JBUBUMBBMBMMMfičžiSSMMB
Cena todnarjev	glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva	w, . ... .
številka 3 (707)	3 '	>vo Velenje, 26. januarja 1984
Titovo Velenje
Čez teden dni prihod olimpijskega ognja
Olimpijski ogenj, ki ga bodo 29. januarja z letalom pripeljali iz Aten v Dubrovnik, bo na svoji poti po naši državi potoval tudi skozi Titovo Velenje. V središču Šaleške doline ga bomo nadvse slovesno snreieli v četrtek. 2. februarja, ob 14J0. Na izteka-velenj-
skem gradu bo v ta namen prireditev pod geslom POZDRAV OLIMPIJSKIM IGRAM V SARAJEVU.
Organizacijski odbor pri predsedstvu OK SZDL Velenje vabi, da se slovesnosti udeležimo v kar največjem številu.
Gorenje
Pomoč -velika moralna
Krajevna skupnost Staro Velenje
Prvi praznik
Prod 40. leti, 25. januarja, so na starem sejmišču, (današnja Partizanska cesta) Nemci u-strelili 15 sodelavcev in organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja, ki so zaradi izdajstva padli v roke gestapu. Politične jetnike, ustreljene v Velenju, so pripeljali iz zaporov1 v Mariboru. Nemci so se tako hoteli maščevati za partizanske akcije, predvsem pa so hoteli prestrašiti domačine in ustaviti razmah narodnoosvobodilnega gibanja. Ustreljni so bili: Anton Gus-tinčič. Vili Hedžet. Jože Kli-nec. Martin Končak, Albin Kostevc. Franc Lešnik, Maks Medvešček. Ludvik Plom-berger. Franc Poropat. Mirko Puhalj. Alojz Slogar. Ladislav Škedelj. Ivan Turk in Franc Žabkar. V spomin na ta dogodek bodo krajani Starega Velenja praznovali svoj kra-
jevni praznik, s ponosom in velikim spoštovanjem do padlih talcev.
Osrednja proslava ob 1. krajevnem prazniku bo v soboto. 28. januarja ob 17. uri v gasilskem domu v Titovem Velenju. Pokroviteljstvo nad praznovanjem sta prevzeli dve največji DO v Titovem Velenju. Rudnik lignita Velenje in Tovarna gospodinjske opreme Gorenje. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci in učenci osnovne šole Antona Aškerca. Na proslavi bodo podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom. ki so veliko prispevali k razvoju te krajevne skupnosti. izdali pa bodo tudi Almanah. Žal pa krajanom do praznovanja ni uspelo preimenovati sedanjo Celjsko cesto v Cesto talcev.
L. O.
Predsedstvo OK ZKS Velenje
Razmere - posledica neuresničevanja stališč
podpora
V sejni dvorani skupščine občine Velenje so se 20. januarja zbrali predsedniki delavskih svetov DO. akcijskih konferenc 00 ZK, sekretarji OO ZK, predsedniki konferenc OO ZS delovnih organizacij in predsedniki OO ZSMS na pogovoru, katerega edini cilj je bil namenjen aktivnostim pri odpravi težav v Gorenju.
Na njem so spregovorili o možnostih vključevanja družbenopolitične skupnosti v razvojno sanacijska prizadevanja Gorenja. Vsi vemo, s kakšnimi napori delavci Gorenja rešujejo svo»j težak ekonomski položaj, posledico izgub iz lastnega ptoslovanja in prevzete izgube Koertinga. Jasno pa je, da dellavci sami ne bodo mogli odpiraviti težav. Potrebna bo potmoč družbenopolitične skupntosti. Ta pomoč pa je lahko vrelika moralna podpora delavetem Gorenja, saj bodo kljub vssemu le oni tisti, ki bodo nossili največje breme.
Razveseljivo je,:, da so predstavniki, ki so se t udeležili pogovora, izrazili pripravljenost, da bodo Gorenjcu pomagali tudi delavci iz njjihovih. Dokončno se morajjo samo še dogovoriti, kako. In prav je tako. Velikokrat smo že pokazali, da znamo biiti solidarni, pokažimo tudi tokkrat, da delavca Gorenja < v njegovih težavah ne bomo> pustili samega. Lepo je netkdo od razpravljavcev odg;ovoril na vprašanje, kakšetn je sploh lahko učinek nekooga, ki prvič dela za strojem? »!Sam sem se udeležil dela v Glorenju. Pri tem sem čutil, dai sem nadomestil delavca, ki je bil lahko tisto soboto domia. Pri delu čutiš utrip razmiišljanja in drugače začneš ocenjevati sočloveka ...«	mkp
Počitnice so tu! Prav vsi, še posebej pa šolarji, so jih gotovo še toliko bolj veseli, saj so letos vendarle to spet prave zimske počitnice. Narava je namreč poskrbela za kar debelo snežno odejo tudi v dolini.
Tako v teh dneh skoraj nobeno pobočje v okolici mesta ni osamljeno* Dela tudi vlečnica v Saleku, manjši otroci pa lahko koristijo dve krajši \ ločnici za bencinsko črpalko v Titovem Velenju.
Francka Herga in Ivan Kramer v Gorenju
»Pripravljeni smo delati, pripravljeni na odrekanja
Pretekli petek sta obiskala sozd Gorenje podpredsednica republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Francka Herga in predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elek-
troindustrije Ivan Kramer.
S predstavniki začasnega poslovodnega organa in s predstavniki koordinacijskega odbora sindikata sta se pogovarjala o trenutnem gospodarskem položa-
Lesna industrija Glin Nazarje
Dva neuspela referenduma
V nazarski lesni iindustriji so se delavci v lanskem letu na dveh referendumih odločali o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovni« organizacijo in statuta dellovne organizacije. Oba referenduma, drugi je bil 12. decembra, sta bila neuspešna. Klljub dobrim pripravam, zlasti ma ponovno odločanje o pomeimbnih organizacijskih spremembah, so na neuspešnost referenduma vplivali številni raizlogi. Tem vzrokom in številmim pomislekom, ki so pogojjevali odločanje delavcev, so v lesni industriji in v širšii družbeni skupnosti v obdobiju po referendumu nameniili veliko pozornosti.
Družbeno-pol itičnie organizacije v delovni orgamizaciji so v svoji oceni navedle več teh pomislekov. med katerirmi izstopajo tisti, ki se nanašajo nai ustanovitev kolektivnega poslovodnega organa. kar je v največji rmeri vplivalo na neuspeh. Delavci imed drugim ocenjujejo, da je v dilelovni organizaciji preveč režijskcih delavcev, obenem pa rčžijo emačijo s stro-in kreativrnimi kadri, je prisotno 'spoznanje o kadrovske kkrepitve de-cdelavci niso
prepričani v ugodne učinke predlaganih sprememb, tudi zaradi slabih izkušenj v preteklosti. Pomisleki so se pojavljali tudi v zvezi s povečano maso za osebne dohodke, glede možnih kandidatov za kolektivni poslovodni organ in podobno. Kaže tudi. da delavci v pripravah na drugi referendum na vse te pomisleke in vprašanja niso dobili dovolj prepričljivih razlag in odpgovorov.
Vzroki so torej tudi v dalj časa zanemarjenem družbenopolitičnem delu med delavci, kar ni omogočilo ustvarjalnega in kritičnega odpravljanja slabosti, niti seveda ni okrepilo odgovornosti na vseh ravneh. Družbeno-poli-tične organizacije med delavci nimajo ustreznega vpliva. Razlog za to. je v premajhni odločnosti pri razreševanju problemov. Nezadovoljstvo delavcev z. notranjimi in zunanjimi slabostmi je torej doseglo višek prav na referendumu. Vsekakor delavci kritično ocenjujejo mrtvilo pri uresničevanju sprejetih sklepov in stališč, /lasti pri odpravljanju napak v delovni organizaciji. Vodstvu torej ne zaupajo, prav krepitev tega zaupanja pa je ena najpomembnejših nalog prihodnjega obdobja. Svoj delež so k vsemu prispevale tudi kritike zunanjih organizacij in organov, ki jih delavci vsekakor niso razumeli v pravi meri. Temu se tudi ne kaže preveč čuditi, saj so te kritike in
ocene preveč splošne, nanašajo se zgolj na Glin kot celoto, ne pa na posamezne nosilce odgovornih nalog. Nekaj vzrokov je tudi v napačnih preteklih odločitvah, ki med drugim niso omogočile kadrovske krepitve delovne organizacije. povzročile pa so močno koncentracijo strokovnih kadrov v skupnih službah.
Pozabiti ne smemo tudi na nedorečenost povezave s sozdom Gorenje, saj oceno o učinkih te povezave pripravljajo že tri leta, ob sedanjem položaju v Gorenju pa so delavci še toliko bolj nezaupljivi. O tem so med drugim razpravljali tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje na svoji zadnji seji in seveda zahtevali. da se ta zadeva takoj uredi, nazarska lesna industrija pa naj skuša poiskati svoje pravo mesto v okviru so/da.
Na Cilinu seveda ne stojijo križem ril Ob ocenjevanju v/rokov na ■ ispeh referendum« se lotili tudi novih akcij, sprejeli pa so tudi vrsto nujnih ukrepov, ki naj stanje izboljšajo. Prva in osnovna naloga vsekakorje, posebej mi jo poudarili tudi člani izvršnega sveta, da morajo predvsem zagotoviti tekoče in nemoteno uresničevanje sprejetih delovnih načrtov. Izpolnitev zahtevnih nalog mora izboljšati gospodarski položaj delovne organizacije in s tem tudi razpoloženje med delavci.
|u sozd a. v katerem združuje svoje delo več kot 17.500 delavcev, samo v velenjski delovni organizaciji TGO Gorenje pa je zaposlenih okrog 7000 delavcev. Ti delavci ustvarjajo kar 90 odstotkov konvertibilnega izvoza. Prav ta delovna organizacija pa je od v seh članic sozda tudi v najtežjem ekonomskem položaju, poleg Gorenja Promet — Servisa in Ti-kija.
Gostitelji so ugledana gosta seznanili s prizadevanji vseh zaposlenih za izboljšanje stanja v Gorenju. Tukaj imajo najpomembnejšo nalogo in izpolnili so zaupanje, predvsem delavci v neposredni proizvodnji. Pripravljeni so se marsičemu odpovedati, pripravljeni so delati, samo da bi izšli iz agonije, ki traja že nekaj časa. Znana je akcija premestitve 400 delavcev iz režije v neposredno proizvodnjo, posledico in nujen ukrep, kije bil potreben zaradi napačne kadrovske politike nekaj let nazaj. Približno 1340 delavcev — režijcev seje dvakrat na mesec udeleževalo dela v proizvodnji in te akcije so dale izredno dobre rezultate.
Od uvedbe ukrepov družbenega Varstva pa do konca leta so delavci Gorenja kar 98 odstotno uresničili izredno ambiciozno zastavljen načrt, ki je bil sprejet šele julija lani. torej 'po prihodu začasnega vodstva. V tem času so proizvedli za 21 odstotkov več. produktivnost pa povečali za 20 odstotkov.
Predstav n i k i koordinacijskega odbora sindikata so gosta seznanili z družbenopolitičnim razpoloženjem delavcev, o pripravah sanacijskega programa ter aktivnostih sindikata, zlasti v zvezi s pripravami na sejo koordinacijskega odbora sindikata. »Pripravljeni smo delati, pripravljeni smo na odrekanja, želimo si čimprej ozdraviti to naše Gorenje.« so poudarili prestavniki sindikata.
mkp
lišč. kijih bo potrebno spraviti v življenje. Najpomembnejša: Predvsem so poudarili, da je osnovni namen stališč, ki jih je sprejelo predsedstvo, priti do realne ocene razmer in stanja v Reku. Poslovodni organ sozda pa je seveda dolžan odgovoriti na vprašanje, zakaj ni reševal naloženih nalog.' Sedanje razmere so predvsem posledica neuresničevanja stališč, ki so jih sprejemali komunisti v Reku,- Eno od stališč, ki so jih zavzeli komunisti na četrtkovi seji predsedstva, je tudi ta, da kadrovskega postopka v Rek ni mogoče skleniti, preden se jasno ne opredelijo razmere, ki vladajo v kombinatu Franc Leskošek-Luka in preden se ne pokaže na vzroke, zakaj se niso odpravile.
mkp
Prejšnji četrtek je bila v Titovem Velenju že 58., tokrat razširjena seja predsedstva občinskega komiteja ZKS Velenje, na kateri so osrednjo pozornost namenili nalogam komunistov pri nadaljnjem urejanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in kadrovskih postopkov v REK Franc Leskošek-Luka.
Uvodnim razmišljanjem sekretarja OK ZKS Velenje, ki so osvetlila najpomembnejše sklepe in stališča z akcijskih in problemskih konferenc v Reku ter sej predsedstva. je sledila precej dolga razprava. Vrtela se je okrog osnovnega vprašanja — vprašanja odgovornosti sedanjih članov K PO sozda za razmere, kakšrne vladajo v Reku.
Komunisti so na tej seji snroioli več pomembnih sta-
2 stran *
40 let geodetske uprave na Slovenskem
od četrtka do četrtka
Titovo Velenje * 26. januarja 1984
Velenjska med najbolje organiziranimi
V PETEK, 20. JANUARJA SO TUDI DELAVCI VELENJSKE GEODETSKE UPRAVE, KI SO SE JIM PRIDRUŽILI TUDI KOLEGI IZ SOSEDNJIH OBČIN, SLOVESNO PROSLAVILI ŠTIRIDESETLETNICO DELOVANJA GEODETSKE UPRAVE.
Za začetek geodetske uprave na . Slovenskem štejemo 20. januar 1944. Takrat je bila namreč z od-* redbo glavnega štaba NOV in POS ustanovljena geodetska sekcija, ki je bila zadolžena za izdelavo kart in načrtov ter za geodetsko pripravo topniškega streljanja. Seveda pa je bila vrsta geodetskih del opravljenih na Slovenskem že mnogo prej.
Po drugi svetovni vojni je mogoče slediti hitremu in uspešnepiu razvoju geodetske službe. Da je delo po vojni lahko zaživelo, so morali dobiti najprej nazaj gradivo v zvezi z zemljiškim katastrom,saj gajeokupatorobsvojem umiku odpeljal. Gradivo, ki pa so ga dobili, je bilo v zelo slabem stanju. Maloštevilni geodeti pa se niso vdali. Zavihali so rokave ter z velikim poletom nadaljevali prekinjeno delo.
Geodeti so takoj po vojni sodelovali pri gradnji porušene do-
movine. Bili so povsod, kjer se je gradilo, pa naj je bila to cesta, železnica, tovarna ali novo naselje. Pozabili pa tudi niso na izobraževanje. Obnovili so geodetski študij na srednji in visoki šoli. Seveda pa je družba veliko prispevala, da je geodezija napredovala do današnje stopnje razvoja.
»Težko je v logičnem in smiselnem zaporedju, predvsem pa jedrnato opisati današnjo vlogo in pomen geodetske službe. Ugotovitev, da daje podatke mnogim strokam oziroma službam, ki se kakorkoli ukvarjajo s prostorom, da je najboljši poznavalec in re-gistrator stanja v njem, da ima vlogo povezovalca pri posegih v

Delavci velenjske geodetske oprave so Se posebej ponosni na nov računalnik s pomočjo katerega bodo lahko svoje delo Se uspešneje opravljali
S priložnostne slovesnosti, ki so jo pripravili v počastitev 40. letnice geodezije na Slovenskem
Sis družbenih dejavnosti
Predlog nove organiziranosti
ŽE NEKAJ ČASA V VELENJSKI OBČINI RAZPRAVLJA. MO O ORGANIZACIJI SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI. O PREDLOGU NOVE ORGANIZIRANOSTI SO NA ZADNJI SEJI GOVORILI TUDI DELEGATI VELENJSKEGA IZVRŠNEGA SVETA.
DOSEDANJA ORGANIZIRANOST IN KADROVSKA ZASEDENOST STROKOVNIH SLUŽB NE USTREZA, SAJ NE MOREJO URESNIČEVATI NOVIH ZAHTEVNIH NALOG, KI JIH IMAJO GLEDE NA VLOGO SAMOU-
PRAV in INTERESNIH SKUPNOSTI.
Pri predlogu nove organiziranosti skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, so upoštevali dejstvo, da uspešnost delovanja teh skupnosti ni odvisna samo od strokovnih služb samih strokovnih služb. Upoštevati je potrebno, da skupnost sestavljajo tako uporabniki kot izvajalci, ki lahko preko delegatskega sistema uspešno delujejo, če imajo na voljo kar najboljše informacije. Za uspešno delo delegatov je torej potrebno zagotoviti kar najbolje organizirane strokovne službe izvajalcev in uporabnikov.
Pri predlogu nove organiziranosti strokovnih služb so upošte-
Občina Velenje
Spremembe planskih dokumentov
Dobra priprava planskih dokumentov je prav gotovo osnovni pogoj za dobro gospodarjenje, so poudarili člani izvršnega sveta ob obravnavi sprememb dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 do 1985 ter predloga družbenega plana občine Velenje za isto obdobje.
K pripravi sprememb teh dokumentov so pristopili ie lansko leto, doslej pa so zbrali tudi pisne pri-
pombe nekaterih temeljnih nosilcev načrtovanja. Vendar pa pri tem niso naleteli na pravi odziv. Prav zato so člani izvršnega sveta sklenili na zadnji seji, da je potrebno ponovno organizirati razpravo o teh dokumentih v vseh okoljih in pripraviti resnično dobre dokumente. Ponovno ga bodo obravnavali člani izvršnega sveta, nato pa delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine.
vali, da mora biti strokovna služba prvenstveno in odgovorno naravnana na potrebe delegatov in delegacij ter delegatskih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Službo je potrebno kar najbolj umno organizirati in tako zagotoviti dobro izvajanje nalog. Ob tem so upoštevali tudi potrebo po programskem povezovanju med samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Po predlogu naj bi skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti opravljale dela in naloge za vse samoupravne interesne skupnosti s tega področja (zdravstvo, šolstvo, kultura, telesna kultura, socialno skrbstvo, socialno varstvo, zaposlovanje. raziskovanje in otroško varstvo).
Ob tem pa je bila izpostavljena tudi zahteva, da je za dobro delo teh strokovnih služb potrebno zagotoviti tudi ustrezne prostorske razmere.
O pripravljenem gradivu je pred tem razpravljal tudi že komite za družbene dejavnosti, ki ga je v celoti podprl. Imenoval je komisijo, ki mora pripraviti akcijski program postopka in nalog reorganiziranja strokovnih služb.
Člani izvršnega sveta so program reorganiziranja prav tako potrdili skupaj s stališči komiteja. Zahtevali pa so še, da se sproži postopek za kadrovanje vodje skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti.
prostor, da je pomemben in nepogrešljiv člen v prostorskem informacijskem sistemu, danes ni več sporna. Naloge, s katerimi se geodetska služba vključuje v načrtovanje prostora in snovanje prostorskega informacijskega sistema pa prav gotovo lahko postavimo na prvo mesto. Obvladovanje prostora z vseh vidikov, vodenje vseh katastrskih evidenc in registrov o njem je pomemben del družbenega planiranja in sestavni del družbenega informacijskega sistema. Iz tega izhajajoče naloge pomenijo osnove prihod-nega razvoja geodetske službe,« je na priložnostni slovesnosti med drugim dejal načelnik geodetske uprave Velenje Ivan Gaber.
Na slovesnosti je delavce geodetske uprave pozdravil tudi predsednik Skupščine občine Velenje Janez Basle. Čestital jim je ob njihovem prazniku in jim izrekel priznanje za opravljeno delo. Delavci velenjske geodetske uprave so v zadnjih letih dosegli res pomembne uspehe, saj sodijo med najbolje opremljene in najbolje organizirane geodetske uprave v Sloveniji.
Naša obramba
Priljubljena revija med bralci
Revija Naša obramba, ki jo izdajajo republiška*konferenca ZRVS, republiški sekretariat za ljudsko obrambo, republiški štab za teritorialno obrambo in drugi, je med bralci vse bolj priljubljena in iskana. Njena vsebina je iz meseca v mesec vse bolj pestra in zanimiva. V njej je moč prebrati zanimivosti z najrazličnejših področij, med stalnimi rubrikami pa so: družbenopolitična situacija doma in v svetu,, iz zgodovine NOB, opis najsodobnejšega orožja, zanimivosti iz vojne tehnike, rubrike od tu in tam ter podobno. Poleg tega pa je v Naši obrambi moč najti tudi napotke za delo z mladimi v šolah pri obrambnih krožkih. Potrebno je poudariti, da je omenjena revija tudi nepogrešljivi učni pripomoček pri usposabljanju starešin ZRVS, kakor tudi drugih.
Z željo, da bi Našo obrambo kar najbolj približali bralcem, je uredništvo revije organiziralo v raznih krajih Slovenije predstavništva. V Titovem Velenju je to dolžnost pred približno dvema letoma prevzel Anton Pozvek, ki je že sicer delal na tem področju. Kot sam poudarja, je bil začetek precej težak, preden je uredil ves seznam naročnikov. Potrebno je bilo spremeniti naslove kar v 131. primerih. Zlasti nastopijo težave takrat, kadar na-
ročniki ne sporočajo redno spremembe naslova.
V velenjski občini je bilo konec leta 1982 495 naročnikov Naše obrambe rezervnih vojaških starešin. Precej izvodov dobivajo razni občinski dejavniki, nanjo pa so naročeni tudi ostali občani. Tako je sedaj v naši občini preko 1367 naročnikov Naše obrambe. Seveda se je to število v preteklem letu precej povečalo, in sicer za 560 novih naročnikov. Kljub temu s številom bralcev te revije niso povsem zadovoljni, zlasti ko število primerjamo z ostalimi občinami. Zato bodo z akcijo Naša obramba v vsako družino letos nadaljevali. Razširiti, predvsem pa oživiti poverjeniško mrežo v krajevnih skupnostih. Opravili bodo tudi razgovor s tistimi dejavniki, ki so zainteresirani za pošiljanje revije vojakom, kakor tudi tistim, ki so v šoli za rezervne vojaške starešine. Letos so pričeli pošiljati Našo obrambo šestim fantom, ki so v prej omenjeni šoli. Precej skrbi bodo posvetili tudi ustanavljanju obrambnih krožkov na šolah, Naša obramba pa bo nepogrešljivi pripomoček pri njihovem delu. Naj še dodamo, da vsakemu naročniku Naše obrambe prispevajo iz sklada za financiranje SLO in DS 30 odstotkov v letni na-ročnini.	b. Mugerle
Komite za družbene dejavnosti
0 socialnovarstvenih pomočeh
Preteklo sredo so se zbrali na 25. seji, v tem letu pa prvi, člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Najdlje so se zadržali pri obravnavi osnutka samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh in o prispevkih za socialno varstvene storitve. Na dnevnem redu pa so imeli še organizacijo strokovnih služb sis družbenih dejavnosti v velenjski občini ter obravnavo osnutka statuta Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje z vidika urejanja varstva prevzema strokovnih nalog varstva premične kulturne dediščine v naši občini.
Samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pomočeh in o prispevkih za socialnovarstvene storitve je le korak pri urejanju zadev na tem področju, ne pa še zadnji, kot so v razpravi poudarili člani komiteja. Ta samoupravni sporazum obsega 16 socialnovarstvenih pravic in določa njihov vrstni red, seveda za tiste, ki so do socialnovarstvene pomoči upravičeni. Eno po-
membnih določil, ki jih ta sporazum prinaša je to, da bodo udeleženke zagotavljale socialnovarstvene pomoči le tistim občanom, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, določene v tem sporazumu in imajo stalno bivališče na območju udeleženke, ki zagotavlja pomoč. Nosilec naloge bo v naši občini Center za socialnodelo. Osnova vsemu pa je enotna skupna evidenca, kajti brez te tega samoupravnega sporazuma ne ho mogoče izvajati. Člani komiteja so menili, da bi se prispevna stopnja morala zbirati na enem mestu in iz tega mesta tudi deliti za vse vire.
O organizaciji strokovnih služb si-sov družbenih dejavnosti v velenjski občini so člani komiteja razpravljali že ničkolikokrat. Kljub prizadevanjem je stvar še vedno tam, kjer so bih. Komisija, kije bila imenovana za ureditev te naloge, svojega dela ni opravila do konca. Uspešnost delovanja samoupravnih interesnih skupnosti ni odvisna le od strokovnih služb samih sis, ampak je treba oblikovati tudi model organizacije. Najprimernejša bi bila
delitev del in nalog po sektorjih: plansko-analitski — razvojni sektor, finančno-računovodski in splošni-pravnisektor. Opraviti je treba opisdel in nalog na osnovi programov dejavnosti vseh sis, ki ustanavljajo službo, oceniti sedanji kadrovski potencial z možnostjo njegove vključitve v novo strokovno službo, ponovno tehtno in objektivno presoditi cepitev regijske strokovne službe za zaposlovanje na samoupravni in izvajalski del nalog. Med drugim pa je potrebno zagotoviti še materialne pogoje delovanja, predvsem skupne prostore. Ker je še precej stvari nedorečenih, so člani komiteja za družbene dejavnosti imenovali novo komisijo, ki mora začeti delati kar najhitreje.
Zavod za spomeniško varstvo Celje je poleg nepremične kulturne dediščine skrbel tudi za premično kulturno dediščino. V tem letu pa naj bi s premično kulturno dediščino »opravlja!« kulturni center Ivan Napotnik, in sicer njegova muzejska dejavnost.
S trdo voljo, vztrajnostjo je vse mogoče
Večkrat slišimo ali beremo, da se mladi slabo vključujejo v ure-sničivanje zastavljenih nalog mladinskih organizacij, kajšeie v prizadevanja za hitrejši napredek svoje krajevne skupnosti.
Zdenka Slatinjek je mladinka. Vendar je kljub svojim 19. letom prizadevna družbenopolitična delavka v krajevni skupnosti Konovo. Pred pol leta je končala velenjsko gimnazijo,' sedaj pa si ,,nabira" znanje še na pedagoški akademiji v Mariboru. Takole pravi o sebi, svojem delu v mladinski organizaciji: ,,Ko sem postala mladinka, seveda tudi jaz nisem v krajevni skupnosti kaj dosti delala. Šolske obveznosti so me v celoti ,,okupirale". Počasi sem spoznavala težave okolja, v katerem živim, pa tudi v gimnaziji. Funkcije, zdaj ta, drugič druga, so se začele nabirati. Najprej sem se vključila v kulturno umetniško društvo Lipa Konovo, postala pa sem tudi predsednica mladinske organizacije v kraju. Tako sem morala delati še v ostalih organih« družbenopolitičnih organizacij na Konovem. Na gimnaziji sem imela prav tako nekaj dolžnosti."
Zdenka rada pripoveduje o mladih, o njihovih pogledih, pa o tem, da jih starejši ne razumejo, in jim dajejo le tu in tam kakšno pobudo. Tudi sama je gledala na delo mladinske organizacije v začetku precej ideali-
stično." Močno je bilo razširjeno mnenje, da se v mladinski organizaciji ne da ničesar narediti. Zato sem ob izvolitvi trdo prijele za krmilo. Vendar sem se precej uštela. Niti približno nisem dosegla tistega, kar sem načrtovala, v-
tu. s
Mil
Zdenka Slatinjek
Ko šele začneš resneje delati, vidiš, težave, ki jih sploh ne pričakuješ.
Zanjo dobre ali slabe ocene za delo mladinske organizacije ni. Pravi, da bi se morali raje pogovarjati o pogojih za boljše delo vseh mladih. Po njenih besedah družba vse preveč splošno gleda na njihovo dejavnost. Mlad človek se razvija, njegove zahteve so drugačne kot pred leti. Zato je miselnost, da mladi ne morejo v
■ ■
svojih organizacijah kaj dosti narediti, zelo zmotna. S trdo voljo, vztrajnostjo in pomočjo odraslih je vse mogoče.
Čeprav je bila za Zdenko na prvem mestu vedno šola in naložene ji obveznosti, je našla čas še za kaj drugega. Starši je pri delu nikoli niso ovirali, celo pomagali so ji po svojih močeh. ,,K nedelu mladih skoraj zagotovo ,,prispevajo" svoj delež tudi starši in družba. Ce bodo ti razumeli tvoje delo, ga cenili, ne bo težav. Tako pa je naše delo vedno malo vredno."
Zdenka je ponosna in vesela na okolje, v katerem živi, saj so krajani delovni in prizadevni. Kaj pa njen prosti čas? Delo v družbenopolitičnih organizacijah, še najbolj v mladinski, ji je vzeio precej prostih uric. ,,Nič ni bilo pretežko. Delala sem z veseljem. Pravzaprav je tudi to delo tvoj prosti čas, dobro izkoriščen prosti čas. Se vedno je najpomembnejša šola. Preostale proste minute pa ,,prebijem" s prijatelji, prijateljicami, rada grem v hribe. Tudi smučam. Kot kaže, letos te rekreacije ne bo kaj dosti, saj je smuka zelo draga, pa še izpiti so prav takrat."
Ob koncu naj zapišemo še to, da se Zdenka marljivo vključuje pri delu raznih komisij na pedagoški akademiji v Mariboru, v krajevni skuDnosti Konovo pa ie članica kulturnega društva in v sekretariatu ZK.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dii.arjev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od" 8. februarja 1974 ne plačuje temelj-' ni davek od prometa proizvodov.
26. januarja 1984 ★ Titovo Velenje_ v središču pozornosti	daš css * stran 3
JAVNI RAZGLAS
V skladu z 21. členom Zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS, št. 16/74) pozivamo vse lastnike in imetnike pravice uporabe na zemljiščih v ožjem območju k. o. Topolši ca
NA RAZGRNITVENI POSTOPEK
nove izmere, ki bo v dnevih 6., 7. in 8. februarja 1984 v prostorih gasilskega doma •vTopolšici.
Geodetska uprava
GIP Vegrad
Kljub težavam dosegajo dobre rezultate
Leto 1983 je bilo za gradbenike leto velikih preizkušenj in težav, saj so bila investicijska vlaganja močno omejena. Kljub vsem težavam pa so v Vegradu dosegli dobre poslovne rezultate. Z nekaj več kot 2200 zaposlenimi so po oceni ustvarili za dobre 3,2 milijarde di-naijev celotnega prihodka v Jugoslaviji in uresničili za 691 milijonov dinarjev gradbenih del v tujini. Na ta način so pridobili 250 milijonov deviznega priliva, kar je več kot 300 % kot leta 1982. S poslovanjem doma in v tujini so ustvarili za okoli 165 milijonov dinarjev skladov.
Rezultati so sicer slabši kot so jih v tej delovni organizaciji dosegli v letu 1982, vendar pa so z njimi še vedno lahko zadovoljni. Poudatjajo, da je k pozitivnim rezultatom v največji meri pripomogla treznost v obdobju konjunkture, pravočasna pripravljenost na težko obdobje, nastopanje v tujini in oblikovanje lastnih obratnih sredstev v prejšnjih letih.
Ob obravnavi rezultatov pa v Vegradu opozarjajo na velik padec življenjskega standarda zaposlenih, saj je povečanje življenjskih stroškov in velika splošna inflacija izničila njihova prizadevanja na tem področju.
Ob vsem tem se zavedajo, da so težki časi še naprej pred njimi. To upoštevajo tudi pri mačrtovanj u za letošnje leto.
Bitka za pridobiivanje del je tako na tujem kot cttomačem trgu vse večja. Vedno večja je tudi konkurenca gradbenih delovnih organizacij, ki so pogosto pripravljene sprejeti dfela že pod nemogočimi in neak umulativnimi pogoji. Kljub vseimu pa so si v Vegradu za letos v pllanu zastavili, da bodo na domačem trgu pove-
čali obseg proizvodnje. Zaraai pomanjkanja del na velenjskem področju se je Vegrad že lani usmeril na pridobivanje del v Bosni, Hrvatski in Slovenskem nnmoriu. Uspeli so pridobiti delo v Bthaču, Zagrebu, pred podpisom pa je tudi pogodba za izvajanje del na obalnem področju.
Najobsežnejša dela bodo imeli v Šaleku III, v Zagrebu (stanovanjska gradnja), gradnja hale za popravilo podporja REK, stanovanjski blok v Žalcu, prav tako stanovanjski objekti v Beogradu in Dinos v Ljubljani. Ti objekti pa predstavljajo le del zmogljivosti te delovne organizacije. Prav zaradi tega bodo skušali pridobiti tudi gradnjo večine objektov, ki naj bi jih začeli graditi v letošnjem letu na območju velenjske in mozirske občine.
Po doslej znanih podatkih bo
letos najbolj zaseden tozd Gradnja Beograd. Od zasedenosti gradbenih tozdov pa je seveda odvisna tudi zasedenost tozda Zaključna dela. Keramičarstva in Mehanizacije.
Zagotovili so tudi že delo za industrijski program Vemont za prvo polletje letošnjega leta, prav tako pa tudi za celični program. Dela pa so dobili ob zelo nizkih cenah.
Na tujih tržiščih naj bi letos zaposlili okoli 300 delavcev in opravili za nekaj čez 630 milijonov del. To jim bo prineslo okoli 190 milijonov deviznega priliva. Za prvi kvartal imajo na teh gradbiščih zagotovljenih del za 50 odstotkov načrtovanih zmogljivosti. za drugi pa le še za 25 odstotkov. Ostala dela bodo torej morali še pridobiti. Še naprej naj
Investicijskih vlaganj je vse manj, konkurenca gradbenih delovnih organizacij pa vse večja
bi gradili v obeh Nemčijah, Egiptu in Iraku, sodelujejo pa tudi pri ponudbah za gradnjo v Ku-vajtu in Alžiriji, kjer menijo, da imajo realne možnosti pridobitve del.
Pridobitvi del tako doma kot na tujem bodo v Vegradu seveda namenjali v letošnjem letu vso skrb. Zavedajo se, da bo to težka naloga, še posebej ker bodo morali tudi letos sprejemati dela po zelo nizkih cenah.
Na osnovi predvidevanj naj bi letos v Vegradu ustvarili za 12 odstotkov več celotnega prihodka kot lani, dohodek pa naj bi bil celo za 26 odstotkov večji. Kot načrtujejo ga bodo dosegli z boljšimi rezultati dela.
Osebni dohodki se bodo seveda povečali v skladu z doseženim dohodkom. Tega se v tej delovni organizaciji dobro zavedajo, zato bodjj skušali storiti vse, da preprečijo prevelik padec standarda zaposlenih.
Direktor delovne organizacije Muharem Bolič poudarja: »V letu 1983 smo sprejeli vrsto ukrepov za znižanije stroškov. Rezultati dela dokazujejo, da smo pri tem že veliko naredili, toda vemo, daje še aosti rezerv, ki jih moramo poiskati. Zato bomo tudi v letu 1984 nadaljevali s takšnimi ukrepi predvsem z zniževanjem proiz-vodnil\in vseh vrst stroškov, poleg tega bomo prizadevanja usmerili v čim boljšo izkoriščenost delovnega časa. Kritičnost tudi to leto na vseh področjih poslovanja in življenja ne bo dopuščala nedela in slabih razvad.
Z dosedanjim poslovanjem v teh težkih časih smo dokazali, da se s težavami znamo spopasti, zato jih moramo pogumno ob čim boljšem medsebojnem razumevanju reševati tudi v tem letu.«
Občina Mozirje
Skromen obseg naložb
Konec minulega leta so v mozir-ski občini pripravili pregled investicijskih naložb v letu 1983. Ocena ni popolna, ker vanjo niso zajeta referendumska sredstva, prav tako pa ne upošteva vlaganj obrtnikov in kmetovalcev, kar seveda niso zanemarljive številke. Brez teh podatkov je gospodarstvo in negospodarstvo mozirske občine za vlaganja v lanskem letu namenilo skupno 354.553.000 dinarjev, ali 11,6 odstotkov celotnega družbenega proizvoda v občini. Za naložbe v gospodarstvu so namenili 239.333.000 dinarjev, kar predstavlja samo 8,8 odstotka družbenega proizvoda občine Mozirje, ta podatek pa je seveda dokaj zaskrbljujoč. Tako skromen obseg naložb namreč že onemogoča normalno reprodukcijo.
V vsem lanskem letu v mozirski občini tudi ni bilo naložb, ki bi pospešile vključevanje gospodarstva mozirske občine v mednarodno delitev dela, kar je seveda prednostna razvojna naloga. Zelo slaba je bila tudi razvojna dejavnost, zato so tudi njeni dejanski učinki zelo skromni. Na slabo investicijsko potrošnjo je vplivalo več razlogov. Med nje zagotovo sodijo slabi kreditni pogoji, visoke obrestne mere, problem dolgoročnih kreditov, dolga čakalna doba za odobritev kreditov v banki, nizke kreditne možnosti poslovnih bank, predvsem pa slabi in neizdelani razvojni programi.
S tako investicijsko politiko seveda ne morejo biti zadovoljni. V preteklem srednjeročnem obdobju so namreč v mozirski občini za naložbe namenjali 27—30 odstot-
kov družbenega proizvoda. Današnji obseg investicijskih sredstev je seveda preskromen. Kljub težjim pogojem gospodarjenja in prerazporeditvi dohodka za odplačevanje obveznosti in dolgov tujim partnerjem, vrednost investicij realno pada. Pomemben je tudi podatek, da v zadnjem obdobju precej sredstev namenjajo zlasti zamenjavi iztroše-ne in dotrajane opreme. Za te namene so namreč porabili kar tretjino sredstev od skupne investicijske vrednosti, ali 2,5 odstotka družbenega proizvoda. Prav tako ne smemo zanemariti pomembnega dejstva, da so delovne organizacije pretežni del dinarjev za naložbe zagotovile iz lastnih sredstev, manj na podlagi kreditov in še manj s sovla-ganji.
Udeležba sredstev za naložbe v družbenem proizvodu torej iz leta v leto pada. Za sedanje srednjeročno obdobje so v občini Mozirje načrtovali, da bo delež investicij v družbenem proizvodu dosegal 21,1 odstotka, v prvih tren letih pa te številke seveda niso dosegli. Ce bi želeli zagotoviti takšno rast, bi morali letos in prihodnje leto ta sredstva najmanj potrojiti, kar pa razumljivo ne bo možno. Vzrokov je seveda več. Zlasti manjka kakovostnih razvojnih programov, organizacijam združenega dela pa primanjkuje že sredstev za zagotavljanje tekoče likvidnosti. Dodaten problem so tudi slabe dohodkovne povezave znotraj občinskega gospodarstva, pa tudi povezovanje navzven je dokaj pičlo, kar še posebej velja za turizem, preskrbo in seveda tudi za druge panoge.
DO SiDak
Pomembni izvozni dosežki
Čeprav so zaostrene razmere gospodarjenja, še posebej prnnanjkanje osnovnih surovin iz uvoza ter cenovna neskladja, izredno močno vplivala na poslovanje, so v delovni oiganizaciji Sipak uspešno zaključili lansko poslovno leto.
Pomanjkanju deviz za uvoz osnovnih sredstev za temeljno organizacijo Plastični izdelki, seje v lanskem letu pridružila še vrsta ukrepov in odlok o omejevanju investicijske porabe, kar seje seveda odražalo tudi v poslovanju temeljne organizacije združenega dela KIG, ki v glavnem proizvaja investicijsko opremo s področja sistemov pakiranja.
Toda s skupnimi močmi vseh zaposlenih so premagali tudi takšne ovire, zato so doseženi rezultati toliko bolj pomembni.
V	preteklem letu so delavci Sipaka namenili izredno veliko pozornosti povečanju izvoza. To nalogo so uresničili, saj so povečali izvoz kar za 125 odstotkov.
V	letu 1983 so nadaljevali z
Z napravami, ki so jih razvili z lastnim znanjem se uveljavljajo tudi po svetu
izvozom v DDR in CSSR, uveljavljati pa so se pričeli tudi v Sovjetski zvezi, kjer se jim odpirajo lepe možnosti za še večji prodor na to veliko tržišče. K večjemu izvozu na to tržišče je gotovo pripomogla udeležba na sejmu JUGO-AGRO in mednarodnem sejmu pakiranja UPA-KOVKA 83 v Moskvi. Na omenjenih sejmih je delovna organizacija Sipak predstavila kompletne transportno-nakladalno povezovalne lini-
je, ki s svojim elektronskim krmiljenjem prav gotovo predstavljajo vrhunski dosežek nakladanja in povezovanja paketov in palet s plastičnimi trakovi. Pri tem je potrebno posebej omeniti univerzalni nakladalec pale-tizer, ki so ga v rekordnem času razvili in izdelali v tej delovni organizaciji za potrebe sovjetskega tržišča. Seveda pa je za palčtizer veliko zanimanje tudi v Jugoslaviji, saj je bilo doslej potrebno takšno
opremo uvažati s konvertibilnega tržišča.
Pri vseh teh izvoznih uspehih pa ne smemo pozabiti, da delovna organizacija Sipak s svojo proizvodnjo plastičnih trakov, povezovalnih strojev in linij že vrsto let uspešno nadomešča dosedanji uvoz takšnih proizvodov in s tem tudi prispeva k izboljšanju skupne devizne bilance.
Rezultati na domačem in tujem tržišču dokazujejo, daje dolgoročni razvojni program pravilno usmerjen, zato ga je potrebno še bolj intenzivno dopolnjevati z novimi proizvodi s področja sistemov pakiranja.
Gornja Savinjska dolina
Težave, ki že dalj časa pestijo kmetijstvo in zlasti sedanje zaostrene razmere, so narekovale hitrejši razvoj in pospeševanje dopolnilnih dejavnosti. Predvsem pereč je problem pridobivanja prepotrebnih deviznih sredstev, zato so na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi že leta 1981 pričeli razmišljati o tesnejšem povezovanju s čebelarji. Smrekov med je namre£ dovolj zanimiv izvozni izdelek, zato tudi napori niso bili zaman. Zadruga je s čebelarji že sicer dobro sodelovala, vseeno pa so smatrali, da morajo povezavo okrepiti in poglobiti.
To "nujnost je narekovalo več pomembnih razlogov. Prvi je v
tem, da je čebelarstvo primarna kmetijska dejavnost, drugič je pomembno, da čebelatji niso imeli urejenega odkupa medu, tretji razlog pa so že omenjena devizna sredstva, ki bi jih lahko vlagali v hitrejši razvoj kmetijstva v celoti. Z odkupom so pričeli leta 1982 in celotno količino odkupljenega medu, gre za 32.000 kilogramov, izvozili na konvertibilno tržišče. Pridobljena sredstva so porabili za nakup rezervnih delov in reprodukcijskega materiala.
*
Devizna politika se vse bolj zaostruje, zato je takšno pridobivanje deviz še kako pomembno.
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga sama ustvari le slabo tretjino potrebnih deviz. Letno namreč potrebuje za 80 milijonov dinarjev deviznih sredstev, sama pa jih ustvari le okrog 25 milijonov. Z odkupom medu so nadaljevali tudi v lanskem letu, vendar so ga zaradi slabe letine odkupili le 15.000 kilogramov, akontacijska cena za kilogram pa je znašala 190 dinarjev.
Z dohodkovnim sodelovanjem bodo čebelaijem doplačali še po 20 dinarjev za kilogram, zato so prepričani, da bo skupni znesek dovolj spodbuden za še hitrejši razvoj čebelarstva v dolini in tudi na širšem področju. Z občinsko zvezo čebelarskih družin Mozirje so se dogovorili, da bodo pomembnejše reprodukcijske materiale dobavljali čebelarjem, obenem pa poskušali s pomočjo intervencijskega sklada regresirati določena zdravila za čebelarstvo, prav tako nakup plemenskih matic, panjev in drugega materiala. Med odkupujejo na področju celotne občine, pričakujejo pa, da se bodo v proizvodno in donosno čebelarsko proizvodno sodelovanje vključili tudi ostali čebelarji iz doline in izven nje, saj bi na ta način prispevali znaten delež k razreševanju devizne problematike v kmetijstva.
S svojo marljivostjo so nam čebele že dalj časa lahko vzoj, v teh časih pa še posebej (ne le zaradi deviz)
Pomemben delež v naložbah na negospodarskem področju predstavlja
stanovanjska izgradnja
4 stran » fiaS C8S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje -k
26. januarja 1984
Po novem izračunu le za malenkost višje pokojnine
Iščemo najstarejšo fotografijo
Spet smo v redakcijo prejeli zanimivo fotografijo. Prinesel nam jo je Karel Stropnik, starejši iz Konovega. Na njej pa so graditelji velenjske termoelektrarne leta 1934.
Janez Močivnik
Vedno nekaj išče
Prejšnjo soboto je bilo v Delavskem klubu v Titovem Velenju ie II. srečanje racionalizatorjev sozda Rek Franc Leskošek-Luka. Na tem srečanju so pregledali delo ki so ga opravili v lanskem letu, pogovarjali so se o odprtih vprašanjih inventivne dejavnosti v Rek, na srečanju pa so najbolj zaslutni inovatorji prejeti tudi priznanja.
Med temi je bil tudi Janez Močivnik, kije priznanje prejel za dve izboljšavi: spremembo presekov cevovodov na bloku IV in priznanje za prestavitev hidravličnega odplava na bloku V pod elektrofil tri in dimnimi kanali.
..Racionalizator je lahko le tisti, kije vedno pripravljen nekaj iskati. Nikoli ni zadovoljen z zatečenim stanjem. Vendar pa s tem še ni rečeno, da mora vedno najti tudi kaj boljšega. Tisti, ki išče samo idealne rešitve, kot racionalizator nima veliko uspeha," nam je takoj na začetku, ko smo ga obiskali v Termoelektrarni Šoštanj, kjer je
zaposlen kot obdelovalec strojne službe za področje priprave vode in transporta pepela, povedal Janez Močivnik, človek, ki neprestano nekaj išče. Največkrat ■">ln usoešno.
V Termoelektrarno Šoštanj so se inovatorjem na široko odprla vrata pred približno 10. leti, ko je začela poskusno obratovati III. faza. Vsaka, še tako drobna izboljšava ie Drišla prav. Janez Močivnik je v TES zaposlen 15. leto in v tem času je predlagal že nič koliko izboljšav. Toda vedno, prav pri vsaki izboljšavi, se najprej postavi vprašanje, ali sodi k delovni obveznosti ali je nastala v prostem času.
Delovna obveznost se da pogosto zelo razširiti. Janez kot nagrado za izboljšave ni dobil nič drugega kot dvakrat po 8000 dinarjev. Z grenkobo pripomni: ,,Pri urejanju dokumentacije o izboljšavi je možno marsikaj preurediti ali drugače razumeti. Pa tudi nagrajevanje inovatorjev za njihove naj-
Strokovnjak pojasnuje
Izračun pokojnin po novem
Veliko upokojencev se v zadnjem času sprašuje kako je z izračunom pokojnine po novih predpisih. Nekateri namreč o tem ne vedo veliko, drugi pa so že vložili zahtevke za izračun v skladu z novimi predpisi. Z željo, da bi upokojence seznanili s tem, smo za razlago zaprosili strokovnega delavca pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Dušana Zapuška.
,,Novi zvezni pokojninski zakon, ki se uporablja od 1. julija 1983 dalje, prinaša med drugimi novostmi tudi nov način izračunavanja pokojninske osnove za odmero pokojnine. Za preračun pokojnine po novem pridejo v poštev samo tisti upokojenci, ki so se upokojili po splošnih predpisih po 1. juliju 1976 ter upokojenci, ki so se upokojili kot borci NOV pred 9. 9. 1943, oziroma 13. 10. 1943, po 1. juliju 1971.
Za vse ostale upokojence, ki so bili upokojeni pred tema datumoma, pa je preračun pokojnine enak, ali pa sploh nemogoč. Zanje torej ni smiselno, da vlagajo zahtevke za izračun pokojnine po novih predpisih.
Sprememba od dosedanjega obračunavanja pokojninske osnove za odmero pokojnine za tiste, ki so se upokojili po splošnih predpisih, je v tem, da se osebni dohodki, ki jih je zavarovanec prejel v katerihkoli zaporednih desetih le-
tih zavarovanja, ki so zanj najugodnejša, in to od 1. 1. 1966 dalje, pri izračunu pokojninske osnove valorizirajo glede na povprečje osebnih dohodkov iz leta pred zadnjim letom dela. Pri tem ni pomembno, kako daleč nazaj seže-
Pri izračunu pokojninske osnove borcu NOV pred 9. 9. 1943, oziroma pred 13. 10. 1943, pa obstajata dve spremembi. Tudi tem upokojencem se osebni dohodki pri izračunu pokojninske osnove za odmero pokojnine valorizirajo glede na povprečje osebnih dohodkov iz leta pred zadnjim letom dela, hkrati pa se pri njih upošteva osebni dohodek, ki so ga dosegli v katerihkoli petih zaporeanin letih zavarovanja, ki so zanje najugodnejša. Doslej se je tem upokojencem upošteval osebni dohodek, ki so ga prejeli v zadnjih letih letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine.
Na kratko naj pojasnim še postopek za vložitev zahtevka za izračun pokojnine po novih predpisih. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, izpostava v Titovem Velenju, ima v ta namen posebej prirejen obrazec. Vanj se vpišejo najnujnejši podatki. Upokojence, ki želijo uveljaviti izračun pokojnine s pomočjo tega obrazca prosimo, da s seboj prinesejo katerikoli odre-zek od pokojnine, ali pa odločbo,
sklep, ali ugotovitev o že uveljavljeni pokojnini. Izpolnitev tega obrazca ni pogoj za preračun pokojnine po novih predpisih. Upokojenec lahko zahteva preračun tudi sam v pismeni obliki. V tem primeru prosimo, da poleg osnovnih podatkov navede tudi svojo pokojninsko številko.
Vsi tisti upokojenci, ki so zahtevek za preračun pokojnine vložili dO' 31. decembra 1983 in bo ta izračun zanje ugodnejši tako, da bo pokojnina višja, bodo pridobili pravico do te višje pokojnine od 1. julija 1983 dalje, to je od pričet-ka uporabe novega zveznega pokojninskega zakona. Ostali upokojenci, ki bodo vložili zahtevek po tem roku, pa bodo v primeru, da bo preračun zanje ugodnejši, pridobili pravico do višje pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka za preračun in še za obdobje šestih mesecev za nazaj.
Vsi tisti upokojenci pri katerih bo preračun pokojnine po novem neugoden in bo nova pokojnina nižja od tiste, ki jo prejemajo sedaj, bodo še naDrej uživali svojo ,,staro", višjo pokojnino. Na koncu naj dodam še, da dosedanje izkušnje pri preračunavanju kažejo minimalne razlike v primerjavi pokojnin, oziroma teh razlik sploh ni."
B. M.
večkrat zelo pomembne izboljšave, je tako počasno, da je nagrada največkrat takrat, ko jo priznajo, že zelo razvrednotena. Res obstaja pravilnik o nagrajevanju, toda s pravilniki in zakoni je pri nas pač tako, da jih obidejo tisti, ki jih lahko, upoštevajo pa tisti, ki jih morajo."
Kljub vsemu pa bo Janez Močivnik še vedno tisti, ki je pripravljen iskati. Pri tem pa je tudi uspešen.
Ve
in glas mladih
Zadnja leta se kakor gobe po dežju množijo raziskave, ki imajo na koncu letnico 2000; Ljubljana 2000, Slovenija 2000, Velenje 2000 . . . Seveda zanima marsikoga, se posebej v naših časih najrazličnejših kriz, kaj nam bo neki prineslo tretje tisočletje. Skoraj ga ni med nami, ki ne bi rad o tem kaj povedal ali slišal. Zal pa je napaka večine teh raziskav, da puščajo ob strani tiste, ki jim leto 2000 pravzaprav pripada: se pravi mladino.
V sociološkem delu raziskave ,,Velenje 2000" smo si že od vsega začetka prizadevali, da ne bi ponovili te napake. 2e med nami samimi imajo razmeroma mladi raziskovalci večino. Poleg tega pa smo v raziskovanje vključili tudi vrsto študentov, ki so lansko leto cel teden delali v raznih velenjskih podjetjih in ustanovah ter tako na licu mesta spoznavali problematiko Velenja. Predvsem pa smo seveda želeli slišati glas mladih Velenjčanov. To se nam je zdelo nujno še zaradi tega, ker je tudi velenjska občina kot celota izredno ,,mlada": le malokje drugod je delež mladih tako velik kot ravno v velenjski občini.
Ko smo spomladi 1983 izvajali v velenjski občini anketo z naslovom ,.Prebivalci o razvojnih problemih občine Velenje", smo zato odstopili od načela, ki je običajno pri
takih anketah: da naj na vprašanja odgovarjajo samo tisti, ki so stari vsaj 18 let. Spodnjo starostno mejo smo znižali na 15 let, v prepričanju, da so dandanes tudi 15-letniki dovolj zreli, da lahko odgovarjajo na taka vprašanja. Pri tem nismo bili razočarani. Pokazalo se je, da mladi niso odgovarjali le enako zrelo kot starejši anketiranci, ampak so bili njihovi odgovori večinoma tudi bolj razveseljivi kot odgovori starejših. Vse kaže. da se ma tudi bolj razveseljivi kot odgovori starejših. Vse kaže, da se skrivajo ravno v mladih največje neizkoriščene energije za bodoči, razvoj velenjske občine in seveda tudi Slovenije in Jugoslavije kot celote. Ali se bomo znali izvleči iz krize, v kateri danes tičimo, zavisi v veliki meri ravno od tega, koliko bomo znali sprostiti energije, ki se skriva v mladih. Naj podkrepim to svojo trditev z nekaj podatki.
Samo po sebi se razume, da se mladi bolj zanimajo za prihodnost kot pa starejši. To je potrdila tudi naša anketa. Na vprašanje, ali pogosteje razmišljajo o sedanjosti, preteklosti ali prihodnosti so namreč mladi razmeroma najpogosteje odgovarjali, da največ razmišljajo o prihodnosti. Ta odgovor pa je v zanimivem protislovju z odgovorom na vprašanje, koliko skušajo sami vplivati na bodoči razvoj. Na to vprašanje so dali največ poziti-
vnih odgovorov 40- in 50-Ietnikk Čeprav so mladi za prihodnost najbolj zainteresirani, imajo razmeroma malo možnosti da bi sami vplivali nanjo. Kljub temu pa gledajo mladi v splošnem na prihodnost bolj optimistično ko* starejši anketiranci. Mladi izražajo tudi več pripravljenosti, da bi izboljšali obstoječe stanje, kot pa starejši. To se kaže na primer v njihovih odgovorih na vprašanje:
,,Ali bi bili pripravljeni sprejeti kakšno delo, ki bi bilo v skupnem interesu stanovalcev v njihovi stanovanjski soseski?" Čim starejši so bili anketiranci, tem manj smo dobili pozitivnih odgovorov na to vprašanje.
V času, ki prihaja, je napredek vse manj odvisen le od golega telesnega naprezanja, in vse bolj od znanja in ustvarjalnosti. Naša anketa je potrdila že znano dejstvo, da se mladi Velenjčani šolajo mnogo več, kot so se šolali njihovi starši ali celo stari starši. Izobražujejo pa se tudi še potem, ko so že zaposleni. Približno polovica zaposiemn mladih Velenjčanov je izjavila, da so se v preteklih petih letih izobraževali, in približno enako jih je izjavilo, da se nameravajo izobraževati v bodoče. Pri starejših Velenjčanih pa odstotek tistih, ki so se izobraževali ali pa to nameravajo, naglo upada. Pa tudi vrednote mladih Velenjčanov so v primerjavi z vrednotami starejših izrazito moderne. Tako starejši v primerjavi z mlajšimi razmeroma pogosto poudarjajo prizadevnost oziroma pridnost, mlajši pa predvsem svobodo, znanje, ustvarjalnost.
To našo anketo pa smo konec lanskega leta dopolnili še z drugo, ki smo jo poslali po pošti vsem tistim mladim Velenjčanom, ki so leta 1977 končali šolanje v osnovni šoli. Ta anketa je posebno zanimiva zato, ker nam omogoča prime-
rjavo z rezultati anket in testov, ki so jih izvedli strokovni delavci Skupnosti za zaposlovanje. Ker odgovori še prihajajo, žal ne moremo postreči s končnimi rezultati, vendar naj vseeno navedem nekaj značilnih izjav naših anketirancev.
,,Prijetno sem bila iznenadena, da smo tudi mladi vključeni v take in podobne ankete, saj opažam, da gre veliko stvari — tudi zelo pomembnih, kar mimo nas. Sploh prvič slišim, da je kakšna širša akcija zajela mladino v tako velikem številu", beremo v enem od izpolnjenih vprašalnikov. Podobnih ugodnih odzivov na našo akcijo je več; neko dekle predlaga celo okroglo mizo v Velenju z mladimi o tej anketi. Dober predlog; skušali ga bomo uresničiti, če bo le mogoče!
Iz mnogih odgovorov mladih veje izrazita kritičnost do razmer v družbi in do krivic, ki so jih deležni v zvezi z zaposlitvijo, dodeljevanjem stanovanj in možnostjo uveljavljanja mladih na sploh: ,,Zakaj nam mladim pripadajo le neke stranske in v bistvu nepomembne naloge in zakaj nimamo več možnosti za svoje delovanje v družbi? . . . Obenem pa se tudi sprašujejo, zakaj nič ne delamo, se zbiramo po cestah, kavarnah itd . . . Kje pa se naj?" Ali: ,,Podčrtal sem stavek v vašem uvodu (,,S^j vemo, da prihodnost pripada mladim"), ker je pritegnil mojo pozornost. Zakaj? Preprosto zato, ker nam vsak dan obljubljajo naš , Jutri" in ko pride ta , Jutri" in postane ,,danes", nam spet obljubljajo nov ,Jutri" . . . Naenkrat se zaveš, da so prišli novi mladi. Ali jim bomo tudi mi obljubljali prihodnost? Mar ne bi bilo bolje, če bi vsakemu, ne glede na to, ali je zelo mlad, mlad, oziroma malo manj mlad, dali njegov zasluženi ,,danes" in se, pri tem trudili, da bo njegov , Jutri" še lepši?"
Nekaj značilnih izjav v zvezi z zaposlovanjem: ,,Mislim, da je največji problem mladih zaposlovanje, pa tudi štipendijska politika.
Moj osebni proolem pa je povezan z odporom, ki ga čuti REK Velenje (oziroma njeni delavci na višjih položajih) do zaposlovanja žensk v svoji delovni organizaciji. Jaz vem, da ženska ni fizično toliko sposobna delati kot moški, čeprav so tudi izjeme, mislim pa, da lahko ženska kot diplomirani inženir rudarstva prav tako dela v zunanjih obratih rudnika in gre nekajkrat na teden al; pa celo za nekaj ur na dan v jamo, kot marsikateri inženir moškega spola. Čeprav ostali Rudniki (Hrastnik, Idrija, Mežica) štipendirajo in zaposlujejo ženske, ostaja velenjski rudnik v tem nedostopen. Vzrok mi ni znan".
,,Izredno je v naši občini prisoten sistem vez in poznanstev. Če nimaš koga poznanega kje, nimaš kaj iskati pri zaposlitvi ali pri štipendiji. Na primer meni so štipendijo zavrnili na REK-u samo zato, ker nobeden od staršev ni tam zaposlen. To je pa res spodbuda za šolanje kadrov." ,,Ali je možno, da bodo v času stabilizacije zaposlili vso mladino, ki se sedaj šola?" Našli smo tudi celo vrsto primerov, da so mladi zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih kot bi ustrezala njihovi dejanski šolski izobrazbi.
To bi bilo samo nekaj bežnih drobcev iz našega raziskovanja. O podrobnostih pa bo seveda mogoče govoriti šele potem, ko bodo rezultati zbrani in obdelani. Sicer pa moramo priznati, da se doslej z odzivom naših anketirancev ne moremo preveč pohvaliti. Od vseh anketirancev, ki jih je nekaj nad 500, je namreč doslej odgovorila na naša vprašanja manj kot polovica. No, medtem je bila seveda vmes nervoza okoli novega leta,
pri študentih pa tudi izpitna mrzlica ob koncu zimskega semestra.
Tako upamo, da bomo polagoma le dobili odgovore tudi od preostalih anketirancev. Pripomniti pa velja, da ta naša akcija ni edini, pa
tudi ne prvi primer, da se v okviru naše velenjske raziskave obračamo na mlade. Tako so v lanskem letu pisali dijaki srednjih šol v Titovem Velenju prost spis o tem, kako si predstavljajo svoj kraj in svoje življenje v prihodnosti. Tudi s temi spisi bo treba seznaniti širšo javnost, brž ko bo naneslo.
In kaj se bo zgodilo z dobljenimi rezultati, ko bodo zbrani in urejeni, prikazani v številkah, tabelah in grafikonih ter natisnjeni v lično vezanem raziskovalnem poročilu? Naslednji stavek, ki ga je zapisal neki anketiranec, je lahko v opomin nam vsem: ,,H kakšni spremembi bo pripomogla ta anketa? Mislim, da že vem odgovor."
Očitno je želel anketiranec namigniti, da bo raziskava obležala v predalu. Ne in trikrat ne, dragi prijatelj! Preveč za družbeni razvoj in za reševanje družbenih problemov pomembnih raziskav je doslej že obležalo v predalu, in preveč drago nas je že doslej stalo takšno ignoranstvo, da bi si smeli kaj takšnega privoščiti tudi v bodoče.

Jan Makarovič
26. januarja 1984
* Titovo Velenje
kultura
naš cas * stran 5
Literarni odbor pri ZKO Velenje
Vrata v naš krog so široko odprta
Če nas kaj teži, se razveselimo česa, to kaj radi povemo svojemu dobremu in najbližjemu prijatelju, tovarišu. Tisti pa, ki imajo v sebi pesniško ali pisateljsko žilico, kot radi pravimo, »zlijejo« svoja čustva in občutke na papir.
Pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje deluje veliko odborov, med njimi je tudi literarni. Deluje že pet let, iz leta v leto uspešneje. To dokazujejo že štiri številke — zadnja je še čisto sveža, zbirajo pa že tudi gradivo za peto, njihovega literarnega glasila Hotenja. Nekateri med nami to drobno knjižico že poznamo, drugi bodo morda posegli po njej, ko bodo prebrali ta članek. Verjemite, vredno si jih je ogledati in prebrati. Med ljubitelji pisane besede — tudi pesnikov in pisateljev — začetnikov — sije gotovo že utrla pot. Da bi našim bralcem malo širše predstavili delo literarnega odbora pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje in sploh literarno gibanje v velenjski občini, smo za okroglo mizo povabili štiri člane odbora.
Koliko časa deluje literarni odbor in kdo so vse njegovi člani?
Boris Kumer: »Od bor deluje že peto leto, v njem pa se srečujemo oziroma združujemoi vsi tisti, ki se kakorkoli ukvarjamo s pisano besedo. Kdor kaj napiše, pesem ali prozo, tisti se »znaijde« v našem krogu.«
Kako je sploh prišilo do literarnega gibanja v naši oibčini?
Boris Kumer: »Naiše gibanje je pravzaprav »posledica« republiških srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov. Pred pettimi leti smo tako začeli tudi v ŠEaleški dolini. Danes je v literarni iodbor vključenih več kot 40 člamov, redno pa dela, ustvatja, pripravlja vse potrebno za izdajo glaisila Hotenja 10 literatov.«
Kdo vse so avtorjji, kakšna je struktura, če lahko < o njej sploh govorimo?
Vlado Repnik: »Zajemamo skoraj vse strukture,, od delavca, študenta, intelektualcca. Naši člani so različnih poklicew, starost ni tako pomembna, saj j vemo, da v literaturi ta ne »igra«« pomembne vloge. Vsakega pesn.uka ali pisatelja — začetnika oddlikuje in ga dvigne iz sivine povpprečja kvaliteta njegovih izdelkov. Vemo, da literat ne more posuati vsak, pa čeprav začetnik. Pooet se rodi. Pesnik ali pisatelj svcoje proze ne more posnemati, ne strne je krasti. Vse kar zlije na ppapir, mora prodreti iz njega samesga. Njegovo delo je dobro le tedlaj, kadar je izvirno.«
Peter Rezman: »Prevladujejo pesniki. To zato, ker ti beležijo.
zapišejo na list papirja trenutno razpoloženje, občutke. S prozo je malo več dela. Treba seje pošteno namučiti, da osnovno idejo pravilno oblikuješ in izpoveš. Ob koncu največkrat nisi zadovoljen, ker pripoved ni takšna kot si si jo prvotno zamislil.«
Literarni odbor ni več anonimen, prav tako tudi ne vaše literarno gibanje. To dokazujejo že štiri številke vašega glasila. Kakšni so bili začetki?
Dušan Brešar: »Sila težavni i-n skromni. Nismo imeli ničesar, kjer bi lahko objavljali svoje »stvaritve«. Tudi v republiki ni bilo revije ali glasila, kamor bi lahko pošiljali svoje prispevke. Leta 1978 smo se zbrali štirje mladi prozaisti in pesniki — začetniki pod okriljem literarnega odbora pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje in se dogovorili za izdajo prve številke Hotenj. Poskusili smo in uspeli. Lani smo naše najboljše pesmi in prozne tekste izdali še v prilogi Našega časa. Imenovali smo jo Rast. Vrata v naš krog so široko odprta. V Hotenjih namreč niso zbrani samo prispevki velenjskih literatov. ampak v vsaki številki predstavimo še kakšnega pesnika ali pisatelja začetnika iz sosednjih občin.«
Kdo vse lahko objavlja v Hotenjih?
Dušan Brešar: »Vsi, ki pošljejo literarnemu odboru tekste, ga lahko objavijo v glasilu Hotenja, seveda, če je prispevek dovolj kvaliteten. Prispele pesmi ali prozne sestavke oceni posebna
žirija sestavljena iz naših vrst. Pri zadnji, četrti številki, smo to nalogo zaupali slavistom. »V pesmih ali prozi opevamo vse. od ljubezni. narave, razočaranj, odvisno pač od vsakega posameznika, njegovega trenutnega navdiha.«
Peter Rezman: »Z delom smo potrdili, da smo vsaj malo strokovno >podkovani< na tem pod-ročj u. Dva člana literarnega odbora naTnreč delava v uredniškem odboru republiške revije Mentor. To je za vse nas veliko priznanje. Priča pa ludi o tem, da smo se zadeve lotili s prave strani in da dobro delamo. Vsaka številka Hotenj izide v nakladi 500 izvodov.«
Katere pa so še druge naloge literarnega odbora?
Božo Kumer: »Vsako leto pripravi odbor tudi občinsko srečanje pesnikov in pisateljev — začetnikov. Namen teh ni nastajanje šole literatov. Prav je, da se kdaj pa kdaj dobimo ljudje z enakimi potrebami in željami na istem mestu. Tako srečanja so in morajo biti pregled našega dela na področju pisane besede. Na srečanjih spregovorimo o naših težavah in najpogostejših začetniških napakah ter dobimo vsaj delne odgovore na vprašanja, zakaj je naše ustvarjanje slabo, kako bi bilo lahko še boljše. Lani pa je bil literarni odbor organizator področnega srečanja pesnikov, pisateljev — začetnikov, za celjsko področje. Republiškega srečanja v Gradišču v Slovenskih Goricah pa sta se udeležila dva naša lite-rata.«
Literati ne delujete za zaprtimi vrati. Vašemu gibanju se lahko pridruži vsak, ki piše.
Vlado Repnik: »To je res. Etw od glavnih nalog, ki smo si jih zadali, je odprtost. Tako že lep čas sodelujemo z literarnim odborom iz Slovenj Gradca. S člani se občasno dobivamo. Naše prispevke pošiljamo še na republiške revije, v oceno pa vidnejšim kritikom ali priznanim literatom. Vsaka kritika ali pohvala je dobrodošla.«
Ali morda literarni odbor spremlja delo mladih ustvarjalcev na osnovnih šolah?
Božo Kumer: »Ko smo začeli,je bila to ena od nalog delovnega programa. Poskusili smo, vendar smo namesto literarnih prispevkov dobili kup.šolskih glasil. V njih pa so bila objavljena predvsem dela novinarsko-dopisniškega krožka. Letos bomo znova v prilogi Rast objavili razpis za najbolje literarne prispevke izšolskih glasil. Povezali se bomo z mentorji in upamo, da tokrat naš trud ne bo zaman.«
In kako naprej? Letos praznuje vaš odbor 5-letnico delovanja.
Peter Rezman: »Na mali jubilej smo seveda ponosni, saj imamo kaj pokazati. Poleg pete številke glasila Hotenja, bomo do konca leta morda izdali še šesto. Trudimo se, da bi natisnili kniiao, v kateri bi bili objavljeni literarni teksti enega samega avtorja. Močno pa si želimo še svojih delovnih prostorov, v katerih bi se sestajali in urejali prispevke za Hotenja.«
T. P, S. V.
KINO • KINO • KINO • KINO • KINO •
REDNI KINO
Četrtek, 26.1. ob 18. in 20. uri ŽIVA TARČA — angleški, akcijski
V	gl. vi.: Oliver Reed.
Petek, 27. 1. ob 10. uri: NOČ ČAROVNIC, II. DEL — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Jamie Lee Curtis.
Petek, 1. ob 18. in 2«. uri <. ONN AN — ameriški, avanturistični
V	gl. vi.: Arnold Schwarceneger.
Sobota in nedelja, 28., 29.1. ob 16., 18. in 20. uri N OČ ČAROVNIC II DF.l — ameriški. srhljivka.. V. gl. vi.: Jamie Lee Curtis.
Ponedeljek in torek, 30., 31.1. ob 18. in 20. uri KRVNA BRATA — nemški, \vestern. V gl. vi.: Dean Reed.
Sreda in četrtek, 1., 2.2. ob 18. in 20. uri EDINI MOŠKI NA SVETU — ameriški, seksi komedija.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek. 30. 1. ob 20. uri ČAS SE JE USTAVIL — madžarski, drama. V gl. vi.: Istvan Znamenak, Henrik Pauer. Režija: PčterGothar.
Mladenič Denes, učene budimpeštanske gimnazije v drugi polovici šestdesetih let doživlja razburkan čas. Razčistiti mora s svojim doraš-čanjem, s preteklostjo svojega očeta,ne more se odločiti v ljubezni, ne gre mu v glavo, zakaj so odstavili razrednika in brat ni sprejet na univerzo. Zaradi vseh teh problemov želi s prijatelji pobegniti čez mejo. Toda kako se ta pobeg konča? Čas se je ustavil je v zadnjih letih eden najboljših filmov kinematografije, ki se je povzpela na sam vrh evropske in tudi svetovne kinematografije.
Posebna značilnost filma je rahlo zatemnjena slika, ki naj bi poudarila, označila čas, v katerem se vse skupaj dogaja.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek,26. Lob20. uriCONNAN — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Arnold Schwarceneger.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 28.1. ob 1930 uri ŽIVA TARČA — angleški, akcijski V gl
vi.: Oliver Reed.
Nedelja, 29. 1. ob 1730 in 1930 uri CONNAN — ameriški, avanturistični.
Ponedeljek, 30. I. ob 1930 uri NOČ ČAROVNIC — II. DEL -
.ameriški, srhljivka.
Sreda, 1. 2. ob 1930 uri KRVNA BRATA — nemški, western KINO DOLIČ
Petek, 27.1. ob 19. uri NOČ ČAROVNIC — II. DEL — ameriški,
srhljivka.
Torek, 31.1. ob 19. uri ŽIVA TARČA — angleški akcijski KINO BRASLOVČE
Nedelja, 29.1. ob 18. uri PREDSTAVA ODPADE!
Sreda
Sreda, 1. 2. ob 19. uri NOC ČAROVNIC — II. DEL — ameriški
srhljivka.
Kulturni center Ivan Napotnik
Prireditve
Od leve proti desni: Božo Kumer, Vlado Repnik, Peter Rezman, Dušan Brešar
Prireditve Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje
Napovedani koncert ansambla MAGAZIN iz Splita odpade zaradi odpovedi izvajalca.
Za koncert Dunajskih simfonikov dne 29. 1. 1984 v Cankarjevem domu v Ljubljani je še nekaj prostih mest. Cena 1.000 din. Odhod avtobusa ob 17.00 iz parkirišča pri avtobusni postaji.
V	soboto, 28. L, ob 10.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju otroška matineja. Na sporedu je lutkovna predstava NASVIDFNJF PRIHODNJE LETO in igrica VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV. Vstopnina 10 din.
V	razstavnem prostoru Kulturnega centra »Lvan Napotnik« Velenje je samo še ta teden odprta razstava priljubljeneotroškeilustratorke Jelke Reichman. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 15.00.
Naprodaj je še nekaj najnovejših slik Dore Plestenjak in Tomaža Perka.
Dr. Jože Vošnjak-Spominski zapis ob 150-letnici rojstva 3
-——----1_ '_ "	Piše: prof. Jože Hudales
Slovenski tabori
»Taborska dolba je najkras-nejša doba naše marodne zgodovine« je zapisal Jlože Vošnjak v svojih Spominih. Tudi današnji zgodovinaiji mu pritrjujejo; slovenski tabori v resnici predstavljajo najvišji doimet narodnostnega radikalizma v drugi polovici 19. stoletja in množično manifestacijo politične volje najširših slojev tedanje slovenske družbe.
Tako kot večima drugih naprednih političnilh akcij v tem času. se je ideja o taborih rodila v krogu štajerskih mladoslo-vencev. ki mu je pripadal tudi Vošnjak. Na slovvenskem Štajerskem so že vsa Šestdeseta leta 19. stoletja prirejalli »besede pod milim nebom«. k;i so imela še bolj kulturno in tmanj politično vsebino. Odločilmo vlogo pri oblikovanju konccepta slovenskih taborov pa clianes pripisujemo Valentinu ŽZarniku. ki se gaje že v 19. stoletjju oprijelo ime »oče taborov«. Naa že oblikovano idejo so poterm vplivala še poročila dr. Turnserja o angleških »mitingih« itn Vošnjakovi opisi prvega češke;ga tabora, ki jih je objavil koniec maja in v začetku junija 186S8.
Jože Vošnjak ju.' aktivno sodeloval tudi pri prripravi prvega tabora, kije bil 9. aivgusta 1868 v Ljutomeru. Tako sse je prav on pismeno posvetovaal s kranjskim političnim prvakojm dr. F.tbi-
nom Costo o programu tega tabora. Njegova zasluga je tudi, da se na taborih niso spuščali v kritiko oportunističnih državnih poslancev in v čerkveno-poli-tične probleme, kar bi nujno odbilo del Slovencev in onemogočilo enotnost, kakršne kasneje v slovenski meščanski politiki ne najdemo več.
Vošnjak je v letih 1868 in 1869 sodeloval kar na šestih od osmih taborih, ki so bili v tem času organizirani. Na prvem taboru v Ljutomeru je govoril o členu 19. državnega zakona, ki bi ga bilo treba toliko spremeniti, da bi »slovensko ljudstvo v njem našlo poroštvo za ohranitev in gojitev svoje narodnosti« . . . Pod plaščem tega člena se je še sramežljivo skrivala zahteva po zedi-njeni Sloveniji, ki v Ljutomeru še ni bila izrecno omenjena. Na drugem taboru v Žalcu 6. septembra 1868 je Vošnjak predsedoval. govoril pa je prav o zedi-njeni Sloveniji. Vošnjak je bil tudi edini slovenski politik, ki se je udeležil še tretjega tabora v letu 1868 v Šempasu na Goriškem. Zbrana množica je njegov govor, v katerem je ponovno zahteval združitev vseh Slovencev. navdušeno pozdravljala.
ko je o tem taboru poročal v Slovenskem narodu. Vošnjak ni mogel skriti ogorčenja in razočaranja nad kranjskimi prvaki, ki na taboru niso sodelovali, in pribil: »Taka politika slabosti in neodločnosti v najvažnejšem
času se ne da preostro obsoditi. Postim, gospodje, pogum!« Zaradi takega pisanja se je močno zameril Bleivveisovim Novicam, ki so mu očitale, da ima »srbečico povsod govoriti«. Vošnjak jim je odgovarjal, da bi prav lako »srbečico želel ljubljanskim gospodom«.
V letu 1869 je Vošnjak sodeloval še na taborih v Sevnici,
r

Dr. Jože Vošnjak v taborski dobi - leta 1868.
Ormožu in Vižmarjih pri Ljubljani. Povsod je govoril o najvažnejši točki taborskega programa — združeni Sloveniji, posebno odmeven pa je bil njegov govor pred 30.000-glavo množico na največjem slovenskem taboru v Vižmarju.
Vošnjak je bil tako vsekakor med najvidnejšimi slovenskimi taborniki, čeprav kot govornik ni slovel tako kol npr. ognjevita Božidar Rj|ie in Valentin Zarnik. Vendar je Vošnjak v svojih govorih vedno poudarjal gospodarske oz. »materialne dobičke« zedinjenja. S svojimi gospodarskimi zahtevami jc močno vplival na velik odmev taborskega gibanja med slovenskim kmečkim prebivalstvom. Množične udeležbe na taborih — tudi najmanjših slovenskih taborov seje udeležilo od pet do šest tisoč ljudi, največjega kar 30.000 — si namreč ne moremo razložiti le s privlačnostjo abstraktne ideje o združenju vseh Slovencev. Šele. ko so to idejo povezali z gospodarskimi in družbenimi momenti. je ljudstvo v zedinjeni Sloveniji, odstranitvi tujega uradništva in tuje gospode, lahko videlo ludi rešitev iz gospodarske krize, ki je tedaj vedno bolj zajemala slovensko podeželje.
Mladoslovenec in liberalec
Vse do srede šestdesetih let je slovensko narodno gibanje
kazalo enotno konservativno podobo, ki so jo le tu in tam skalili posamezni naprednejši »oporečniki«, kakršen je bil npr. Fran Levstik. Tedaj pa so se slovenski prvaki z dr. Janezom Bleivveisom na čelu, začeli soočati z resnejšim odporom, ki je v letu 1867 razcepil slovensko narodno gibanje na dva tabora.
Spor se je vnel, ker so slovenski državni poslanci, ki jih je podpiral Bleivveis in njegov krog. kljub sklepu slovanskegai federalističnega shoda o abstinenci. odšli v državni zbor. Kot smo videli že v prejšnjih člankih, je bil dr. Jože Vošnjak trdno zasidran v taboru mladosloven-cev. kar nam potrjuje tudi njegova borba za združitev Slovencev in taborska aktivnost. Poleg tega lahko Vošnjaka. skupaj s Franom Levstikom štejemo tudi za najostrejšega kritika staroslovenske politike. Slovenskim državnim poslancem je zlasti očital glasovanje za dualizem (delitev avstrijskega cesarstva na avstrijsko in ogrsko polovico), ki je Slovencem in Slovanom v Avstriji v resnici pomenil grozečo nevarnost. Zato je seveda tudi obsojal afero ob koncesiji za gorenjsko železnico. ki jo je dobil vodja slovenskih državnih poslancev dr. l.ovro Toman. kot nekakšno zahvalo zaradi glasovanja za dualizem. S koncesijo si je Toman pridobil precejšnje premoženje. Slovenci pa so si. po
Vošnjakovih ironičnih besedah, »smeli železnico zidati v svoji lastni deželi in lastne stroške«.
kasneje Vošnjak svojega mladostnega radikalizma ni več cenil. V začetku tega stoletja, ob pisanju svojih Spominov celo meni, da v tistih časih še tako ostra opozicija vladi in abstinenca v državnem zboru ne bi zalegla. Tako pa so Krajnci le dobili gorenjsko železnico in »dr. Toman, ki je ves svoj čas in vse svoje delo žrtvoval za narod, je zaslužil, daje vsaj zadnje dni življenja brezskrbno preživel.«
Sicer paje bil Vošnjak po lastnih besedah »zmerom za kompromise. saj menim, da se v politiki z glavo skozi zid navadno nič ne opravi in da se mora iskati le bolj to. kar zbližuje in združuje, ne pa to kar razdira.«
i a nesimpatična črta Vošnja-kovega političnega profila se nam pokaže tudi pri proučevanju njegovega liberalizma. Povedali smo že. da je bilo sloven- < sko narodno gibanje močno konservativno, kar je odbijalo napredno slovensko inteligenco.
6. stran *
OD TU IN TAM
Titovo Velenje * 26. januarja 1984
NK Ravne-četrta zmaga
Čeprav nekoliko pozno, ko so nogometna igrišča že pokrita s snežno odejo, informacija, da je tudi v minuli nogometni sezoni v jesenski ligi mladih zmagala ekipa NK Ravne. Mladi nogometaši si lahko tako prišijejo na svoje drese četrto zvezdico, saj so že četrtič osvojili pokal v nogometni ligi mladih velenjske občine. To pa je vsekakor dokaz številnih znojnih treningov in borbenih tekem. Sami pravijo, .dn ni važno, kdo zmaga, le pošteno mora zmagati. NK Ravne se financira večinoma sam, le v pretekli
sezoni jim je priskočil na pomoč bife Podbregar in avto-prevoznik Franc Sovič. Mladi iz NK Ravne si tudi v prihodnje še obetajo kakšno končno zmago, čeprav se ekipa nenehno pomlaja zaradi odhoda fantov na služenje vojaškega roka.
V tem zimskem času pa mladi v OO ZSMS Ravne tudi ne mirujejo. Organizirajo si razna športna tekmovanja, uvedli pa so tudi sobotne klubske večere, kar še popestri njihovo življenje.
COP
t v	» © 9 t		
p %A Wm-	f - : » > (M 'v £'■s /"H - Pa*. i	4 * v * M1 «kf M S? J A-ZN /O	1 ft.-
t i 'm * i	v jf It j % »•«#' 4* » V,. ^ 4 i v *	1 r, %§ % in	^grrr-
Šmartno ob Paki
K zdravniku tudi ooooldne
Do sedaj v lepem zdravstvenem domu v šmartnem ob Paki krajani niso imeli zagotovljene popoldanske splošne zdravstvene službe. Tako so morali za prehlad ali samo pregled pri zdravniku vzeti dopust ali bolniško. Poskusi, da bi splošno zdravstvena služba obratovala tudi popoldne, v preteklih letih niso bili uspešni. Letos, že kar na začetku leta, so znova poskusili. Sedanji obisk v splošni ambulanti je pokazal, da je delo splošnega zdravnika tudi v popoldanskem času potrebno. Ambulanta obratuje v četrtkih popoldne od 13. do 20. ure.
Svet za SLO in DS
Priznanja najzaslužnejšim občanom in DC
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Velenje za uspešno izvajanje obrambnih priprav vsako leto podeljuje priznanja, ki jih lahko dobe najzaslužnejše organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in posamezniki.
Ta priznanja so že prejele nekatere krajevne skupnosti, ki so uspešno sodelovale pri izvedbi nabora, letos pa so
Želja krajanov Vinske gore
Sodobno telefonsko omrežje
Vinska gora leži na robu žalske občine. Je razpotegnjena vas, tri kilometre dolga. Geografsko je mnogo bliže Titovemu Velenju kot Žalcu, saj je od njega oddaljena le pet kilometrov.
Krajani KS Vinska gora si že vrsto let želijo imeti sodobno telefonsko mrežo, ki bi jih povezala s svetom. Sedaj še prav posebno, ker se
ODKUPUJEMO SVINJSKE TER OSTALE KOZE PO UGODNIH CENAHI
KOTO
Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug
S //
J> / S/
1? <v

S
v>V
J
/C
J? J^ /
V BLUZ • SRAJC
• ČEVLJEV \ PLETENIN KONFEKCIJE
30 - 40°/o CENEJE
nama
v Titovem Velenju bliža koncu gradnja nove avtomatske telefonske centrale.
Zato so se 13. januarja sestali predstavniki KS Vinska gora s predstavniki PTT podjetja Celje. Zmenili so se, da bo PTT Celje v kar najkrajšem času naredila specifikacijo kablov. KS Vinska gora pa bo poskrbela za soglasje komunalnih organizacij, kupila potrebne kable in priskrbela drogove.
Zataknilo se je pri denarju. Krajani že dve leti zbirajo denar za gradnjo telefonskega omrežja, pa ga še vedno ni dovolj. PTT Celje nima denarja in tako ne more pomagati. Krajani pričakujejo pomoč svoje občine. Prepričani so, da ne bodo ostali praznih rok. Morda bo imelo posluh za njihove težave tudi Titovo Velenje, saj tam veliko krajanov združuje svoje delo. In morda tudi PTT Titovo Velenje.
Kakorkoli že, v Vinski gori so se odločili, da bodo imeli telefone. Za to so že veliko storili. In bodo še več. Složni kot so, bodo prav gotovo uspeli.
Vlasta Bukanovsky
prvič prejeli ta priznanja tudi posamezniki, predvsem za zavzeto delo na področju obrambnih priprav, za katere je odgovorna občinska družbenopolitična skupnost. Letos so priznanja za posebno prizadevanje pri razvoju koncepta SLO in DS v občini preieli-
Za izkazano Visoko stopnjo odgovornosti pri dolgoletnem delu v kurirskem pozivnem sistemu občine Velenje: Anton Javornik, Ivari Mijoč, AlojzOjsteršek. DaniloTorej.
Za prizadevno delo pri organiziranju dela kurirjev v krajevnih skupnostih: Franc Vazner iz KS Desni breg, Er-vin Uranjek iz KS Škale, Ivan Polovšak iz K S Šoštanj-Flor-jan. Viljem Bunderla iz KS Pesje. Anton Florjan iz KS Lokovica in Fadil Krupič iz KS Levi breg.
Za zavzeto sodelovanje na mobilizacijski vaji v letu 1982 je priznanje prejel Ivan Plas-kan.
Za trajno pripravljenost pri organiziranju prevozov za potrebe oboroženih sil je priznanje prejelo APS iz REK Franc Leskošek Luka,
Za zavzeto delo pri organiziranju sistema civilne zaščite v TGO Gorenje pa Anton K rajne.
Za zavzeto delo pri organiziranju sistema civilne zaščite v krajevnih skupnostih so priznanja prejeli: Edo Kuhar, Štefan Plaskan, Franc Mu-melj in Edo Kaše.
Priznanje so podelili tudi za zgledno sodelovanje pri vseh aktivnostih enot civilne zaščite v občini. Prejela sta ga Maks Švener in Alojz Dobnik, za izkazano visoko stopnjo zavesti pripadnosti in pripravljenosti ža delo v sistemu civilne zaščite občine, je priznanje dobil Peter Kopitar, za večletno tvorno delo v enotah občinskega centra zvez pa Srečko Švajger, Danijel Drev in Alojz Mazej.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Še enkrat o stanarinah
Pred kratkim sem v vašem časopisu zasledila seznam stanovalcev v občini Velenje, ki niso poravnali stanarin. To me je spodbudilo, da se oglasim, vendar v nekoliko drugačnem smislu. Kje so vzroki, da stanarine niso bile poravnane!? Tudi sama sem se odločila, da v tem mesecu ne bom izpolnila svoje obveznosti do sisa. Nekatere usluge, ki so zajete s stanarinami, namreč kljub večkratnim različnim intervenciiam
še vedno niso izpolnjene. Velenjski Toplovod nas že 4. mesec pušča brez tople vode. V mesecu novembru nekateri prizadeti stanovalci nismo poravnali postavke »gretje vode«, vendar na to ni bilo nobenega odziva. Sedaj sem se odločila, da v januarju ne bom poravnala stanarine — morda se bo potem le kdo zganil.
Silva Aber, Prešernov trg 12, Šoštanj
naravno zdravilišče topolšica hotel - terme vesna
Topolšica, miren, prijeten kraj v osrčju gozdov. Pod strmim Lomom izvira močan vrelec zdravilne vode, katere blagodejni učinek na telo so poznali naši predniki že pred dolgimi stoletji. V rajnki Avstroogrski si je Topolšica pridobila sloves privlačnega zbirališča brezdelja vajene gospode cele dežele. V Topolšici smo zgradili nov, moderen zdraviliško-hotelski objekt Toplice, nekoč privilegij razvajene gospode, smo približali vsem delovnim ljudem. VESNA — tako se imenuje nov udoben hotel z bazeni, fizioterapijo ter čudovito okolico — na široko odpira vrata vsem!
Hitimo v službi, v prostem času, nenehno smo napeti, izčrpavajo nas stroji, utrujajo sestanki -vendar nekaj zase! Odločimo se, da bomo vsak teden preživeli vsaj en
- stonmc
zdravljenje
Ske "operne, jj**
terrr>a/na VnH
■Jsr* 2V ...
dan v topolšici
rekreacija

termalna	25 *
študentip ,„ s° din 0 <*n,
'efnafc^M/eoSin
.fi^iiBftj s 50«**
»^AsaS?
"&UP	"Porabil;
udobje
^Š*'3'^ bistro in I . vzfn^ P^nan/ infijačo
'0OsSa korana '
fifrSaJSSte
Ss J v "-tt
sa/on ko;metičn.
I 'Vkup	P°raba)
I ^ foT s 25 in več ^
i
informacije v recepciji hotela »vesna«, telefon: 891-113 ali 891-114
26. januarja 1984 * Titovo Velenje
naš obveščevalec
nas cas * stran 7
KOLEDAR
ČETRTEK, 26. januarja — PAVLA
PETEK, 27. januarja — JANEZ
SOBOTA, 28. januarja — PETER
NEDELJA, 29. januarja — FRANC
PONEDELJEK, 30. januarja - MARTINA
TOREK, 31. januarja — JANEZ
SREDA, L februarja — IGNAC
M AL i OGLAS!
KUPIM STAREJŠO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM ali brez njega, z najmanj 1000 m2 zemlje okoli hiše oziroma ugodno za obratovanje obrtne delavnice v bližnji okolici Titovega Velenja ali Mozirja. Pisne ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov Jure Sevčnikar, Loko-vica 28, Šoštanj. Telefon 881-074. Sem resen interesent. BARVNI TV GORENJE - 950, letnik 1974 (ekran star 2 leti) ter osebni avto lada 1200,letnik 1971, neregistriran, ugodno prodam. Gams, Ljubljanska 42a, Titovo Velenje, tel. 851-805. po 16. uri. PRODAM POLARNO LISICO in moško kolo Senior. Naslov v uredništvu.
IŠČEM ENOSOBNIO STANOVANJE v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Pisine Donudbe pošljite na upravo liista pod šifro »Plačam vnaprej«. ZAPOSLIMO KV JSTRUGAR-JA ALI KV KLJUČAVNIČARJA. Ključavničarstvo Jevšnik, Selo 14, Titovo Veltenje, telefon 850-855.
UGODNO PRODA,M OSEBNI AVTO Zastava PZ, hetnik 1972, z novim motorjem. (Olga Polak, Vrnjačke Banje 6, TiUovo Velenje. IŠČEM STAREJŠO) ŽENSKO, ki bi šla gospodinjit uppokojenemu vdovcu. Pisne ponudibe pošljite na upravo lista pod šifrro »Dežela«. PRODAM PRAŠIČJA ZA ZAKOL, 120 kg po 200.1.00 din. Fani Plavštajner, Dobriša vas 33. Pe-trovče.
PRODAM ZVOČNIKE FIS-HER 30/50 W. ter »angleščino 2000 S.«Vlado Skaziza, 851-100. interna 467, dopoldann. PRODAM NAVADDNO HARMONIKO V ZELO)DOBREM STANJU. Skoraj novvo. Naslov v uredništvu.
PRODAM PRALN1I STROJ, dvanajst programov,, star 10 let. obnovljen (tesnila, ce\vi, ležaji). za 7000 din. Telefon 8511-978.
V NAJEM ODDAM LOKAL cca. 70 m2 v Titovem Velenju. Informacije po telefonu 852-325. popoldan.
PO UGODNI CENI PRODAM
dobro ohranjeno otroško sobo. Telefon 851-736.
PRODAM rezervne dele za R-12 TI. Telefon 850-962. BARVNI TELEVIZOR ISKRA PANORAMA, rabljen, prodam po ugodni ccni. Milan Šikar. Celjska 9. 63220 TITOVO VE-LFNII-
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VKLENJE:
ČETRTEK. 26. januarja, dnevni dr. Hrastnikova. nočni dr. Grošelj
PETEK. 27. januarja, dnevni dr. Glušičeva. nočni dr. Zupančič SOBOTA. 28. januarja, glavni dr. Hrastnikova. notranji di. Glušičeva
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje
OGLAS
Za področje mesta Šoštanj in Titovo Velenje sklenemo pogodbo o delu za opravljanje inkasantskih opravil (inkaso stanarine ter ostalih prispevkov).
Vse dodatne informacije dobite pri DSSS SIS gospodarskih dejavnosti, Šaleška 19/a, Titovo Velenje.
Komisija za medsebojna razmerja
Vzgojno varstvenega zavoda Velenje
razpisuje
dela in naloge
ortopedagoga za določen čas (5 mesecev) Pogoj:
Končanj višja šola za specialne pedagoge — smer ortopedagog.
Prijave z dokazilgaošljite na komisijo za medsebojna delovna razmerja WZ Velenje.
Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave.
gutiukt pudjBtje £3331 Hlzllil
UMU Huitit nra no-ii i
Komisija za medsebojna delovna razmerja
Gostinsko podjetje »TURIST« Nazarje, objavlja več prostih rnest za dela in naloge
KV NATAKAR
za nedoločen čas
Enoscbna stanovanja zagotovljena.
Pisne vloge sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: GP »TURIST« Nazarje, Nazarje 2.
V SPOMIN
3. februarja 1984 bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, ded in praded
Alojz Jan
Ne moremco in ne bomo preboleli krute resnice, da se ne bo več vrnil med nas. Hvala vsem. ki se ustavijo ob njegovem grobu.
Neutolažljiva žena, otroci, vnuki in pravnuka.

NEDELJA, 29. januarja, glavni dr. Hrastnikova. notranji dr. Glušičeva
PONEDELJEK. 30. januarja, dnevni dr. Pustovrh. nočni dr. Grošelj
DEŽURNI ZDRAVNIKI V
ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK. 26. januarja dr. IV>v4ak
PETEK. SOBOTA. NEDELJA 27.. 28. in 29. januarja dr. Stupar PONhDELJEK. 31. januarja dr. Menih TORFK. 1. februariadr. Lazar SREDA. 2. februarja dr. Menih
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
28. in 29. januarja dr. Danica
Bakulič. Prešernova 9 Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINARJI -VETERINARSKA POSTAJA
ŠOŠTANJ:
28. januarja do 3. februarja Ivo Zagožen, dipl. veterinar Vrnjačke Banje 7. Titovo Velenje, telefon 852-381
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage hčerke
Slavice Herceg
rojene Praznik
Težko je spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami. Odšla si tja, kjer ni trpljenja in ne bolečin. Nazaj te ne prikličejo ne solze, ne bridka bolečina v naših srcih. Ostali so nam le sledovi tvojih
pridnih rok, a v srcih naših bol in jok. Zahvaljujemo se zdravnikom iz Šoštanja za pomoč, posebej še dr. Stuparju za lajšanje bolečin
v zadnjih dneh.
Hvala tudi sostanovalcem, pevcem, duhovniku za opravljen obred, govorniku krajevne skupnosti Šoštanj in govornici društva invalidov Titovo Velenje. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem hvala za darovano cvetje in za veliko spremstvo na njeno zadnjo pot — v prerani grob.
Žalujoči: Hčerka Valerija, mama in ata, sestra Olga in brat Milan z družinama ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, stare mame in sestre
Marije Kristavčnik
iz Gaberk pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, z nami sočustvovali, ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu ospremili na njeni zadnji
poti.
Iskreno se zahvaljujemo tudi družini Škrbot, hvala govornikoma za tolažilne besede, posebej se zahvaljujemo duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: mož Milan, sin Bogdan, hčerki Ivica in Milena z družinami.

ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in stare mame
Marije Grabner
se zaiivaljujcrmo vsem. ki ste jo imeli radi. ji pomagali v času njene bolezni in jo pospremili nat zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo stanovalcem Kersnikove 1.
Titovo Velenje.
PLANINČEVI
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta
Ivana Golčarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali
cvetje.
Posebna zahvala velja DO Gostinstvo Paka in Kolodvorski restavraciji »Pod gradom.« Zalivala velja Zdravstvenemu domu Velenje, bolnišnici Topolšica in sosedom Tomšičeve 8.
Žalujoči: žena Nada, sin Dejan, hčerka Nevenka z družino in sestra z družino.
ZAHVALA
Ob boleči ip nenadomestljivi izgubi našega ljubega
Franca Oblišarja
roj. 20.2.1922 — upokojenca RLV
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti. mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Titovo Velenje. 16. 1. 1984 Žalujoči: vsi njegovi
TOKRONIKA • FOTOKRONIKA •FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOT
SB
MU
ČAKAJO NA VETER— Pred novim letom je močan veter obrnil prometni znak na Kidričevi cesti pri šoli Mihe Pintarja To-leda. Prometni znak naj bi opozarjal voznike na šolarje, ki tod prečkajo cesto. Kljub vsem opozorilom, da sedaj vozniki tega prometnega znaka ne morejo videti, še vedno odgovorni niso začutili potrebe, da ga popravijo. Očitno čakajo na prvo nesrečo.
OKRASEK - Kot kaže, je luč pri kulturnem domu v Titovem Velenju sama poskrbela za možni nadomestni del energije, ob redukciji.
Le nekaj truda bo potrebno, da vejo snamemo in jo koristno uporabimo.
Kaže, da te potrebe sedaj še ni bilo, saj je »okrasek« na luči že precej časa.
LE ŠE SPOMIN — Čudovito podobo porečja Savinje so v preteklosti dopolnjevali leseni mostovi in brvi, kot neločljivi sestavni deli njene lepote. Razvoj seveda terja njihov »umik« in jih nadomešča s sodobnejšimi objekti. Tudi tale brv v bližini Luč le še žalostno opominja na nekdanjo privlačnost.

ODJUGA je »napravila« na Kardeljevem trgu nekaj pravcatih' bazenčkov. Otroci so jih hitro izkoristili za prijetno igro, zato pa so jih bili toliko manj veseli vsi tisti, ki so jih morali prečkati. Nekateri so se jim skušali izogniti, ker pa jih ni in ni bilo konca, so pač morali stopiti do gležnjev v vodo. Kako »prijetno« je to v tem času najbrž ni treba pisati.
Golte
V ponedeljek slalom za evropski pokal
Od 30. januarja do 2. februarja Slaloma na Golteh se bodo nančno p<
Od 30. januarja do 2. februarja bo slovenska turneja za evropski pokal za ženske v tehničnih disciplinah. Začela se bo v ponedeljek s slalomom za ženske na Goelteh na progi Medvedjak. Organizatorje Smučarski klub iz Titovega Velenja, ki si že nekaj časa skupaj z delavci RTC Golte nadvse skrbno pripravlja na to za njih veliko organizacijsko preizkušnjo.
udeležile najboljše jugoslovanske smučarke, po besedah predsednika organizacijskega odbora Martina Budne pa so tudi drugi treneiji obljubili, da bodo prišli z najboljšimi tekmovalkami.
Organizacija te prireditve, ki bo tudi za pokal Velenja, ne zahteva le veliko dela, ampak tudi stroškov. Toda organizaotrju so ft-
pomagali mnogi delovni kolektivi v občini.
Ta mednarodna prireditev se bo začela ob 10. uri. Drugič pa bodo šle tekmovalke — pričakujejo, da jih bo približno sto — na progo ob 13. uri.
Organizator vabi ljubitelje smučanja, da v ponedeljek, 30. januaija, pridejo v kar največjem številu na Golte. Gotovojim ne bo žal.
Vila Široko
Vse za goste, njihovo počutje in razvedrilo
Imate goste? Jih želite povabiti v prijeten, miren lokal kjer bodo solidno in okusno postrežem? Gotovo ne boste ne vi in ne vaši gostje razočarani, če boste izbrali vilo Široko v Šoštanju.
Prijeten in miren kotiček, obdan z gozdom, bo zadovoljil še tako zahtevnega gosta. Tudi notranjost restavracije, kije za svojo kakovost prejela že štiri zvezdice, je prava posebnost in paša za oči, posebej sedaj, ko je usnje vedno bolj v modi. Prijazno osebje vile Široko se trudi, da bi bili gostje urico ali malo več, kolikor časa se pač zadržijo v tej restavraciji, zadovoljni. Vila Široko je najprimernejša za zaključene skupine, razne svečanosti (poroke) in tudi seminarje. Z njo pa že nekaj let upravlja rekova Družbena prehrana
Vodja restavracije Franc Lončarič nam je ob obisku povedal tole: »Bencinska kriza, visoke cene so povzročile, da je promet upadel. Miren in nekoliko odmaknjen kotiček, še zlasti poleti, ko je vrt poln rož, zadovolji še tako zahtevnega gosta. Zakaj nas gostje vse redkeje obiščejo. Lani
smo pripravili med drugim dve modni reviji, ki sta bili zelo dobro obiskani, gostje pa n^d takšno novostjo navdušeni «
Vila Široko lahko poa svojo streho sprejme od 60do 70 gostov, poleti pa se lahko ti hladijo na terasi, kjer je dovolj prostora tudi za 250 gostov. V vinoteki restavracije s štirimi zvezdicami v Šoštanju lahko izbirate med nekaterimi arhivskimi vini in preostalo kakovostno žlahtno kaplico. Ponašajo pa se tudi z buteljko iz leta 1938, seveda je samo na ogled.
Poleg prijetnega in mirnega okolja, solidne postrežbe ter prijaznega osebja lahko gostje ob dobri kaplici tudi prigriznejo. Za vnaprej napovedane skupine pripravijo željene jedilnike, že pripravljena prehrambena ponudba pa je v veliki meri »sestavljena« iz pljučne pečenke. Kdor pa s tem ni zadovoljen in si zaželi kaj posebnega, ima na voljo še ribe, žabje krake, kalamare. Poleg tega si lahko naroči še pršut, savinjski želodec, razne vrste sirov.« V ponudbi imamo nekatere take stvari, kijih gostje, še posebej gurmani, ne dobijo povsod. Trudimo se, da
bi obdržali kakovost. Vemo, da ima naša restavracija še nekatere pomanjkljivosti, vendarjih bomo poskušali kar najhitreje odpraviti. Nekatere smo že«.
Kot nam je povedal Franc Lončarič, imajo za letošnje leto v načrtu marsikaj. Radi bi zamenjali in obnovili del opreme. Temeljito se bodo lotili obnove zgornjih prostorov, saj pet sob, ki so gostom sedaj na voljo, nikakor ne ustrezajo zahtevam restavracije s štirimi zvezdicami. Tako naj bi preuredili tri sobe. in sicer apartma in dve solidno opremljeni sobi. Že preteklo leto so bile nekatere prireditve v vili Široko dobro obiskane. Zato imajo zaposleni v programu zapisano še organizacijo raznih koncertov in drugih zabavnih prireditev. »Vedno se mora kaj dogajati. Ljudje danes pogrešajo malo zabave, razvedrila. Zato bodo takšne prireditve, še posebej v poletnih mesecih, gotovo popestrile našo ponudbo. Vila Široko pa bo postala kraj. kamorse bodo gostje radi vračali,« je sklenil pogovor vodja restavracije vile Široko v Šoštanju Franc Lončarič.
Aktiv invalidov DO RLV
Ocenili opravljeno delo
V nedeljo so se na letni konferenci zbrali delegati Aktiva invalidov DO Rudnika lignita Velenje. V aktiv je vključenih 832 .invalidov.
Na konferenci so "pregledali, kaj vse so storili v letu, ki je za njimi. Največ časa so posvetili sodelovanju v razpravi o osnutku novega Zakona o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju, sodelovali so z drugimi aktivi invalidov, pretresali problematiko, ki jih najbolj žuli. Se vedno jc njihov najbolj pereč problem, problem prezaposlovanja invalidov na ustrezna dela in naloge, ki pa jih je v njihovi delovni organizaciji premalo. Seveda pa so se odpravili tudi na izlete, sodelo-
vali v rekreaciji in se udeleževali športnih tekmovanj.
Na konferenci so delegati Aktiva invalidov sprejeli t"di program dela za to leto. Več o aktivu invalidov Rudnika lignita Velenje pa boste lahko prebrali v prihodnji Številki Našega časa.
Kmečki Turizem pri Pirečnikovih
Prvi obiskovalci
že prihajajo
Med nalogami, ki si jih je temeljna organizacija kooperantov Kmetijstvo Šoštanj zadala za to srednjeročno obdobje, je tudi usposabljanje kmetij za turistično dejavnost (kmečki turizem). Usposobiti so nameravali tri kmetije, ki naj bi imele za obiskovalce na voljo približno 20 ležišč. Načrt so v glavnem že uresničili. Za kmečki turizem sta usposobljeni dve kmetiji in sicer ena v Zavodnjah pri Glasenčniku in druga v Skornem pri Vrabiču. Obe skupaj nudita 'okoli 30 ležišč, od tega pa jih je pri Vrabiču 22.
Seveda je sedaj najpomembnejša naloga- obeh kmetovalcev in temeljne organizacije kmetijstvo Šoštanj, kako zagotoviti dovolj turistov, da se bo vloženi denar obrnil in obrestoval.
O Glasenčniku (po domače Janku) smo v našem tedniku že nekajkrat pisali, tokrat pa smo obiskali Martina Vrabiča, kije ob koncu lanskega leta odprl nov objekt ter si tako zadal zahtevno nalogo, da bo nudil usluge večjemu številu obiskovalcev. V občini Velenje tradicije na tem področju ni. Lahko se je zgledoval le pri naših bližnjih sosedih, pri kmetih s Koroške in Zgornje Savinjske doline.
No, tudi prt Vrabiču niso bili čisti začetniki. S kmečkim turizmom so se pričeli ukvarjati že konec prejšnjega desetletja, vendar pa je bil to bolj poskus, ki naj bi pokazal, če je ta dejavnost dovolj donosna in če je možno privabiti tudi večje število obiskovalcev.
Leta 1980 je Martin Vrabič s pomočjo staršev začel graditi nov objekt namenjen le kmečkemu turizmu. 15. decembra lani pa so ta pravcati »motel« tudi odprli. V tej lepi, v kmečkem stilu grajeni hiši, je deset sob z 22. ležišči, velika jedilnica za 60 obiskovalcev, soba za družabne dejavnosti, kuhinja, klet in garaže. Do Vrabiča, po dom?!. Pirečnika, ni težko priti. Asfaltirana pot vodi s ceste proti Belim vodam ali pa iz krajevne
skupnosti Gorenje. Domačija je oddaljena približno 3,5 km od Šoštanja, le 10 minut pa je do najbližje avtobusne postaje. Kraj je prav gotovo zanimiv, saj so možni številni sprehodi po bližnji okolici, manj kot 10 kilometrov je do Topolšice in komaj nekoliko več do Žekovca. Martin načrtuje, da bo za svoje zimske obiskovalce prihodnje leto ob domačiji postavil tudi vlečnico. Zaenkrat pa je teh še malo, saj ob gradnji niso
razmišljali tudi o reklami. To želijo nadoknaditi v prihodnjih mesecih, da ne bodo glavni del sezone, ki naj bi bil poleti, sobe ostajale prazne. Zares komforten penzion ob dobrih slovenskih narodnih jedeh velja le 750 din. Pri Vrabiču pa pripravijo tudi pogostitve za posebne priložnosti za zaključene družbe. Če želite popeljati svoje prijatelje na kmečki turizem pri Pirečmku gotovo ne boste razočarani.
Objekt je lep in prijetno urejen. Postrežejo vam z domačimi jedrni.
Mladi gospodar (levo) v pogovoru z gosti — teh je zaenkrat Se malo.