ki se zaključi s plesom, nihče od udeležencev ničesar ne odnese s seboj. Vse besede, bodisi go- nje bogatejši, saj ^postavljamo nikjer naraščaja, ki je v vsakem društvu, v vsakem pevskem zboru ali gledališki družini nujno potreben. Tako najdeš zlasti v orkestru, pa tudi v pevskem zboru "Tineta Rožanca" predvsem starejše osebe, ki se sicer trudijo in delajo, Jti pa večno delati ne bodo mogle. Treba je desetine in stotine mladih ljudi pritegniti k delu in jim prikazati kulturno-prosvetno življenje tako, da se jim bo zahotelo delati na kultumo-prosvetnem polju in vzljubHi bodo pesem, glasbo ter vse kar je lepega 1n človeka dviga. Prireditev je bila zelo slabo obiskana. —ič. mu leži" v predelavi Simonitti-ja najbolj navdušila poslušalce. Orkester ie poleg uvodne koračnice zaigral še Čajkavskega fantazijo iz opere "Pikova dama" in Polovinskega "Suita". Za tak orkester so skladbe, ki jih je izvajal na tej prireditvi gotovo pretežke. Zasedba orkestra samega ne zmore izvajati glasbenih del, ki zahtevajo bogato u-perabo instrumentov ter izredno rutino glasbenikov. Prireditev je bila končana. Ljudje so odhajali na svoje domove, vsak je nesel nekaj s seboj. Nekateri košček lepe pesmi ali melodije iz Čajkovskega, drugi si je zapomnil verz iz "Pesmi odpora", tretji besede iz Seliškarjevega govora o borbah demokratičnega grškega ljudstva, ki se nam je prav ta večer močno približalo. , Tako je kulturno-umetniško društvo "Tine Rožanc", ki je nekakšno centralno društvo kulture vseh železnioarskih sindi- Avtne nesreče skoro kakor vojna Lani je bilo v avtnih nezgodah na ameriških cestah ubitih 32,500 ljudi in 1,365,000 paško-dovanih, izmed njih na tisoče trajno. Iskati m spake na drtgik je laglje kako r videti svoje. Vedeti, kaka svetovati, ja umetnost i ičeaja. — AariaL Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Organizacije v Chicagu In Okolici, ki žele Imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporo£e podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot ) Pedrwfoica št 60 SANSa—domača zabava v soboto 15. maja v Tomaž inovih prostorih, 1902 W. Cer-mak Road. Liberty B ell. No. 70 ABZ—piknik v nedeljo 6. junija na Carno-vem vrtu v Willow Springsu. Klub št 1 JSZ — piknik v korist Proletarca v soboto 17. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. "Pioneer" št. 559 SNP—piknik v soboto 7. avgusta v Pilsen parku, Albany in 26. cesta. Društvo št 100 SNPI—piknik v nedeljo 8. avgusta. Slavija št. IS SNPJ, slavnost 45-letnice v nedeljo 10. oktobra 1948 v jednotini dvorani. Conve oi ? CHICAGO je nedvomno najpri-ljubljenejše kon venčno mesto na svetu. V njemu se vrši skozi zadnjih 15 in let več po 800 konvencij z 900 tisoč konvenfnih obiskovalcev. Tri izmed vsakih pet teh konvencij so ob enem trgovske in obrtne razstave, ki privabljajo kupce z vseh krajev dežele in iz inozemstva. Nobeno drugo mesto ne nudi toliko trgovskih ugodnosti in priložnosti za snidenje ter dobavo informacij. Važnost Chicaga za razstave temelji v tem, da je tu sedež mnogih narodnih trgovskih in obrtniških zvez ter kupčevalskih central. Dalje -je Chicago center najudob-nejših transportacijskih zves v Ameriki. Od ,tu odhajajo in prihajajo vlaki eden vsako minuto... in letala vsake štiri minute. V downtownu je 17,000 udobnih hotelskih sob. Pet velikih avditorijev in velike hotelske dvorane nudijo vse potrebne udobnosti za zborovanja in razstave, katerim je težko dobiti primere kjerkoli drugje. TERRITORIAL INFORMATION DEfARTMtNT TER RIT C______ Mjirqmff ijflJiqg 140 SmSi Pilit »m ifrtlt, CMrafO I, esnea—Flw*e lAHMpk 1017 COMMONWEALTH EDISON C0MPANT A V —----1 m__LL. ripoilof nvtmy Intcrtit q^iJLa • OFFICIAL OftOAN OF J. S. F. and Ht Educational Bureau x vi' > C>i(< ■ DURATION 0R0 ANIZ ATI ON C O-O F I I A T I V K COMMONWEALTH NO. 2115. PwblkM w~kly at SMI K Aw. CHICAGO, ILL., MAY 12, IMS. 'OL. XLIII. A SWORD OVER LABOR We do not share the opinion of those people who seem to believe that Judge Goldsborough was lenient in not sending John L. Lewis to prison for civil contempt of court. As a matter of fact, we are discounting the Lewis factor very heavily in considering Judge Gofclsborough's decision to permit the contempt matter to hang over the mine union leader. We look upon that action as a threat, not merely to Lewis, but to the entire working class. As the situation now stands, anything that Lewis may do in the future may, at the option of the Court, result in imprisonment for John L.—not on the basis of his subsequent actions, but for what he has already done. That is a sword over Lewis. But it is a weapon that may just as well be used to menace the freedom to act of any other or all union leaders. If Lewis is intimidated by the possibilities of the situation that has been established by court decree, his value as a union official is destroyed. Viewed from that angle, the entire labor movement is stultified and neutralized. We are not trying to sum up a situation that is developing here in the United States in a single word. But we can't help fearing that, ^in the use of government power to keep owners in "correct" relation with workers in this class society, the American people are heading toward a condition that contains the essentials of total control by government. Having said that, it is also in order to question whether, after all, class privileges and the system that foster them can be preserved in any other way than by warping and ultimately destroying forms and processes that have hitherto been associated with democracy. It seems to us that if people really want to be free they must turn to Socialism as the only economy that can afford to tolerate freedom.—Reading Labor Advocate. PENSIONS FOR RETIRED National attention has been focused in recent months on the need for pensions for aged workers who retire. The worker who retires at age 62 to 65 is entitled to a pension adequate to support himself and his wife, and the job ought to be handled by the United States Government to cover ALL workers, not only those in a few industries. • Teachers have adequate pensions because they've built up their own pension funds and most states also levy tax& for their pensions. Police and firemen likewise receive sdequste pensions in the same way. Why are workers in industry neglected? Why shouldn't the United States government, through social Security, see to it that a pension of at least $100 monthly is paid to eyery worker who retires and who has contributed to the socisl security fund? Why Shouldn't sn additional $100, or at least $75, be granted for the wife of the retired worker? Certainly that is not too much to ask of the richest nation on earth, particularly when it is noted that most of the funds are contributed by the workers. Let's have some action on this question from Congress NOW. —The Progressive Miner. . reflections By Raymond S. Hofscs MILLIONS OF AMERICANS are being browbeaten and confused by that word "freedom." When I say the "word" that's exactly what I mean. I'm not talking* about the fact of freedom, because I'm starting a column, not a book. But what I want to say as briefly as possible is that "freedom" is stressed to control workers. Rank and file citizens generally think they are concerned aboul freedom when, as a matter of fact they're not. They want decent Jobf and good wages and a degree oi leisure. They want security above all else. And to get those thing.* they have been sacrificing various measures of freedom ever stnc< human beings developed the intelligence to organize into tribes Controls — which define, limit and, in rather broad areas of life destroy freedom — are the pricc that individuals pay for the material benefits they enjoy and the security of their possessions and their lives. • THE PEOPLE WHO bombard the ears of all of us with th< "word" know that absolute free dom is a myth, and so they modify their language by describing the spheres in which men may be free The late Franklin D. Roosevelt talked about four freedoms, but didn't promise absolute freedom. And men like Oeorge Sokolsky. the columnist, and certain labor leeders too, talk about the "freedom of choice," which Rooeevelt forgot, and place it at the top of the list of desirable freedoms. Now, that is a freedom that very few of us have. Most people would work and live dlfferenUy if they could be choosey. But they can't. In the very beginning and all down through their acUve lives, workers don't pick and choose the Jobs that determine everything else they are free to do. So far as the law of the land is concerned, they are "free" to accept and refuse, of course. But the economics of the society in which they live forbids selection. Most workers take what they can get and, hiving fit themselves Into the pattern ottttft*fo groove" if they can. "FREEDOM OF CHOICE" is a luxury that can be enjoyed only by individuals who control their own means of making a living, and Ihen only in.a limited degree. And whan such individuals do choose they generally subtract from th? reedom of people who lack economic controls. Here in Readln? the other week there was an example of how costly the "freedom to choose" may be to ordinary people. The owners of Vanity Fair Silk Mills, an Industry that has hired wbrkers for more than two genera-ions, made the choice of closinf heir plant and having their products made in a southern community. Well, they were "free" to make 'hat choice. But the more than 400 workers whose jobs were abolished suddenly discovered that such freedom isn't doing them any food. They don't like it. They'd rather that the Vanity Fair ownerr ould be restrained and controlled HHHJi Thank diSrtriSf *umn»ndl**f. keS^^tf fhaflt.U%iis sity * IF THE WORKERS of Vanity Fair would only' think deeply enough, the'd probably realize that right now they are about as close to being really "free" as workers can be under a capitalist economy. They can choose to go to the movies or to sit in the perk or to tfke long walks in the country. Up to a few weeks ago they were beholding to the Vanity Fair owners and had to account for their time and their actions. But now they may choose to go to hell, so far as those sanje owners are con* cerned That's the kind of "freedom to ?hoose" that the capitalist private-profit economy gives to working people. L^m IAJ m---- rrom saa to worse "How's your insomnia?" "Worse. Can't even sleep when its time to get up." Change of Mind "I've changed my mind!' "Rubber Lobby" Likes This As LABOR has said before, we nearly lost World War II because a "cartel" and patent agreement between the German I. G. Far ben combine and Standard Oil blocked development of synthetic rubber in the United States, and, on top of that, our supply of natural rubber from the Far East was nut off by the Japs. With that experience so fresh in mind, will we again make the same kind of mistake? It seems so, judging by a bill which has been approved by Congress. » During the war/ Uncle Sam hastily spent nearly a billion dollars to build plants for manufacture of synthetic rubber. The private companies which operated those plants for the government agreed to "pool'* all their discoveries and patents. In other .words, all inventions and improvements made by any of them could be used by all the rest, so synthetic rubber could be perfected snd produced as fast as possible. Now that "patent pooling" is ended by the bill just passed, Congress tells synthetic rubber manufacturers they can lock up their discoveries, instead of sharing them. They can use pstents to block, instead of promote, progress in this important new industry. Who will benefit by the chaage? Certainly not the American people. It may increase the profits of a few large American manufacturers, but it will mainly benefit powerful British and Dutch interests which have vast rubber plantations in the Far East—id a strong lobby in Washington. The more development of synthetic rubber is held back here, the easier those interests can regain their old monopoly for natural rubber. That means fewer jobs for American workers, and, also, risk of another rubber scarcity in a future war. — Labor. Whafs Wrong with "G-l" Training? It may be too late for Congress to do anything about it, but state governors, legislatures and veterans' organizations should get busy and take steps to reduce the "gypping" of ex-servicement who are aking school and on-the-job training under the "G-I Bill of Rights." The necessity for more protec-Uon is emphasized by two devel opments: 1. The Veterans' AdministraUor reports that only 75,000 men have finished their cn-the-job training, 102,000 are still taking it. and 70S,000 have quit Some would have quit under any circumstances, but when nearly two of each three drop out here must be something radically wrong. Obviously, many of the veterans find their job training Is a fake, and that they' are being vicUmized by unscrupulous employers. 2. The Veterans' Administration «nnounces that it has "relieved iU training officers of all responsibility for direct supervision of veterans in training under the Ol Bill." Hereafter, the VA said, the Job of protecting veterans against fake schools and crooked employers will be up to "state approval agencies" even more than It has been in the past. Some state governments have cooperated with organized labor to see that veterans get real apprentice courses and other worthwhile training. Other states have let employers get away with any« thing they choose to call "on-the-job" training, with Uncle $am subsidizing low wages through the GI Bill "allowances." Many states have also approved "phony" schools which have no real claim to be genuine colleges or universities. These conditions must be corrected. or. to a large extent, the 31 school and Job training will go down in history as an expensive ,arce and scandal.—Labor. CLASS WAR CASUALTY The other day Santo Cicardo, s striking member of the United Packinghouse Workers union, was run down by a truck snd killed on the picket line in Chicsgo. Fellow strikers blamed the packinghouse owners for the tragedy, and not without reason. The fact that the truck was driven by another worker who refused to be halted by the pickets doesn't determine moral guilt. For in every war it is the master class who reaHy foment the conflict, direct the .slaughter and finally write the peace. The common soldier who does the shooting is merely used to serve a purpose which, all too often he does not recognize or understand. However it is unfortunate, but nevertheless true, that work* »rs have not seen the necessity of ending an economic system that causes wars on the economic front within nations as truly is on the military front between nations. They still vote for rapitalism. They still reject the task of socializing the means of production and distribution and inaugurating an economy under vhich all wealth would be produced for the benefit of workers. When a Chicago truck crushed out the life of one striker he results of capitalism were dramatized in a single tragedy. But dailv, and even in this richest-of-all nations, there ara millions of minor tragedies in the homes of those who slowly di*—-in spirit and hope, if not in body—because of the basic evil of private profit for which the workers vote. Surely, the common man pays a heavy prica for bis folly in tolersting a way of life that divides humanity into two classes —one class that works and produces and lives cheaply and insecurely; another class that owns and collects and lives well and safely.—Reading Labor Advocate. WE SEE BY THE PAPERS A dead man voted against the union shop in a Wen a tehee, Washington, election. It happened when the union petitioned the NLRB for a union shop elecUon. It was announced that all workers on the payroll, as of (hat date, would be eligible to vote. A few days later one of the workers died. Under the Taft-Hartley Law all those eligible who don't cast their ballots, are counted as voting against the union shop. So the dead man was counted as voting "No." Communists, a Korean lecturer told the Meryland Federation of Women's Clubs, may be likened to ppples, tomatoes, and watermelons. Dlscusstng conditions in her native laod, Mrs. Induk Pahk said there are three kinds of Communists: 1. Apple Communists, red on the outside, but white on the Inside. 2. Tomato CommunisU, red on the outside and red on the inside 3. Watermelon Communists are green on the outside, t?ut deep red on the inside. Most "dangerous of all," Mrs. Pahk said, Is "the watermelon type/; New York was the first State to enact a law assuring compensation to injured workers; that was in 1910. Now. 38 years later, Mississippi becomes the 48th and last State to adopt such a law. Though a long time coming, the Mississippi compensation law is up in front In many respects; it features compulsory coverage, unlimited medical care, a second Injury fund which facilitates the employment of handicapped workers, and double compensation for minors injured while Illegally employed. In this newly awakened spirit, Mississippi might even repeal its prohibition law, If given the opportunity ln the November election. Leland M Woods, .head of a chain of alcoholic cur* institutions, has been sued for divorce in Los An*, geles on the ground he Is always drunk. His wife charges he drinks so mOch he no longer can attend to the cures for other people which has made him a $1,500,000 fortune. Mississlifai, one of the three States still clinging to their archaic inged my annd! Stale-wid,. nrohibltlon laws, has highest on record. 25.9 babiee per ME ^Win-r^rdaft 1,000^1.^. r$ ny better now? s workmen's compensation lawT was only 10 per 1 JOS. Dr. Robert S. Aires of the Brooklyn Polytechnic Institute told the meeting of the American Chemical Society April 21 that whiskey can be made from sawdust. "Alcohol Identical in quality with that obtained from grain can be mede by the utilization of non-edible raw materials," he said. 'The process of producing good ethyl alcohol from sawdust has been thoroughly perfected and tested." Aires said "sawdust whiskey carries Just as much wallop as sny other drkik. And even experts can't tell the difference " STORK WORKED OVERTIME Uncle Sam's, family grew at a record rate last year, according to an official report. "Registered" births totaled 3.780,000, about 431,-000 more than In the previous year. The "birtlf rate" in 1047 was the highest on record, 25.0 babiee per Why Worry About Those Commies? The Department of Jusflce has lent local police forces secret information fi)es on communists and .ellow travelers so that they can keep them under surveillance. The un-American Committee is trying to put through a bill to make the Communist Party give it a list of all its members, and for "front" organizations to make membership records available. Representative Mundt, acting chairman of the committee, on the tamt day did some reckoning ibout resources of Russia and 11 satellite nations and the rest of the world. He reckons the "rest of the world" has 92.6 per cent of crude oil output and 90.7 per cent of proved oil resources; 01.5 per cent of smelter output of copper; 87.5 per cent of populaUon; 84.8 per cent of coal traduction ; 82.5 per cent of pig iron production; 82 per cent of iron ore output; 80.7 per cent of steel ingot production, and 70.9 per cent of wheat. According to his own reckoning it remains a puzzle what he's so worried about. Could it be the remaining 12.5 per cent of the population with their scant resources? Or could it be just that ornery working class that wants more and more and more? Tbs First Sign of-What? Comes now some news which may be the first sign of—what? Washington, D. C., economists snd researchers say that folks $rt lot paying their bills ss promptly as in the last four years. More people are defaulting on new cars and expensive appUanoas There are more repossessions. Inflationary prices which have naav put a vicious squeeze on paychecks get the blame for this situation. Here's a note of cheer: Working people, especially mambars of unions, are still the best psy and have the bast oradH. That has always been the esse, by the way Working people spend thaftr money, pay their bills. They are the heart of our Aiuarican economic system. ___- Television 'Bob/ Growing up Past It Makes Fall-Slse "Movie;" Stations aad Receiving ' Sets Multiply Television is a fast - growing "baby," reports reveal. For the first time, a television picture was shown recently on a full-size "movie" screen, in a New York City theater. Three rounds of a boxing match were "sent" from Brooklyn to New York, then "relayed" So the screen through an ordinary motipn picture projection machine. In Washington, the Federal Trade Commission announced that it is checking up on "commercial, television broadcasts" to see that advertisers do not use them to deceive the public. 000,000 In IS4S This ia necessary, the commission said, because television is rapidly becoming an important advertising "medium." The FTC points out that ,422 LAYOFFS AND COLD WAR Recently as auto layoffs occurred, newspapers labored to create animosity of auto workers to coal miners, to blame them for causing the lay-off. None mentioned that the lay-offs were part 9t the cost of "the cold war." Copper shortages as well as it eel shortages long before the niners decided on a holiday until .heir pension agreement was honored, was |eading those charged with industrial mobilization for the various stages of the world x>wer struggle, to say that the oroduction oi cars for ordinary human use would have to be curtailed, in order to use the available materials for the purposes oi this conflict. IF AVAILABLE RESOURCES Aere intelligently usedi to fil' nan's wants, the great wounds of var would have been healed be-ore this. New production levels are being reached in Europe television stations are now in op-elsewhere, but with little abate ^^ ^^cUon of 7i more Low Income An income of $4,300 a year Is now "low income." according to Justice Louis A. Valente of the New York Supreme court. He made that finding when he threw out a Suit to prevent the City building 8,000 apartments for low-Income families. Such an income today is abou} the equal of $1,788 before' the wpr, Valente held. Britain Suspends the Death Penalty LONDON, England—By a vote Of 245 to IS1 the British House of Commons has suspended the death penalty for murder or any other crime except "high treason, piracy with violence, and sabotage of the Royal Dockyards." The suspension Is for a trial period of five years . The Labor government was against this move, but let Labor members of Parliament vote ae* tions. ment of human suffering, becausc of the dislocation that is perpetu ] ated for the diplomacy of this world power struggle. The meat the coal, the wheat of easterr Europe is not exchanged with th< products of west, European indus try, lest this exchange enable ac tual recovery in the sense of meet ing human needs. Despite fcuch lay-offs, the "colc war" economy is as much wel romed by the business community as a bonfire is welcomed by r hobo on a chilly November nighl —even though there is possibilit: jf conflagration from both. Per-tttustion of a situation in whic.* .here will be no actual goods foi in improvement of the working class standard of living, meant that any wage Increases that mi) be granted will necessarily be il-lusionary, and will be refunded by labor over the counter into th< coffers of those who granted them the increase. This has been the case for a long time, and the cold war promises to continue it. Meanwhile those trained seals the "||bor economists," even when they are on the payroll of the unions, are staging a request performance of urging economic con trols to stop inflation, especially the need to "sell" the public on the reciprocals of the type of planning to balance off depression for balancing off Inflation. Such lay-offs as that In autos ean come in handy in resisting wage demands, for even though workers refund the wage increases over the counter back to the class that granted therm It leaves more in the hands of the man' at the ^ounter than the owners pf industry care to release | fi 0 fl C L has been authorized and applications are pending for 192 more. Network television is already in operation, with plans advancing for commercial network telecasts by five organizations, including the major standard networks. "Of the 200,000 television seU in use, fully 180,000 were sold in 1947, and 800,000 will be produced during 1948." Made Japan ci Military State As a series of advertisements ased to sa}r. "What is wrong with t$is picture?" The Senate Armed 9ervlce Committee is holding hearings on bill to conscript American boys in peacetime, "Peacetime conscription is what made JapaA'a military state," the committee* Jf told by Dr." Charles Iglehart, Who was a member of Generaf1 "Douglas MacArthur's staff in iapen when litacArthut banned conscription or any other kind of militarism for the Jape. Iglehart told the committee how conscription helped the Japanese militarists get "control over labor, industry, science, aewspsper)^" and the "jDiet," as the Jap "Con gress" IS called. Yet, he pointed out, "peacetime conscription was of little use'* against America, which never hsd it. "Six v million man la Jopaa't carefully, tsained land forces never saw combat, but laid down their arms in total defeat." A man who sets up for o saint is sure to be a sinner,—lul^" Pride is not a bod thing. When It only urgee. us to hi^e our own huftW1»b*tV hurt'others - Oeoijt «uot.'.rrr A.