. i M*k Ju r—n asdslj ju prsanikof. d«iiy t«**4**' Sundaj« and Holidsfa. . PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdalškt 1« uprarniiki prostori: NST South LawndJ« A t«. Offloo of Publication: ««67 South Lsendsl« A t«, Tslaphons, Rockw»ll 4*04 J^VEAR XXXII Cona lista je 96.00 f."^ ** ''TV* ■i*tUr J"»*ni »A IMI. al UM posveti« X CkiM—. Iia-a. «»isk v Londonu 10 zvezo s finsko 'aičita nevtralnosti severnih držav JSTANOVITEV NEV TRALNE CONE Stockholm, Švedska, 14. mar- i — Kot posledica ustavitve )Vražnosti med Finsko in so-jetsko Rusijo je prišel na po-r*je predlog glede sklenitve ob-unbne zveze med Švedsko in insko, kateri naj bi se pridru- 11 tudi Norveška in Danska, onservativni list Svenska Dag-idet piše, da Finska zdaj bolj ,g0 ^j prej potrebuje pomoč csndinavskih držav. "Moskva t stavila Finski težke pogoje," ta list. "Mnogi bodo morda >iiili Švedsko, da je ona deloma Igovorna za usodo, ki je dole-U finsko republiko. Njena dott-jst je, da sklene obrambno zve-> s Finsko in drugimi škandi-ivskimi državami, ki naj bi šči-la nevtralnost teh držav." List Tidningen trdi, da se Fin-n ne bi mogla tako dolgo upi-iti ruskemu orjaku, ako je ne i Švedska podpirala. Tudi v bo-Lr mora Švedska pomagati finski. V Stockholmu se jeze na nglijo in Francijo, ker sta Finko šele ob enajsti uri informira-l da sta ji pripravljena poslati hnado 50,000 mož, da bo lahko idaljevala vojno proti Stalino-im četam. Drugi švedski listi, med temi lagens Njrheter^ pišejo, da je Odhod v Pariz naznanjen Ix>ndon, 14. marca. — Ameriški državni podtajnik Sumner Welles je sirtoči zaključil razgovore z angleškimi voditelji i Londonu in se pripravil na od hod. Danes bo odletel z letalom v Pariz, kjer se bo mudil le nekaj ur, nakar bo zasedel vlak in se odpeljal v Rim. Tam se bo ponovno sestal z MussoJinijem in drugimi italijanskimi voditelji. Wellesa je ^poslal v Evropo predsednik Roosevelt, da, ugotovi, a-li je sploh možnost glede vzpostavitve podfage, ki naj bi garantirala pravičen in trajen mir v Evropi. Rooseveltov odposlanec je sinoči obiskal premierja Cham berlaina. Konferirala sta skoro dve uri. Chamberlain mu je dal razumeti, da Velika Britanija in Francija bosta nadaljevala voj no proti Nemčiji. Mir z nacij-sko Nemčijo ni mogoč, ker bi ta uničil civilizacijo v Evropi. Wefc> les je bil tudi informiran, da sklenitev miru med Finsko in sovjetsko Rusijo ni omajala brit-sko-francoske fronte. Naciji napovedali poraz zaveznikov Nemčija bo dobila, kar zahteva Berlin, 14. marca. — Naciji ndglašajo, da je sklenitev miru PP ■■■ med Finsko in sovjetsko Rusijo ojna na Finskem demonstrira- ^prlzj>ot novemu pohodu Nem- rsnposobiiost Stalinove oborfP ^j€j zaeno pa M napovedali \x>- tne sile in junaštvo finskih čet. iko bi Finci dobili pravočasno omot- v vojaStvu, orožju in bojih letalih,- bi lahko vztrajali v oju. Nfamesto teh stvari so do-ivali le obljube. Velika Brita-ija in Francija sta deloma od-ovorni za kapitulacijo Finske red sovjetsko Rusijo. Berlin, 14. marca. — Uradna fmi4u časopisna agentura DNB ► objavila poročilo iz Moskve, »je bila razglašena nevtralna m med finskimi in ruskimi kontnimi črtami po ustavitvi so-ražnosti. Cona je široka en ki-»ertr. Finske in ruske čete se odo umaknile v ozadje te cone Petek v smislu provizij sklepne mirovne pogodbe. Finske čete bodo zapustile *nlje severno od Liekse v so-ma, ruske pa se bodo pomakni-n»prej in zasedle teritorije, raz Velike Britanije in Francije v sedanji vojni. Ta bo dal Nemčiji vse, kar zahteva, predvsem pa zaščito, katero potrebuje. Ustanovitev sovražnosti na Finskem je silen poraz za zaveznike. V Berlinu pravijo, da Cham-berlainova izjava, v kateri je naglasil, da sta bili . Anglija in Francija pripravljeni pomagati Finski, je le nadaljnji dokaz, da je skušal angleški premier zvrniti krivdo na druge, zlasti na Skandinavske države. Ce bi bil resno mislil, bi bil postal čete ^preko ozemlja teh držav kljub protestom. V Berlinu zdaj krožijo poročila, da bosta Rumunija in Turčija sklenili nenapadalno pogodbo s sovjetsko Rusijo. Ce se bo to zgodilo, tedaj se bodo zavezniški načrti, da se Nemčija od- fo"* je morala Finska odsto- Tcfc zalog rumunskega in ru Ii Stalinu. Mi/a sklenila rit s Španijo Vzpostavitev trgovinskih odnosa jev 14. marca. — Tu je oznanjeno, da sta Anglija *amja sklenili ekonomski in pakt, kateremu pripisu-0 v«liko politično važnost. lakta je vzpostavitev tr-*>n»kih odnošajev na stopnjo * Vffd izbruhom civilne voj-^aniji. Pakt uključuje tu-KMe angleških po-'» kreditov Španiji. V Lon- J* pravdo, da bo Dakt kmalu ■PiAan. AnjriiiH s*«vor s Holandsko. Vionka 'ojtna na $mrt ■jr^illes, Francija, 14. mar-kri| < Domač« vesti Nov grob v Coloradu - Sopris, Colo, — Pred dnevi je tu umrl 63-letni Jon. Za veri, rojen pri Jančah nš Dolenjskem. V Ameriki je bival 40 let in tu zapušča dva sinovk, hčer in bra- ta- l Nesreča v Barbertonu Berberton, O. -f- Zadnje dni je doletela nesreča družino rojaka J. Valenčiča, ko je neki avto zadel ob njihovega in oba avta sta bila uničena. , Člani družine so bili le lahko poškodovani razen hčerke, katera je morala iti za nekaj dni v bolnišnico, a se .{e že vrnila domov Nadebuden alovennki športnik Chicago. — Stanko Zadel, č^n Pionirjev 569 SNPJ, je izzval publiciteto v lokalnem Časopisju kot nov zvezdnik pri "basket-ballu", ki v tej igri žanje precejšnje uspehe. Te dni se bo Zadel kosal v višji skupini petorice, imenovane Chicago Bruns, in u-pamo, da se obnese tudi tam. Clevelandake vesti Cleveland.—Tu je umrl Frank Korelec, star 76 let in doma iz Male Dule pri Gombišču. V A-meriki je bil 47 let in tu zapušča dva sinova, dve hčeri, brata in. štiri sestre. -t>---- . Avtna nezgoda v ( alumetu Calumet, Mich. — Jože Weiss, znani rojak ia Ahmeeka, je imel nezgodo, ko je zavozil s svojim avtom ob neko stavbo in si razbil volilo, toda sam ae ni poškodoval. Viharna sija angleškega parlamenta Bivii minister napadel vlado r l/ondon, 14. marca. — Leslie Hore-Belisha, bivši vojni minister, je srdito udrihal po Cham-berlainovi vladi v teku viharne debate v parlamentu, ker je zanemarila svojo dolžnost in ni hotela priskočiti na pomoč finski republiki ob pravem času. On je zahteval od premierja pojasnila in točnih podatkov tudi glede vojne proti Nemčiji. Chamberlain je zadnji pondeljek izjavil, da sta bila Anglija in Francija pripravljeni poslati armado 50r 000 mož na Finsko, toda slednja ni nikdar vprašsla za tako pomoč. Hore-Belishi se je pridružil tudi David Lloyd George, angleški premier v času svetovne vojne. Oba sta silovito udrihala po premierju Chamberlainu in članih njegovega kabineta. Opozieiji, ki jo tvorijo laboriti in liberalci, se je pridružilo tudi več konservativcev. Iz zanesljivih virov je prišlo poročilo, da se bo splošna debata o vojni situaciji pričela v parlamentu 19. marca, ko bo Chamberlain podal svoje poročilo o poteku vojne. Mehiški ielezničarski odbor odstopil Mežico C!ty, 14. marca. — Sedem članov upravnega odbora mehiških državnih železnic je odstopilo vsled intervencije predsednika Cardena»a. Cardenaa ae je namreč odločil za reorga-nizlranje železnic, da bodo bolj usjiešno operirale. general hvali junaštvo finskih vojakov 200,000 Rusov in 15,000 Fincev ubitih v vojni OGROMNE SOVJETSKE IZGUBE Helainkt, Finnka. 14. marca.— Fe ld marša I Carl Gustav Manner-heim, vrhovni poveljnik finske oborožene sile, je v svoji deklaraciji poveličeval hrabrost finskih vojakov in jih imenoval junake. Dejal je, da je v vojni, kl je trajala 105 dni, padlo 200,000 Rusov ln 15,000 Fincev, (Zunanji vojaški veščakl v Kopenhagnu, Danska, pravijo, da so bile izgube večje. Po njih sodbi znašajo ruske izgube 250^ nI cilj japonske kampanje. 000 ubitih in 250,000 ranjenih, finske pa 30,000 .ubitih in 85,. 000 ranjenih.) w\ r — "Mir je bil sklenjen med našo državo in Sovjetsko unijo," pravi Mannerheim v svoji iija-vl. 'To je težak udarec Finski, ki je morala odstopiti Rusiji pokrajine, v katerih so se vršila najbolj ostre bitke. Na teh boji- Vojna težko breme za Japonce Umik iz nekaterih krajev napovedan Sanghaj. 14. marca. — Japonci ao po 22 mesecih nenapovedane vojne na Kitajskem prišli po aodbi zunanjih vojaških vešča kov do točke, ki zahteva odpoklic čet ii več mest ln krajev, katere so okupirali. Vojna je-po-vzročila kaos v japonskem go-spodaratvu in ljudje ne bodo mogli nositi nadaljnjih davčnih bremen. Kriza se je poostrila in kaže, da odločitev ne bo )>adla na kitajskih bojiščih, Veščakl napovedujejo, da bo Japonska morala potegniti svoje čete najprej is južne Kitajske in potem is krajev ob reki Jangtse. Severno Kitajsko bo skušala obdržati pod svojo kontrolo za vsako ceno. Okupacija te je bil glav- Japonske vojne operacije v velikem obsegu so bile ustavljene na Kitajskem. Bitke se sloer vršijo dnevno v mnogih krajih več sto milj dolge fronte, toda ofenziva na široki podlagi ni več mogoča. Japonska se Je izčrpala v vojaškem in ekonomskem ozl-ru v dolgi vojni s Kitajsko. V Tokiju zdaj npajo, da bo usta- Ščih ste vi vojaki prelivali svojojnovltev nove centralne kitajske vlade pod Japonsko kontrolo kri sa vse, kar vam je bilo sveto in drago. Vi niste hoteli vojna, temveč mir, delo in napredek, toda v borbo ste bili potisnjeni proti svoji volji, V tej borti sta demonstrirali svoje junaštvo, ki skoro nima primere v zgodovini. Vaši junaški čini bodo trajno zapisani^ zgodovini. Cez 15,000 vojakov med vami ne bo nikdar več videk) svojih domov, toda ponosni moramo biti na dejeftm, da je sovražnik dobival težke udarce kljub ogromni premoči. Najmanj 200,000 sovražnikov le-ži mrtvih na naših zasneženih poljanah. Ako ti zdaj upirajo svoje steklene oči v finsko nebo, ni naša krivda. Vi ste le sledili strogemu vojnemu pravilu, da je tre/ba pobijati; če nočete biti sami ubiti. Uničenje Čez 1500 ruskih tankov in 700 bojnih letal na naši zemlji je zgovoren dokaz vašega junaštva. Kljub temu junaštvu, ki ste ga demonstrirali na vseh bojiščih, Je morala naša vlada skleniti mir pod težkimi pogoji. Naša armada je bila majhna in nepripravljena na vojno z mogočno državo, kl raz-l»olaga z ogromno oboroženo silo. Skušali smo dobiti pomoč v orožju in bojnem materialu zunaj naših mej, a naš trud je bil zaman. Pomoč smo potrebovali v momentu, ko se vse države obo- U - • - rožujejo In same potrebujejo meZGneM ZOROM orožje. To je bila naša tragedija. I "11 *MfW,IM Finski vojaki, bodite ponosni na to, da so vaši junaški čini vzbudili občudovanje po vsem svetu! Vsša hrabrost in odločnost ne I ' bosta nikdar pozabljeni." I . Chicago. 14. marca. — Strogo Svojo deklaracijo je feldmar-! izvajanje federalnega zakona šal podpisal: "Mannerheim, vr- minimalne mezde in makaimal-hovnl poveljnik finske armade v »«gs delovnika je napovedal u- trdila izvojevane pridobitve. Za načelnika te vlade je bil iibran Wang CingveJ, bivši kitajski premier, ki se je pridružil Japoncem po sporu z generalom KalŠe-kom, vrhovnim povsljnlkom kitajske oborožene sile. Japonska vojaška sila Je zdaj ra as tre as na po vsej Kitajski. Generali stalno poalvajo vtadd v Tokt j o, naj Jim pošlje več mot In bojnega materiala, toda zaloge so skoro izčrpane. Fantje v starosti 18 do 20 let tvorijo edine čete, ki še prihajajo na Kitajsko. Malarija in druge bolezni, ki se običajno pojavljajo na Kitajskem, kosijo japonske vojake. Med onimi, kl so bili poslani na Kitajsko ob Izbruhu sovražnosti, so boleani zahtevale veliko število Žrtev. Čeprav Japonci kontrolirajo vse glavne kitajske luks in železnice, Kitajci šs vedno dobivajo gasoiin, tovorne avte, strelivo in letalske pritikllne, sami pa izvsžajo les, pločevino In druge produkte y tujino preko francoske Indokine, kar pomeni, da Kitajska še ne bo, če sploh bo, kmalu podjarmijena. Strogo izvajanje Kriitelji bodo kaznovani roosevelt ožigosal ruske mirovne pogoje Huda obsodba brutalne agresije * i FINSKI POSLANIK PRI HULLU NVaahington, D. C., 14. marca. — Predsednik Roosevelt Je včeraj izjavil, da zaključenje finsko-ruske vojne ni razjasnilo dednih in prirojenih pravic malih naro-doh glede -vzdrževanja in obrambe njih integralnosti proti agresiji in napadom s strani mogočne oborožene sile. Predsednik je ponovno naglasil svojo obsodbo raba oboroie-ne sile v poravnanju konfliktov In krAtnja načel mednarodnega pravu, ki jo ja izrekel v svojem govoru 1. decembra preteklega leta. To obsodbo je uključll v novo deklaracijo, v kateri pravi: »"Finska vlada ln narod uživata danes večji rsšpekt nego kdaj prej pri ameriški vladi in ljudstvu, Čeprav Je morala Finska kapitulirati pred mogočnim ln brutalnim sovražnikom in mu od-stopiti teritorij« na podlagi bm-obzirnlh in krivičnih pogojev. Obramba finske neodvisnosti ln svobode v bodočnosti bo ottiko-čena. Kapitulacija ne pomeni, da se morajo mali narodi odpovedati pravici obrambe svoje neodvisnosti ln integralnosti pod pritiskom oborožen« pasti." Hjalmar J. Procops, finski poslanik v Washingtonu, Je dajal o Rooseveltov! deklaraciji: "Osebno visoko osnim novo predsednikovo potrditev načel pravičnosti in moralnosti." Procope je konfsriral i držav-nlm tajnikom Hullom predno je Roosevelt podal svojo deklaracijo, v kateri je ožigosal Stalinov« mirovne iiogoje in obsodil brutalno agresijo. borbi proti boljševikom." Zdravniki proti socializaciji medicine Philip Fleming, načelnik divizije federalnega delavskega dspert> menta, v čigar področje spada administracija tega zakona. Fleming j« govoril pred člani Zv«> zevIHinoiakih tovarnarjev v ho- ltalijansko-sovjet* ska pogajanja Rusija »*e prijatelje na jugu Rim, 14. marca. — Zdaj, ko J« bila vojna med Finsko In Rusijo končana, se j« Stalin prlč«l pogajati z Italijo glede sklenitve nove trgovinske pogodbe. Poročila glede pogajanj so začela krožiti zadnji teden, ko J« Nemčija obljubila Italiji, da JI bo DO-šiljala premog |k> želesnki, ker Je poostritev brltske blokade u« stavila dovoz nemškega premoga v Italijo po morju. : Vest is zanesljivega vira «a glasi, da posebna sovjetska misija pride kmslu v Rim, kjer •• bo pogajala z italijansko vlado glede sklenitve nov« pogodb«. Cilj SUlinov« politik« zdaj je, u-trditev vezi med Rusijo In Italijo ter drugimi drŽavami v Južnovfhodnl Evropi, Minneapolis, Mlnn., 14. marcs. H#|u u g^jj, T(| b„ prv, nJf. - Dvajset tisoč zdravnikov, ka- gf>v J(ivnj nMtopt <>dklir f, j§ Kanada zgradi veliko municijsko tovarno Ottawa, Kanada. 14. marca — V Uda je naznanila, da bo zgradila veliko municijsko tovarno v Parry Houndu, provinca Onta-rio. Načrti so bili že odobreni in gradnja se bo pričela v aprilu. Tovarna bo stala čez $20r 000,000. tere je uredništvo magazina Modern Medkine vprašalo, ali bi ko-operirali z vlado pri izvedbi načrta gled« socializacije medicine, se je izreklo proti. Uredništvo predsednik Roosevelt imenoval zs administratorja zakona. Prej je bil Fleming pomožni delavski tajnik. V svojem govoru je poudarjal, msgszlna prsvl da nima zveze « ^ bodn on(# hj kr4|Jo lMkon< ,tro. Ameriškim medicinskim društ vom, ki Ima č«z sto tisoč članov Ta organizacija s« j« prej Isre-kla proti socializaciji medicin«*. Obnova bitk med Rusi in Japonci Sanghaj, 14 go kaznovani. "Upam, da Ušlo podjetja, ki so udeležena v meddržavni trgovini, sktbela, da ne bo vzrokov za pritožile", J« dejal. "Zatiranje delavcev In Izkoriščanje z natezanjem delovnih ur mora biti odpravljeno. Prav tako mora izginiti; nepoštena mares. — Mem konkurenca med industrijskimi dospelo poročilo ae glasi, da so podjetji." se bitke med ruskimi In Japon- Fleming Je povedal, da J« bi- akim tetami obnovile pri Nomon- lo le več firm kaznovanih, ko ao hanu, kjer je meja med Zunanjo bile spoznane za kriv« kršenja Mongolijo in Mandžurijo. Poro- mmwdn*g* zakona v Illirtotsu, In- čilo dostavlja, da ruske čete pri- ,dlani In Wisconslnu. Skupna hajajo na to ftonto Iz Sibirija, vsota, ki so jo moral« plačati, j« Japonska se odpove pravicam na Kitajskem Teklo, 14. marca. — Zunanji minister Hačiro Arita je Izjavil pred člani zbornlškaga proračunskega odseka, da se bo Japonska odpovedala izjemnim teritorialnim pravicam na Kitajskem. Clanl kabineta so že odobrili U korak, toda izveden bo po ustoličen ju nov« kitajske centralne vlade, kateri bo načeloval bivši kitajski premier VVang CingveJ. HMnJI s« J« pridružil Japoncem po sporu z generalom Kaišekom. vrhovnim poveljnikom kitajska oborožen« sil« i znašala $140,000, U pa n« uključuje vsot« čez $400,000, katera j« bila razdeljena med delavec, ki so bili prikrajšani za zaslu- > * Ali P R O S V E T * tbe enlichtenmwft GLASILO 1» LASTNINA ILOVDnU MAM PODTOIM JSDSOTS nš m a a m muiomm rMatea Saaart» to M'*«m» Sa aa rmb Hat m aaaarl Stalinov "mif Glasovi iz naselbin V sredo zjutrsj je počila veat, ds je v Moskvi podplasn mir med vladama Finake in Sovjetske unije. Od tega miru je Stslin dobil veliko več kot je prvotno zahteval od Finake. Kolikor doslej vemo, je to, ds je Finska postala druga Cehoslovsška po famozni monakov-ski meietarijl, ko jo je Hitler obrezal od vseh atrsni ln popolnoma ubil njeno obrambno silo; ns ensk način je zdaj Hitlerjev sodrug Stalin obrezal Finsko, da Čim prej izkrvsv! dokrajs, kolikor ie ni Izkrvsvela v zadnjih ato dneh, nakar jo lahko pobsie v svojo torbo, kadar koli se mu bo zahotelo. Kar js pri tej zverski operaciji značilnegs, je to, ds so Angleži in Francozi in ameriški kapitalisti, ki so po kriku stslinovske propagande in njenih sopotnikov ustvarili Finako v svojem Interesu, ki so jo oborožili in ji zgradili njene utrdbe v svojem interesu, kl ao jo nahujaksli na odpor proti Euaiji v svojem interesu —- — dS so zdsj ti imperislističnl Angleži, Francozi in Američani mirno gledali, ko je njihov "a-gent" (finaka vlada) v Helsinkih kapituliral ln •preje! sramotne pogoje miru! To je značilno! Anglija ln Francija nista storili ničesar, ds bi izdstno pomogll svoji fin* ski "koloniji", katero sta baje imeli za "atop-nico" v Rusijo; menda ata čakali, da ju njun "agent" ssm pokliče ns pomoč, smpak "agent" nI hotel njune pomoči, ki bl rea kaj zalegla. Finska bajs ni hotela sngleško-francoake pomoči is razloga, ker sta bila Švedska ln Norveška proti temu ln ker je bil Hitler proti temu I Zdaj je jaano, koliko vpliva in moči ao imsli angleški in francoski "imperialiati" na Finskem In sploh v Skandinaviji. Drugs značilnost je pa ta, da se je Stalin ponižal doli do "ničvrednih angleških agentov" v Helsinkih in je z njimi aklenll mir. Kam pa js d j al tiato "ljudako, demokratično finako vlado", kstero je ustanovil v Terijokih? Ali jo je že spravil v moskovski muzej ? Naj ponovimo, kar amo že večkrat zapiaali: vojna Je atrašno človeško slo, toda "mir" v auž-nosti In terorju je še bolj strašen! — Pomlad tn sploine rut mere Pori Angele«, VVash. — Par vrstic iz daljnega zapada v Pro-aveti ne bo škodilo, kajti le malokdo se od tu kdsj oglasi. Le tu pa^am kaj napiše naš dopisnik Gornik kakšen dokaj zanimiv dopis; škoda, da se večkrat ne oglasi. Drugače pa izgleda, kakor se bi že vsi Slovenci izselili iz te krasne zelena države Washington, ki jo nazivajo ever green, kar je^ tudi deloma res. Zlasti je zelena in lepa letoe, ker imamo tako lepo in milo zimo. Solnca pa vidimo jako malo, ker je večinoma oblačno, vreme pa zelo gorko, tako da je vsaka zimska obleka odveč. V teh krajih navadno pade pozimi dosti dežja, letos pa je bila izjems. Vremenski bogovi pa so dokaj nagajivi in vsak Čas se lshko izpremeni. Ns splošno pa izglede, da bo kmalu pomlad. Baš ko pišem te vrstice pozno ponoči, poslušam žabjo pesem regs-rega-rega, kar pač znači, da se bliža prijazna pomlad, oziroma da je že tukaj. Saj so travniki že zeleni, farmarji pa se pripravljajo za pomladsnsko delo, ki ga je obilo. Fsrmarske razmere so še vedno pod ničlo, ni vredno, da bi jih hvalil, grajati jih pa se ne izplača. Vzamemo pač kakor pride. Kar kupimo, je vse drago ii\ cene lezejo atalno navzgor, kar pa prodamo, je vse poceni. Skozi enajat mesecev smo dobili za surovo maslo le 26c za funt, pretekli mesec je bila cena 36c, sedaj js 29c, vse ps kaže, da bo šls cena zopet nsvzdol. Kokošjereja ae letos nI izplačala, ker ao jaj- že svobodni. Ali bi ne bilo boljše, da bi Nemci osvobodili Hitlerja kot da bi pričakovali svobode od njegs? Torej, čemu se bi naši dopisniki, ki so po mišljenju nspredni in nekateri tudi socia-listi, toliko zanimali za poročila, da zakaj ne pade toliko in toliko Fincev! Nikar ne bodite tako ne strpni glede tega. Počakajte malo in potrpite, mortla vas bo pretreslo, ko boste čitali poročila o finakih žrtvah. Ako se ne pripeti kaj nepričakovanega, morda bo še vsa finska država v člove ški krvi. Takrat si boste dali duška in boste zadovoljni z junaštvom krvološkega Stalina. Cemu metati uredniku polena pod noge? Morda pa res mislite, da bo poetala Prosveta vsled tega res tako zanimiv list, da ga bo res z veseljem čilati^ če bo več dopisov od nevernih ^Tomažev in naprednih rojakov ter socialistov, ki hočejo, da bi Molek ska-# kal z grma na grm. Oni želijo, da ae bi urednik sukal po vetru, kakor se sučejo Stalinovi sopotniki. Resnica je, da postaja Prosveta z vsakim dnem bolj zanimiv list, k&r pa je zasluga naših dobrih ln zvestih dopisnikov, ki ae bolj in bolj oglašajo z dobrimi dopisi, ki so resnično zanimivi ter podučljivi. Zasluga gre seveda* tudi uredniku, kateremp hočejo nekateri diktirati, zase pa zahtevajo svobodo. Ali ni to otročje ? Frank Milavec, 67. Nekaj za kratek čas ()glesby, III. — Minilo je par let, odkar smo potovali v druž- oa preveč poceni, tako jih ni bi rojaka Valentinčiča v stari vredne omenjati. Drugače pa še kraj. Peljali smo se z veleparni-nekako rinemo naprej. Vsaj za kom Normandie, ki je prava po-življenje Imamo vsegs dovolj, le šast, kajti vase spravi do 3000 denarja primanjkuje, ampak za ljudi vse hkrati. Tako je tudi poplave hlače se vendarle tu In' goltnll nas in nas ponesel k na-tam dobi, dobre obleke pa itakšim dragim. Zakrajšek je dobro dosti ne potrebujemo. aranžiral glede kabin. Poleg na- Z delom v Port Angelesu ne'še kabine, v kateri smo bile tri Totalitarci prihajajo skupaj Clankar Bryce Oliver Je v New l^aderju od zadnjega tedna zastavil pertinentno vprašanje: Ali Hitler res preganja in satiralflraMško cerkev? 41i je mogoče, da so bils poročils o ns-psdih na katolike v Nemčiji in Avstriji, o konfiskacijah in sličncm, v večjem delu Jg propaganda? Rea je. piše Oliver. da je bik) v Nemčiji la Avstriji mnogo protikatoliških incidentov, posebno glade dunajskega kardinala InnitserJa, dejstvo pa je, da ae kardinal Innltzer danes dobro počuti in tudi kardinal Faulhaber v Nem-čiji ae nič ne pritožuje. Na drugi atrsni je Hitler sam isjsvil, da je katoliška cerkev v tretjem raj hu? najbolje plačana in najbolje zaščitena na svetu. Ali je to kakšen znak perseku-cij? - Neverjetno je, da bi Hitler zatiral katolUko cerkev v Nemčiji in Avstriji, istočasno pa bl isti cerkvi pomagal do zmage in prejšnje kontrole v Španiji — kar je v resnici storil s Mussolinijem vred. Oliver opozarja na nekatere značilnosti v A-meriki. na zelo simpatična |s»ročila v nekaterih katoliških listih o nacijskem gibanju. Na primer newyorška publikacija Facta in Review je pred nekaj tedni poročala iz nacijskih virov o "preporodu katolicizma na Češkem." V tem poročilu se bahajo, da je katoliška cerkev dobila nazaj mnogo privilegijev na Češkem in Mo-ravskem, odkar je bila republika uničena; cerkvene procesije danes svobodno korakajo skosi Hradčane v Pragi, v tole se je povrnilo raspelo in mnogo romanj, "božjih potov" Je bilo vzpostavljenih . . . Za vse to morajo biti katoliki hvaležni Hitlerju , . . „ Ali to ne pomeni, da je Hitler naredil katoliški cerkvi veliko uslugo, ko Je zadavil čehoalova-ško republiko in je izpremeni I v svoj protakto-rat — kakor je storil Vatikanu drugo veliko uslugo, ko je s Mussoliaijem vred umoril špan ako republiko in povrnil španski hierarhiji nje oe »tare privilegije? gre. slabo, ker ae dokaj prilično dela. Papirnice obratujejo s polno paro ln tudi šumska sli lesns industrija je v polnem zamahu. Delo ae pa kljub temu težko dobi ln arečen je tiati, kdor ga ima. O vsem tem: o Industrijskem delu, farmarstvu ln ostalem bom natančneje poročal pozneje. Dotakniti ae pa želim nekoliko naših dopisnikov, kl ae oglašajo v dnevniku Piular iz La Salla se je razgovar-jala s Tonetom o konvenciji, na kateri je bila tudi ona, Cekuta in Mary MiŠjak iz Oglcsbyja sta razpravljala o denarju in busi-nessu, medtem ko sva midva z Zakrajškom modrovaal o vele-važnem vprašanju, dali je nastala prej kura ali jajce. Nahajali amo se Bredi morja. Valovi pluskajo ob ladjo In vetrovi kažejo svojo moč. Mnogi so oboleli na morski bolezni. Nekdo potrka in vpraša uljudno, če imamo morsko bolezen, kajti on ima zelo dober (tožirek za naa proti tej bolezni. Ker Toneta nisem iioznala, sem mislila, da je zdravnik in sem ga povabila, naj sede ua stol. Vsekakor nam je dal dobro kapljico, ki se nam je tudi dobro prilegla. Pri tem pa je Tone naredil napako. Mislila sem, da bo po vseh zdravniških pravilih najprej potipal žilo na roki, da vidi, kako utriplje srce in če pravilno funkcijonira. V eni roki bi moral imeti uro, z drugo pa bi poti|wl žilco. Seveda bi bil tudi moral ukazati, naj mu pokažem jezik, če je he! ali ras-pokan, kar bi pomenilo bolezen. To bi bila pravilna diagnoza. Dalje bi moral imeti gumijasto cevko in pa toplomcrček, da bi zme-ril vročino. Vsega tega ni imel. Pri obedu sem izpila dve čaši tistega francoskega vina in stavim, da'sem imela vročine 104 v senci. Tako je bilo drugače. Ampak Tone je bil kljub t,emu okej, saj nam Je prinesel tudi salame, da smo se malo |H>gostile. Končno se lahko zapiAe in reče, da smo se imeli dobro. ., V starem kraju sem šla k procesiji. Župnik je naznanil a prlž- sopotnik Tone ni imel nobenega pušeljca na potovanju. Vsekakor bi bilo lepo, da bi družba poklonila vsakemu potniku šopek cvetlic, magari če bi bile koprive. Citala aem dopis, v katerem Tone piše, kako mu je poredna Nežika ušeaa navila zaradi pušeljca. O ti presneta Neža, kakšno "pumpo" (srce) pa je vendar imela, da je z njim Uko okrutno ravnala! Za danes naj bo konec o morskih valovih, žilah, toplomerih, pušeljcih in o "pumpah". The resa Duiak, naročnica. e vsaj in ftlfc diia kakor ovce, vae do tedaj ni niče, da 1» mežnar v procesiji pričakovsti nič boljšegs i nosil "ta velik" križ. Ps je dejal Da, dobro bi bilo, ds bi ae mežnar. ds nosi svojo ženo na Stalin obril in vrgel avoje koAa- hrbtu in večjega križa pač nl-te brke pod noge ruakemu ljud- ma kot je U. Videla sem tudi atvu. a še posebej poudarja, da koli-co sto jezikov se govori v Rusiji, zamolči pa drugo resnico, da so-vjeti pustijo vsakemu narodu rabo svojega jezika. Se več: narodom, kateri pod carjem niso imeli svoje slovnice, so jim jo preskrbeli, da so se zamogli uči-pisanja in čitanja...Treba bi bilo, da bi imeli voditelji Slovanov malo več slovanske zavednosti, namesto da razdružujejo slovanske narode; naj bi jih sdružili v en sam slovanski narod, kakor so na primer storili Nemci. Tudi Nemci so bili zelo razdruženi. Imeli so več kraljev n hereogov, kateri so vladali vsak v svoji provinci ali državi n se bili med seboj na življenje n smrt. Imeli so en pismeni jezik, ln to jih je združilo, dasi se dialekti v posameznih provincah razlikujejo mnogo bolj kot jezik med Slovenci in Hrvati. Živel sem več let na severnem Nemškem in njihovemu dialektu (plat deuteh) sem se moral privaditi. Med Slovani je ta bolezen, da si vsak posamezen narod, oziroma njih pisatelji, pripovedujejo, da je njegov jezik najlepši na svetu. Ze pred leti 4>i bili morali delati na to, da bi tele slovanske dialekte spravili skupaj v en pismeni jezik. To bi bilo za Slovane velikega kulturnega pomena. Pa bodo nekateri čitatelji zakričali: "Poglej ga narodnjaka! Mi nismo narodnjaki, temveč mednarodni !" Pozabijo pa na to, da mednarodnega naroda sploh ni! Treba si je zapomniti tole: da vsak narod se prične pri posamezniku, torej pri lastnem "jazu" ali pri posameznem človeku. Najprgi moram gledati, da svoj "jaz" spravim v dober položaj, da zamorem žiyeti ter se samostojno gibati, šele |M>tem se zamorem združiti z drugim posameznikom. Isto je z narodom. Predno se more narod združiti z drugim narodom, se mora najprej orga-nisirati doma kot narod, kajti mednarodnost obstoji is poea-meinih narodov, narod pa is posameznikov. Pa se mi je prijatelj pri baru smejal, češ, da sem najprej Slovan, kakor je Nemec najprej Nemec. Da. prijatelj, to je pravilno. Najprej sem "jaz" — torej Slovenec — in tako je s vsakim posameznim narodom. Kajti po mojem mnenju, kdor ni združen v narodu, ne more biti tudi mednaroden. Kako naj bi bile reke. ako bi ne bilo studen-»< m potokov, in kako morja, ako bi ne bilo rek? Studenci se združujejo v potoke, potoki v reke. ki se stekajo \ morje. Zadnje čase se čita v dnevnikih. tla ae deluje na tem. da se med Finsko in Rusijo naredi mir. To je zelo zadovoljivo in 'upati je, da se Švedski in Noiv . veftki to posreči. Kajti če se bo 'vojna nadaljevala, bo zanju hud udarec. Francija in Anglija hočeta poslati avoje vojaštvo proti Rualji skozi ti dve državi, lipam, da prej pride do miru, predno se to zgodi. (Dopis datiran 8. marca.) V Prosveti št. 48 br. F. A. Vider poroča v številkah, koliko so kapitalisti zapadnih demokracij zaintereairani v Finsko. To da seveda veliko misliti, zakaj se Uko boje "ta rdečih"! V isti številki je tudi dopis br. Antona Jurce iz Detroita, Mich. Pomislite, brez komentarja! Tudi jaz ne odobravam napada na Finsko, a tudi obsojati ga ne morem, ker mi razmere niso znane. Drugače se pa popolnoma strinjam z njegovim dopisom. Frank Podlipec, 449. t % Domača zabava hoc. Icluba We*t Allis, Wis. — Tukajšnji klub 180 JSZ priredi domačo zabavo v soboto zvečer, 16. marca, v Kraljevi dvorani. Vstopnina 60c. Uljudnp ate vabljeni na to priredbo. Pripravljalni odbor bo skrbel, da boste zadovoljni. Torej na svidenje v soboto. (Ostalo bo priobčeno, ko pride na vrsto.—Ured.) Frank Matkovich. Kupa trpljenja Johnstovvn, Pa. Ali bo kupa grenkosti Že izpraznjena? Nedvomno to pereče vprašanje visi kot -DamoMJejev meč na tenki niti nad glavami prizadetih sUršev in članov družin, katere so bile obdarovane z mnogimi nesrečami, boleznijo in smrtjo. Vse to Uko rado spremlja družine leta in leta naprej. Pod to Kupo. trpljenja in skrbi živim tudi jaz z mojo zoženo družino; od šestih otrok jih je nam poleglo v grob že pet. Nama s soprogo je ostala le še 21-letna hčerka, ko nas je po dolgotrajni in mučni bolezni zapustil aju-traj, 4. marca, naš nadarjeni ' sinko Henrik. Od nas se je poslovil z lepimi pozdravi in priporočili na vse sorodnike, sosede in svoje sovrstnike ter nam obenem priporočal to in ono glede I bodočnosti; zlasti pa je priporočal svoji materi, naj si ne vzame njegove smrti ipreveč k srcu, rkajti sedaj prihaja ura slovesa. Sicer bi bil Še rad med nami, ampak mu ni mogoče, je govoril. "Daddy, pojdi in pokliči mojega dragega prijatelja, sosedovega Charlieja, da si podava roke." Tako sem storil in mu ga pri-vedel še o pravem času. Prizor slovesa je bil tako gin-Ijiv, da ga je bilo težko prenesti. Dasi je bilo njegovo telo že do kraja paralizirario in niti glave ni mogel več obrniti, je še vedno govoril razločno. In ko je izpovedal vse svoje življenje, je še voščil goodbye vsem, nakar nam je izdihnil tik pred svojim 20. rojstnim dnevom, do katerega je manjkalo samo še tri dni. Pokojni Henrik nam je bil zbolel že pred devetimi leti za hudo pljučnico. To je sicer prenesel, a zapustila je težko srčno bolezen, kateri se je pridružila še vodenica. Tako mu je bolezen onemogočila vse nadaljnje šolanje. Klj^b temu, da je mnogo trpel, je imel ves čas do zadnjega prepričanje, da bo bolezen končno premagal. Ker ni mogel obiskovati šole, se je vedno rad sam učil iz knjig doma; zelo je ljubil znanost. Zadnje tri mesece pa je onemogel; ne zdravniška veda ne materina skrb in postrežba, pri kateri je bdela noč in dan, ga ni mogla oteti smrti, ki je sicer kruU, vendar pa rešiteljica silnega trpljenja. Ko je ležal na mrtvaškem odru, je bila naša želja, obuditi ga vsaj sa nekaj trenutkov, da bi videl vse naše in svoje prijatelje, ki so prišli v ogromnem številu, da se poelove od njega. Polotili so mu 31 vencev krasnih svežih rož. In ko mu je zapel zbor Jugoslavije žalostinko v sadnje slovo, je bilo rosno skoro sleherno oko. Tudi sprevod — razume se, da js bil civilen ali društveni — je bil nad vse veličasten. Kot so ml povedali, se je sprevode udeležilo okrog 46 avtov. Ob odprtem grobu kakor ttt-di na domu mu je govoril v slovo br. Frank Podboy ln v imenu društva Danice 44 SNPJ. katerega član je bil, pa predsednik Frank SusUrsic. . Težko bi nam bilo v času žalosti. ako bi ne imeli prijaznih sosedov in prijateljev, ki no kar tekmovali, kdo bi mogel več polagati; noč in dan so nam stali (Dalja as L »traai.) Kakšna je Rusija? Norman Thomas in Joel Seidman KOMUNISTIČNA STRANKA - 22 Drfavo popolnoma kontrolira Stalin »kozi u munistično stranko, ki je edina dovoljena ooiv čna organizacija. Komunisti lahko i*tom;;* dikUturo komunistične stranke z diktaturo7 letariata, toda aocialiati in drugi delajo razlilT med vlado delavcev in vlado nad delavci no kil šni organizirani manjšini. Zanimivo je SUlinovo tolmačenje prepoved vseh drugih strank. V svojem referatu 7nZ usUvi, katerega je podal 26. novembra 1936 i 4 rekel, da so v drugih državah sovražni »i £ redi, katere zastopajo razne politične strank, "V USSR", je nadaljeval SUlin, "sU na dru!j strani samo dva razreda: delavci in kmetje ka terih interesi si niso prav nič nasprotni, marveč ao prijateljski. Torej ni v USSR nobene podla ge za obstoj več strank in za svobodo teli strank. V USSR je podlaga le za eno stranko za komunistično stranko." Prepoved Mitičnih strank ni torej omejena le na prehodno dobo, ne glede kako dolga je, marveč mora biti prepoved trajna. Ni treba dostaviti, da so vsaj s socialističnega sUlišča konkurenčne politične stranke lahko lojalne socializmu in USSR, čeprav & med seboj razlikujejo glede sodobnih smernic, katere naj zasleduje vlada. FundamenUlna enoU komunistične stranke so strankini odbori, prvotno znani kot "celice", katere tvorijo člani atranke in katere obstoje v vsaki uniji, sovjetu, vasi, uradu ali regimentu. Te enote, katerih je okrog 135,000, izvolijo delegate v višja strankina telesa, od katerih je najvišji vaeunijski strankin kongres. Ta kongres, ki se običajno sestane vsaki dve leti. je oficielno najvišja strankina avtoriteta. Med konvencijami izvaja njegove moči centralni odbor, ki je izvoljen na kongresu. Centralni odbor izvoli Ujnika in člane političnega biroja, ki formulira strankine smernice. Politični odbor, ali politbiro, kot je bolje znan, sestoji zdaj it desetih članov in več namestnikov. In ta politbiro je v resnici glavna sila v UjSSR, ker so vsi strankini člani — in ti imajo glavne pozicije v Sovjetski uniji — podvrženi njegovim odlokom. Njegove odloke često podpiše tudi načelnik sovjetske Vlade; toda naj jih že podpiše ali ne, posUnejo v praksi zakoni USSR. Politbiro se bavi s slehernim važnim vprašanjem in njegovi sklepi so v resnici tisti, ki štejejo. Ob priliki 18. strankinega kongresa — prvo zborovanje od leU 1934 — je Harold Denny poslal iz Moskve sledeče zanimivo poročilo The New York Tlmesu: "Kongres, ki je pričel dane« (10. marca, 1939) zborovati, se močno razlikuje od zadnjega kongresa, ki se je vršil januarja 1934. Reprezentira skoraj popolnoma novo stranko, ker ao čistke, ki so trajale od 1936 in segale v 1988, pometle mnogo najbolj znanih o-sebnosti boljševiške revolucije. Ostalo je le ie malo sUrlh boljševikov, veteranov revolucije ii leU 1917. Večina delegatov je v stranki od le-ta 1926, ko je bil frakcijaki boj z Leonom Troc-kijem ... na svojem višku. "Oficielnjj zapisnik kongresa iz leta 1934 »e danes čudno glasi. Izmed 72 tedanjih članov centralnega odbora je danes aktivnih le še 22. Mnogo je bilo ustreljenih in mnogi so ijginili brez vsakega pojasnila. "Na tistem kongresu je govorilo 135 promi-nentnih članov stranke, med njimi svetovno znani možje kot so bili Gregor Zinoviev, Leon Kamenev in Nikolaj Buharin. Od tega števila je oficielno znano, da je bilo 14 ustreljenih. E-^ den, Mihatt Tomsky, je izvršil samomor tik predno bi imel biti aretiran. Drugi, Sergej Kirov, je bil umorjen. Trije so umrli naravne smrti, veliko število drugih pa je izginilo. "Od zadnjega kongresa je bila strank« očiščena vseh anti-SUHnovih elementov in rekru-tirani so bili novi člani do normalnega strankinega števila, ki je približno 2,000,000." . Boljševiška stranka je bila od vsega svoje**-začetka zelo centralizirana In njen centralni bor je imel več moči kakor pa jc to običaj I^1 drugih političnih strankah. Člani so bili podvrženi brez vsakega pridržka odlokom centralnega odbora, ki ao bili enforsirani s strogo di* ( ciplino. Argument (Leninov) je bil, da more biti le Uka stranka uspešna v revolucionarnih prizadevanjih proti carizmu. Njene smernice « bile lahko spremenjene na strankinih kongre- j sih, toda med kongresi je imel vrhovno obla« centralni odbor. Ta forma organizacije. je #*> prikladna, da si par voditeljev podaljšuje kontrolo nad njo, ker so iz nje lahko isključeni < ki se ne strinjajo in pa oni, ki se potegujejo" vodstvo. Ker centralni odbor navadno nsstso vae atrankine uradnike in obenem ko"^*1™ vea njen tisk. ima kakšna opozicijska skupin* salo malo prilike, da bi dobila kontrolo stranko. Odkar so boljševiki prišli na f**, (Dalja ns S. atrsni.) Pred dvajsetimi M " (Iz Prosvete, 16- marca 1920) Domete vesti. V Ringu. Kans., je pro*ar-aka bolezen pobrala Joaipino Strniša it gore, članico SNPJ. Delavske vesti. Rudarji se pripravljajo sUvko 1. aprila.* Iz inozemstvo. Monarhiatični rsakr**^ so s pučem okupirali Berlin In je pobegnila na Saksonsko. NemČij« l,rfd vilno vojno. Sovjetska Rusija. Svet Uge ' sklenil, da pošlje v Rusiji komisijo 6~e tn» nov za preiskavo razmer pod sovjeti. 55SB lovice i starega kraja Slovenija lrt ,u)*Urejšega Slovenca v-gi stari hrasti padajo. V Zrju je umrl v Mestinju na Lkcm ugledni ondotni do-£ g Jakob Kidrič, ki bi le-^je poletne praznoval lOOlet-^orojstva. Včeraj K^nnika kratko sporočili, da w pšajnovici, občina Smart-v Tuhinju, umrl najstarejši »venec g. Anton Pistotnik, ki letos 8. junija dopolnil 100 V vrsti opisov življenja najstarejših sodobnikov „ podrobno opisali v novolet-n "Jutru" tudi zanimivo sto-no preteklost tega izredno rsU) ohranjenega predstavni-zdrave Tuhinjske doline. 0-Anton Pistotnik je bil vse do dnjega prav čvrst. Letošnja na, ki nikakor ni prizaneslji-, pa je na lepem tudi njemu slala večno poslanko. Na pe-nicno sredo je starček v mi-izdihnil in v soboto dopoldne legel v svojo drago tuhinj-zemljo, kiji je bil zvest vse oje dolgo življenje. Zapustil vrsto otrok, ki pa so tudi že v letih. Ko mu je bilo 95 let, aele izročil posestvo najmlaj-,u sinu Matiji, ki j* zdaj 67 utar. Z njim je na domu 65 u Ivana. Najstarejša hči rija Je *tara 69 let in živi iena v Jaršah, 631etni Janez upokojen rudar v Nemčiji, letni Jože in 591etni Gregor živita v Ameriki. Od deve-otrok sta samo dva umrla, ieno, ki mu je umrla pred 12 j, stara 83 let, je Anton Pi-»tnik živel 56 let v vzornem tonu. Požar oh državni meji :I2 kilometrov od Škofje Loke, leč od državne meje, v pri- ni letoviški vasi Sorici, je nate dni velik požar, dobro vi-vse tja po obronkih Jelovice, reti je začelo v hlevu posest-Marije Pintarjeve v Spod-Sorici in sicer zaradi kratka stika pri električnem vodu. ahoma so ugasnile žarnice \tt po vsej vasi, in seveda so »azili nezgodo tudi v elektrar-. Ljudje so slutili, da se je ne-« moralo nekaj zgoditi in so i-&\\ napake. Tako so prišli tu-do hleva Pintarjeve, kjer se medtem že razbohotil ogenj zajemal les in krmo. Ljudje domačimi gasilci vred so se si-r trudili na vse kriplje, da kaj iijo, a ni šlo. Podstrešje hle-i je bilo namreč popolnoma za-leno s krmo za 15 glav živi-i in gorelo kakor zA stavo. Ma-»ma je bila streha z vsem gornji delom hleva v ognju, ki je kutno žarel v temni večer. To bilo ob 19. uri. .V spoznanju, 1 tako ne bo šlo, so planili lju- * nad živino in jo še srečno nvili na piano. Zal pa je, da vw ostalo |*>ntalo žrtev ognja, »orel je električni mo?. r, mladca, slamoreznica, čistilnik, »krma, dva voza in pa seve-i tudi ves hlev dd tal. Škode lastnica 70,000 dinarjev, ki > le krita le s, 15,000 din aa vagini ne. Strokovna .sodba je, da je e-ktrifna na j ava v Zgornji in ^"ji Sorici zastarela. Klek-v"< eni mož-je in žene, otroke puščajo starši v stari veri. Nekaj Nemcev in Madžarov, ki žive v vasi, pa je prestopilo h kglvincera. KOKOŠKO PISMO "koroški Slovenec** prinaša pod naslovom "Le predi dekle, predi . . ." sledeča razmotriva-nja: "Ob kolovratu je rasla kmečka kultura. Staro in mlado, dekleta in fantje, so se zbirali ns prejah, zdaj pri tej, zdaj pri oni hiši. Dolge zimske večere so brneli kolovrati in motovila. Fantje so predicam svetili, vsak svoji sosedi. Družba je veselo prepevala stare ljudske popevke, pripovedovali so si pravljice In pripovedke, doživljaje na žegna-njih, svatbah in romanjih, povedali so si stare, modre izreke, si stavili uganke in obirali ženine in neveste v sosedni in deveti fari. Večkrat je prejo obiskal vaški ali popotni godec in šaljivec, kar je pomenilo družbi posebno važen dogodek. V bolj naprednih hišah se je med brnenjem , kolovratov oglasil brsvec Mohorjeve ali druge lepe knjigi-. Tako ao se spletale nitke od srca do arca in stkala se je ns teh večerih dragocena vsšks skupnost in v ta jem no« t . . . Naš vaški tkalec je že davno izdihnil. Smrt gs je pobrsls ksr ob njegovem atolu, kjer je pre-bil večino svojega življenjs. Njegov tkalski nun je odromsl v drugo vsa. lesena koča je ^gorela, atars obleka if platna ps je pri naa ie vedno v časteh. Zadnja leta je U obrt sli bolj-*«. — n mi sel z*, domače plstno vidno psdls. Stroj je nsdnmoa-til človeške roke, naravne alle so dajale poceni delovno moč, umetna svila je zatemnila veljavo dragocenega, domačega platna. Toda resna sedanjost nas zopet vodi nazaj k Častitljivemu kolovratu in tkalskemu stolu. Zakaj bi jima ne postali prijatelji, saj kolovrat in tkalski stol sta pomagala tkati našo Častitljivo kmečko kulturo." Občni zbor društva "Dobrač" v nedeljo dne 21. t. m. je bil veličasten dokaz, da hočejo trdi Brnčani še naprej gojiti slovensko prosvetno delo. Sicer v svojih poročilih niso mogli pokazati na večje prireditve in manifestacije društvenega delovanja, a nastop pevcev je najjasneje pričal, da se še vedno zavedajo, kje je njihova moč. BrnŠki pevski zbor pod vodstvom njihovega izvrstnega pevovodije se namreč tudi danes še lahko ponaša, da je prvi in najboljši zbor na Koroškem. Zato pa je tudi dejal zastopnik SPZ v svojem govoru: "Največji naš zaklad je naša narodni melodija! iNaša pesem je naša moč! O njej govoriti na Brnci je prav zaprav odveč; saj ima njena slavs ravno na Brnci svoj izvor in ste v prvi vrsti vi, Brnčani, nesli njen sloves preko meja v Slovenijo, v ostali slovanski in v vesoljni kulturni svet. Zato jo gojite z ljubeznijo in navdušenjem tudi v bodoče, kajti dokler bo živela na Brnci naš^t krasna slovenska pesem, tako dolgo bo Živel naš rod tudi tod še naprej svoje lastno, pristno slovensko kulturno življenje!" • 1 j Za čas vojne je raztegnjena najeinni#ka zaščita na vsa stanovanja in na vse obrtne lokale, ne glede na to, ali se nahajajo v novih stavibah ali ne. Olajšane so tudi možnosti podnajemniška. Uredba o policijski uri ob enajstih je stopila z 22. m. m. tudi na Koroškem v veljavo. Dne 31, jan. je imel v Celovcu violinski koncert češki vlrtuoz Vasa Prihoda. Urad za zemljiški davek v Celovcu se je preselil v nekdanje Marijanišče (Velikovška cesta 18). Glasovi iz naselbin (Nadaljavanja a 2. strani.)' ob rami. Številni venci cvetja in izrazi sožalja so nam porok, da imamo mnogo prijateljev, ki res Čutijo z nami. Vse to nam je bilo v veliko tolažbo, ki tako 06bro dene v času potrtosti človeka. Hvala vam vsem! Sicer se vam bomo zahvalili še na drugem mestu posebej. Andrej Vidrich. Glas iz Chicagu Chicago. — Zopet se drznem nadlegovati urednika, če prav sem vam pri priobčltvi mojih "Spominov" obljubila, ds vas ne bom tako hitro nadlegovsls. Ker sem pa dobila nekaj komplimentov s pripombo, naj se še kaj oglasim, mi je to dalo korsjžo, da zopet prih(Qam pred vas. V nsšem Chicagu imsmo vsakovrstna društva in klube in vsled tegu tudi vsakovrstne priredbe, ♦ Torej je dosti gradiva, da bf lahko pisali o vsem tem, a vse molči. Zakaj? V začetku aprila smo imeli koncert, katerega je priredil naš rojak Tom Cukale. S programom je moral biti vsakdo zadovoljen; in mislim, da je tudi bil, ker to se jc videlo na obrazih ljudi. Bils sem gotovs, da se bo kdo oglasil in pohvalil naše pevce in vse druge, ki so pomagali, de je priredba tako lepo izpadls, toda ! opazila sem zelo malo oziroma nič. V Ide Is sem le dopis Izven Chicsgs o tem koncertu, toda ie to je bils kritika. Veste, priprsvijati ae z vajami večer za večerom, ds ao apo-aobni zs nsstop. tudi nI šala. Ksds bi videls, ksko bi ae to nsm dopsijlo. ki smo vajeni le poslušati in kritizirati. Našs naloga nsj bi bils, ksdsr ae prirejajo koncerti ali kaj podobnegs. ds »ežemo po vstopnicah in posetl-mo njih priredbe v polnem številu. To Je vse. kar pevci sli igralci zahtevajo zs avoj trud. Seveda, tudi kritiks j« pot rebus, sli mora bili ns mestu. V nedeljo, 3. msrca. je tudi naš list Proletarec praznoval svojo .IA-letnico. Slučaj j# nane-ael. ds ar nisem mogla uriel«*tlti, slišals ps nem, ds se jim je pro-grsm sijsjno obneael. kar me EROSVETJt veseli iz srca. Moja Želja je, da bi ae Proletarec še mnoga leta boril in odbijal sovražnike, ks-kor je to delal do sdaj. Naši primorski rojaki so se pričeli navduševati za svojo primorsko govorico ali "jezik". Tudi jaz sem mnenja, ds ii tega ne bo nič. Prosim vas, če bo naš urednik pričel urejevati vaše dopise v vašem narečju, bodo tudi drugi rojaki zahtevali, da tudi njihove dopise urejuje tako kakor govore. Saj so v atarem kraju Vasi le par ur oddaljene in imajo le drugačno narečje. Mi Štajerci bi potem tudi zahtevali, da se piše drugače ko po "kranjski". Na vsezadnje smo pa le vsi Slovenci. Torej si moramo prizadevati, da bomo naš krasni slovenski jezik bolj. pravilno govorili. Glede dopisov ps je najbolje, da jih prepustimo uredniku, naj jih on urajuje po svoji previdnosti in bo okey. ■ Danes, ko to pišem, imamo zelo lepo vreme. Solnce je Že pričelo prijetno prodirati skozi okno in tudi vrabci zunaj ns drevesih so že začeli biti bolj veseli. Torej ne bo dolgo, ko bo nam mogoče zopet delati po vrtovih in bomo aopet lahko šli venkaj v naravo. Josephine Malovicht 559. Poročilo zastopnika Shsron, Pa.—V enem od zadnjih dopisov sem opazil, da je tiskarski škrat napravil nemilo pomoto, ko je zapisal Kozoglav namesto Kosoglav. On je že dolgoletni naročnik Prosvete in ne mara nositi kozje glave. Njegovo ime je torej Anton Koso-glav. Čital sem tudi Valentinčičev dopis, v katerem omenja, da sem poročal, da so se nekateri jokali ie prvi dan, ko je družba zaprla tovarno za pločevino. No, jokali se niso kakor mali otroci, pač pa to mi pripovedovali s solznimi pčmi, kar sem smatral, da se jokajo. Pri tem pa ni noben rojak prizadet, marveč nekdo dru-fci. Saj vendar ni 2500 Slovencev uposlenih v dotični tovarni. Seveda marsikateri misli o taki opazki, češ to se pa mene tiče. No, ampak če bi kompanija res opustila tovarno, bi pa res marsikateri družini stopile solze v oči, kakor so stopile meni meseca januarja, ko so mi odrezali $72 od letne starostne pokojnine. Nisem jokal radi lakote, marveč radi današnjega gnilega sistema, katerega smo sami krivi. Mi delavci imamo v rokah vse orožje, toda ga nočemo rabiti proti kapitalizmu, marveč le proti revnemu delavcu, če le malo napačno tu pa tam zapiše, že je ogenj v strehi. Veste, tudi jaz sem nekoč imel krepke mišice, zdrave,ude in tudi nekaj prihrankov. Ampsk dolgo življenje mi je izčrpalo moči in tudi prihranke. Ce te Še druga nesreča zadene, si ps popolnoma brez sredstev in moči. In tega nI kriv toliko kapitalizem kakor smo krivi sami delavci, ker nočemo spregledati in porabiti volilni listek sebi v korist. Zadnjih sedem let smo imeli vso priliko, da se organiziramo strokovno in politično. Ts-kc prilike Še ni bilo v Ameriki in je mogoče tudi nikdar več ne bo, pa naj pride na krmilo katerakoli stranka. Pri naši organizaciji imamo že dolgoletne gl. uradnike z bogatimi izkušnjami in poštenim vodstvom, vendar ps Ae nismo Zadovoljni z njimi. Treba je star plevel odstrsniti in gs nadomestiti z novim. Oni niso naši diktatorji, marveč so naši hlapci, katere mi plačujemo, in ti hlapci trosijo na* ljudski de-nar, katerega amo nakopičili, ae-veda s pomočjo hlspcev, nsd osem in pol milijona—več kakor katera druga podporna organizacija. In ta denar je zdaj v veliki nevarnosti. Treba ga je razdeliti med iibke zveze in jsdnote, kajti SNPJ je v veliki nevarno-ati, da propad« Treba Je torej vse jednote združiti in naa* glavne hlapce odstrsniti in kaznovati m njih marljivo delo. No. saj tako dela tudi kapi tali a I: ko te izmozga in izčrpa, te vrte na ce-,ato. —- Tako je razvidno tudi iz Starmanovega dopisa, katerega ps ne tiom prebavil, marveč g« naj kdo drugi, če gs more. Branil bom moje iv*t*nje do »mrti, kakor tudi poštenje vseh tiatlh, o katerih aem prepričan, da pošteno {delajo. Slišim pritožbe profil glavnim uradnikom—po Star j ms novem proti našim hlapcem | No, jaz ps tudi poštene in delovne hlapce pohvalim. Tod« naše jednote niso bile ustanovljene ns tem principu. Morda se bodo take organizacije takrst ustanovile, ko glavni uradniki ne bodo imeli nobene besede več—takrat pa tudi jednote ne bo več. Tone Valenlinčič je tudi omenil, ko bo šel ns špancir, se bo mimogrede ustavil pri meni in bom gotovo toliko prijazen, du mu bom dal kakšno smodko. Seveda jo boš dobil, samo ne smeš toliko časa čakati kskor me je lani Čakal neki farmar v lmpe-rislu. Ko je šel orat, je obesil smodko ns drevo, vročina ps je klobsso tako zdelala, da je iz nje atekla vs« m«st, nakar jo je sam pojedel. Tone, tako se lahko tudi tebi pripeti. P« ne* |K>zabi vtakniti v žep fl«ško, d« hov« klobase zalila, ker j«z nimam druge pijttče ko vodo. Potem bo-v« p« n«kop«lft sadežev, d« jih boš ponudil n« avojem vrtu, kakor ava že )«nsko leto o tem govoril«.- Anton Zidanšek. zastopnik. Delavski dom Detroit. — Največji preobrat nastane pri ljudeh t«krat, ko spoznujo samega sebe, to je te-d«j, ko spoznujo, du morajo spremeniti svoje nuviule in priznati, da im«jo kot Člani organizacije tudi dolžnosti. Detmlt-Čani, vam vsem je znano, trebujete dom, ker naselbin« brez dom« je p«č mrtva. Torej deluj mo skupno za njegovo korist In pomagajmo graditi paše kulturno delo. Potrebno je, da obnovimo delo in življenje pri SDD na vsej fronti, če hočemo, d« bo dom km«lu plttčan, je treb« še mnogo dela. Dom nam mor« biti skupno sh«j«lišče in skupno žarišče n«s vseh. ^i treba misliti, češ naj k? nekateri delajo, da vidimo, kaj InmIo napravili. Kdor t«ko pravi, se ne zsved« skupnosti. Niti enegH delničarja bi ue smelo biti, ki bi t«ko mislil. Dom naj n«m bo simbol bodoče družbe in bodimo ponosni n«nj. Delnice se danes bolj slabo prodajajo. Krivd« je mend« preslab« «git«clja. Apeliram n« vse one roj«ke, ki še nim«jo delnic, d« sežejo po njih, ko pride Agitator k njim. Bodite mu naklonjeni in zapomnite si, d« je to vaš lastni dom, od katerega boste tudi vi imeli koristi. Iz trdih bojev v preteklosti se lahko učimo, da edino v organizaciji, ki je z«snov«n« n« dobri podlagi, Je napredek delavstva. Med nami je gospodinjski klub SDD, ki je res delaven in požrtvovs-len; v njem je res pravi duh Pom«-njimi bratstv« in iakrenoati. gajmo jim in del ujmo za napredek SDD. T« odsek priredi veselico v soboto ivaoer, 16. m«rc«, pričetek ob 7. uri in vstopnina prosta. Godba U> dobra m bo igral« ta stare in mlade. K«d«r t« klub priredi z«b«vo, je zmeraj dosti smeh« in yeselj«. Z« žejne in l«čne bo vsega dovolj. Prošeni ste, d« se v velikem številu udeležite te veselice. S tem boste dali gospodinjskemu klubu priznanje in veselje do n«d«ljnjegH dela. Torej n« svidenje n« tej veselici v soboto zvečer. Delnlšk« sej« se bo vršila v nedeljo, 81. m«rc«, točno ob 2. popoldne. Dolžnost vs«kega delničarja je, da se gotovo udeleži. Tam bo prilik«, da izrazite svoje mnenje v korist organizacije. N« dnevnem redu lx> več važnih-stvari za izboljšanje SDD. Frank Tehnvnlk, 518, To »n ono Byesville, O. — Težko Mam vsak dan, d« dobim Prosveto, i* to posebno še sed«j, ko prlčuku-jem, kdaj bo prišel tis^i primorski dopis. Ksd bi vedel, če g« bom sn«l prebrati; morebiti bi g« prečitttl, tod« bi ne vedel kaj berem, ker tlsteg« jezik« še nisem sliš«l. P« saj človek Itak ne ve, k«m s|mda. Morebiti sem tudi j«z Primorec*, čeprav sem doma n« Štajerskem, le '100 metrov od kranjske meje. * " Tam ni bilo druge diference kot t«, d« smo pri naa rekli hudičev hudič, Kranjci ao pa rekli prmejkršen ., „ toda amo ae vae-eno razumeli. Ko smo prišli otroci akupaj, iyno zapeli: "Kranjaki sin pije vln\ če le gtmrce im«, če g« nima, p« ne more, p« vaeglih je dobre volje." Tam je bilo vae nameš«no—Štajerci, Kranjci, Poljancl, Dolenjci, Hrv«tJe, Korošci in tudi Srb« aem tam videl, p« amo sa vsi lahko razumeli, kakor na primer tukaj, ko borom dopise iz vseh krajev, toda dopisnikov ne poznam. Morebiti so med njimi tudi Primorci. Izgled«, da je ZId«nšek Primorec, ker t«ko ljubi tiste penn-tylv«nske mame, ki ga zalagajo s suhimi klobasami. Well, Tone, tudi jas bi se rad ankrat s tabo sestal. To ae lahko zgodi, če prideš 27. aprila v Bridgeport, O., ko bo tamkajšnji klub JSZ imel prvomajsko proslsvo. Tudi nAŠa mam« je reki«. «ko bi kdaj prišel okrog, bi ti tudi stisnil« par bu-hih klobas. Se atrinjam a Paulom Pania-nom iz Colorad« glede I^ewiaa in Greena. Jaz bi rad vedel, k«j st« bil« ta mož«k« predno je Roosevelt prišel v Belo hišo. Oba dobro poznam, Green je doma v tej okolicU samo v drugem okraju, Prej nI bilo dosti sliisti o njem. Obem« je Roosevelt d«l priliko, d« sta lahko pričel« organizirati delavce in seved« tudi n« dol«rje nista pozMbll«. Se še dobro spominjam eno leto prej, ko je bil l*wis izvoljen za predsednik« rud«rske unije. 'Na masViem shodu je rekel, Če bo on livoljen; bomo m«jnurjl dobili, vse, k«r nam spad«, in tudi se ni treba n«m bati iti v štrajk, ker bomo dobili dol«r n« dan. Jaz tlsteg« dol«rj« še nisem videl, d«si čakam Že skoraj 25 let. Rad bi videl, kd«j se bodo ljudje sp«metovali, d« bodo znali glasovati na volilni dan. l^ahko bi veliko dosegli, če bi vsi glasovali za delavske kandidate. Louis Turner, 007. Kakšna je Rusija? (Nadaljevanju a t. Itr.nl.) v Rusiji, je strankin« disciplin« post« I« Še strožja. Do neke meje je prva leta obstala možnost za širjenja legalne propagande (opozicijske) v atrankl In v njej pridruženih org«niz«cijah, tod« je km«lu tudi ta Ižglnila. Naj-pozneje od leta W8QjI v atrankl skoraj nobeneg« ostanka demokracije. (D«IJe prihodnjič.) HLOVKNMKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA Udaja Mvoiv publikacij« In še puHabnu lUt PruNVffa m« kor IMI, ter potrebno agllarljn Nvujlh draAtsv In tlanntva In •a propagando »v»|lh ld»|. Nikakor pa n« aa propagando drugih inalpornlh organiiaeli. Viski organlaaaiia bsa, ohitajno avoj* glaallu. Taral sgltsta-rknl dopUl tn saasanlla drugih podpornih argaslaaail Is s|lh drultev sa| ia sa pošiljala lista l»roavata. V blagi spomin prve obletnice smrti l|ub«as »»proga In ofota LOUIS RABSELNA kateri j* preminul 17. marr« IV.1S. Dragi «opr»a In ote, odtel al od naa preršno in naa pualll aame. Mi ae Tebe vedno apomlnjamo. 1'nllvaJ v miru in lahka n«| T! h*4a aemljlea. žalujoči oni a lit Mra. KKANCKH KAIINKI. lu otroci, Kenoaha, Wl«. NK ZA POSTAVI J A It KUNO ZIMSKO KtKN A( IC O K KIJ K Čudovit nov ročni Plinski Gorilec Preskrbi nizko leno, enakomerno gorkoto leno, enakomerno a u< »matično! Aaa H UkoJ -Potem p« |IA0 na ma»M ■koal M ohmmSv, vftuvll noalln« atroike. Iniullromar Vam ooto m a t i d n o tl«»rmoatat kontrolo, hMkoll talila. NaaUvit* m k« kianii gorkut" t*ht*. C Hajta fak I l/no podatka! 1'DOMNO! ld«alno aa apr»-membo rr»»o«n« V nojv«* »lučajih pr»«krbuj« gorkoto m nad po lov ko aoaon« gretja-AVTOM AflfNOT N ob* noga prepiha M paslt Ma ognja pripravljati. Na p*p*la noalU. tharmoatot. ZIM A V O' Craakrbl tlet", anokoSMrrno gorkoto—hi mra- ka na mu »lih »oh t god« j iju traj LAHKO! Tuhta »amo II fun-lov. Lahko odatranitl Neb*, nih vijokov. Nohtnih eovi bo odalranjovati. KM ON O Mir K N ! Za I. ta v. po-•<»hrto niabo rano Nohana ii-gub« na korjavt I mota toploto, kadar b mblto. PraokHMU vaa podat*« aorfaj! Public Service Company of Northern Illinois PROSVET* KSUT HA M SV S Old Surehand seže po koroba-ču. Črnec seveda ni čakal na udarce, marveč je kakor blisk izginil skozi vrata. "Nič ne maraj, bratec, imam tu pravo rusko vodko!" se je zaslišal melanholičen glas in iz teme je stopil širokopleč brkač. Izza golenic je privlekel precejšnjo steklenico. "O, zdravstvuj, bratec Mihael Strogov! Na mnogaja Ijeta!" In beli ?ahib je z desnico stresal roko carjevemu kurirju, z levico pa je junaško nagnil steklenico. Nato se Old Surehand in rdeči gentleman pomirita in stisneta pekarn v kot in v sobi je zopet prijetna tišina, ki jo od časa do je začudenja, kajti v tem hipu je nekdo krepko potrkal na vrata. Ne da bi sploh čakal na poziv, je vstopil mož energičnih potez in zavihanih brkov, za njim pa se je dostojanstveno prestopil človek temne polti in z mogočno krono iz orlovih peres na glavi. Kot tretji je smuknil v sobo črnec z vrsto bleščeče belih zob v črnem obrazu. "To je vreme, da bi ga vrag vzel J" sje psovai prišlec in vrgel na otomano klobuk in pas s pištolo. V hipu smo vse tri spoznali. Bil je to stari znani Surehand a svojim prijateljem Vinetujem, rdečim gentlemanom, in črnim slugo Humbukom. "Daj konjaka iz kovčega!" pravi beli aahib črncu. Črnec se zadregi prestopa. Old Sure- časa prekine goatjT^J prasketanje ognja. Nenadoma nekdo doih, -a ae njegov glas prihajal u'vXj ljave. "Letos se ne -viti pri vas, imam la. Sele čez leto dn™ glaino.0 j8?" ^ 3 * "Kapitan Nemo?" Stekel sem k vratom, da bi odprl, toda za vratmi »ii kogar. Samo s neg pada ;n |)adl « snežne, trepetajoče anetiZJ vsedajo na okna. nas zemljo. Ja*i hand pojete v kovčeg, naglo za- ^H vrti oči" in zavpije nad črncem: Najzanesljivejše ditvaTl Kje je konjak, tepec, kaj? Ali lavafce vesti ho v dnevniku «pJ « ga spet . . .? Pretepem te,,4aWi» Ali jih čitate vsak 2 ti bo koža popokala, maloprid- -—- ** než!" Listni to PA1.ANDECHS VUGOSLAV AMERICAN RADIO BROADCAST l ve/> Saturday, .'1 lo 1 p : S I A T ION W HIP ! M kilo( v les "in on > oui liml ouii ,1 n, I nglii-h and 'i" .''Ml fo ,il| the "•» . ' • a- ..ud Slovenj > - "trn im/ a /noi/riim < LASSK Al. and FOLK MUSK PoMlotenil FRAN ALHHKCHT Bogami, kako je šlo vse narobe! Zaklel sem parkrat, vstal s klopi in se odpravil aem in tja po stezah. -Povsod je vladala tišina; daleč tam pri letnem dvorcu kraljičinem je prevažalo par pestunj majhne vozičke"; drugače ni bilo nikjer videti žive duše. Ves sem bil srdit in kot • brezumnež sem tekal pred svojo klopjo gori in doli. Kako narobe mi je Ho na vaeh koncih in krajih! Članek v treh odstavkih je moral pro-«• i* paati radi enostavne okolnoatl, ker nisem imel v lepu niti navadnega svinčnika za deset vinarjev! Kako, če bi se zdajle vrnil v zastavljalnico in si dal vrniti svoj svinčnik? Potem je bilo Ae vedno dovolj časa. da dovršim dobršen del, preden bi izprehajalci preplavili ves park ? Saj je tudi morda toliko zaviselo od te razprave o "filozofskem spoznanju"; nemara sreča mnogih ljudi — kdo bi to vedel! Dejal sem si, da bi nemara lahko donesla pomoči marsikateremu mlademu človeku. Ce sem stvar prav preudaril, nad Kantom »« nisem hotel spotikati; temu bi se dalo izogniti, tre£a mi je napraviti samo ne-opaltn rt inek, č« U načel vprašanje o času in prostoru; za Kenana pa tega le nisem maral tvegati, za starega lupnika Kenana . . . Bodi kakorkoli, napisati je bilo treba Članek tolikih in tolikih kolon; neplačana stanarina, dolgi po-- gled gospodinje, ko sem jo bil srečal zjutraj na stopnicah, vse to me je mučilo ve* dan in se javljalo celo v mojih veselih urah, če jih drugače ni telila nobena bridka misel. Temu sem moral napraviti konec. Urno sem zapustil park, hoteč dobiti od zaatavljalca svoj svinčnik. Ko sem prišel z grajskega holmca, sem dohitel dve dami. Stopajoč mimo, sem se oplazil ob rokav eni izmed njiju; ozrl sem se vanjo, I-mela je polno, nekoliko bledo lice. Zdajci je zbledela in postala nenavadno lepa; ne vem, zakaj, — nemara beseda, ki jo jt slišala od koga mimoidočih, nemara aamo tiha misel. Ali morebiti vsled tega, ker sem se.dotaknll njene roke? Njene obokane prsi so se parkrat valujoč dvignile, njena roka se je krčevito oprijela oolnčnika. Kaj ji je bilo? ObstAl sem in čakal, da je šla spet mimo; jaz v tem hipu nisem mogel naprej, vse se mi je videlo Jako čudno. Bil sem sila razdralen, srdit nad samim seboj radi zgodbe a svinčnikom in v najvišji meri razburjen radi jedi, ki sem jo zaužit na prazen lelodec. Po nekakem muhastem domisleku so se zdajci moje misli zaokre-4 nile v neko posebno smer; prevzela me j* čudna slast, da bi prestrašil ti dve dami, da bi ju zasledoval in nadlegoval na kakršenkoli način. Znova sem ju dohitel, šel mimo, se hipoma o-krenil in obstal pred njo iz oči v oči, in jo motril. Stojim in ji gledam v oči in v hipu sem si izmislil ime. ki ga nisem slišal nikoli poprej, zategel. nervozen glas: Viajali! Ko je stala tesno ob meni, sem se zravnal in rekel vsiljivo: "Knjigo boste izgubili, gospodična." Slišal sem, kako je ob teh beseduh glasno tolklo moje srce. .-."Knjigor Je vprašala svojo spremljevalko in šla dalje. MoJa zlobnost je rastla in sledil sem damama. V tem trenutku sem se jasno zavedal, da je moje početje blazno, ne da bi mogel kaj zu to; ves sem ponorel v svojem zmedenem razpoloženju, ki mi je šepetalo najbrezumnejše nasvete in kl sem jih posluša) zapovrstjo drugega za drugim. Nič ni hasnilo, če sem si še tako dopovedoval, da se vedem kot pristen bedak; za hrbtom aem se pačil gospodični na vse mogoče bedast* načine in parkrat sem ves besen zaka-šljal. ko sem šel zopet mimo nje. Ko sem Uko atopal dalje čisto lagodno, zmerom nekaj korakov pred njo. sem začutil njen pogled na svojem hrbtu in nehote aem se sključil od same o- In Bennyseje zasmejal sramočenoati, ker sem jo bil nadlegoval na Uko nečuven način. Polagoma me je objelo čudovito čuvatvo, ko da sem daleč proč, nekje dhi gje; nejasno sem začutil, — kakor da nisem jaz U, ki je stopal tu Uko sključen p6 trotoarju Nekaj minut pozneje je dospela gospodična pred Pašovo knjigarno; jaz sem obsUl le pred prvim oknom in ko je šla mimo, sem zopet stopil k nji in rekel: ~ "Knjigo boste izgubili, gospodična." "Ah ne, kakšno knjigo r' Je rekla prestrašeno. "Veš ti, o kakšni knjigi prav za prav govori T' U In obstala je. Kruto aem užival ob njeni zmedenosti; U zbeganoat v njenem pogledu me je očarovala. Njena miael ni mogla pojmiti mojega malega, obupnega nagovora. Saj še knjige imela nI, niti lisU iz kake knjige, pa vendar je iskala po svojih lepih, ogledovala svoje roke, o-kreniia se z glavo, se ozirala na cestni tlak za sabo in napenjala svojo malo, nežno lobanjico, da bi doumela, o kakšni knjigi prav za prav govorim. Njen obraz je izpreminjal barvo, zavzel zdaj ta, zdaj oni izraz; dihala je jedva slišno; zdelo se je celo, da gumbi njene obleke strme vame nalik vrsti prestrašenih oči. "Kaj pa se brigaš zanj," je rekla spremljevalka ii| Jo potegnila * »abo, "saj je pijan; aH ne vidiš, da je pijan?" Najsi sem si bil v tem hipu še tako tuj, popolnoma v oblasti nekih posebnih in nevidnih vplivov, — vendar se krog mene ni pripetilo ničesar, česar ne bi opazil. Velik rjav pes je tekel po cesti doli proti Tivoliju; krog vratu jp imel, ozek trak od novega srebra. Bolj gori na cesti se je v drugem nadstropju odprlo okno, dekle ae je naslonilo ven in pričelo snaliti zunanji del šip. Nič ni odšlo moji pozornosti, bil aem docela pri zavesti, vse je delovalo name s Uko jasno razločnostjo, kot da se je hipoma razlila močna luč krog mene. Obe dami pred mano sta nosili sinji ptičji krili na klobuku in škotski svileni trak krog vratu. Imel sem ju za sestri Zavili sta vstran in obsUli potem pred Eisler-jevo trgovino z muzikalijami, kjer sta nekaj govorili med sabo. Tudi jaz sem obsUl. Potem sta se vrnili, šli po isti poti, kjer sta prišli, stopali mimo mene ter zavili naravnost proti trgu Sv. Olafa. Ves čas sem jima bil Uko tesno za petami,'kolikor sem le mogel. Enkrat sta se o-krenilj in me premerili z napol radovednim pogledom; na njunih obrazih nisem odkril ne jeze, ne namršenih obrvi. To potrpljenje z mojim trapastim nadlegovanjem me je napravilo docela osramočenega. Povesil sem oči. Nisem ju hotel več nadlegovati, slediti jima iz gole hvaležnosti samo s pogledi ter ju ne izgubiti iz oči, dokler ne bi izginili kamorkoli le. Pred številko drugo velike, štirinadstropne biše sta se še enkrat okrenili in stopili potem skozi vraU. Naslonil sem se na plinov svetilnik zraven vodnjaka in prisluškoval nato njunim korakom po stopnicah; v drugem nadstropju so onemeli. Stopil sem od kandelabra in se ozrl gori na hišo. Tedaj ae je zgodilo nekaj Čudnega. Visoko gori so se jeli premikati zastorl, tik zatem se je odprlo okno, glava se je sklonila ven In dvoje bistrih oči me je objelo. YlajalM je rekla polališno on« in čutila, kako sem zardel. Zakaj ni zaklicala na pomoč? Zakaj ni pahnila cvetličnega lončka doli. meni na glavo, ali poslala koga. da bi me prepodil. Gledava si v oči, ne da bi se genila; to traja eno minuto, misli bele med cesto in oknom sem in tja, a besede ne izgovoriva, Ona se okrene, jaz vzdrgetam, nekaj se je narahlo dotaknilo mojih čutov; vidim ramo in hrbet, ki Izgine v sobi. (Dalje prihodnjič) Državni pod tajnik Sumner VVelle* (desno), ki je odpotoval v Kvropo, da Um ugotovi, ali je možnost za vzpoaUvitev miru, in Myron C. Taylor, Rooaeveltov osebni reprezenUnt v Vatikanu. Snežinke na steklu Drobne snelinke lahno padajo na zemljo; U ali ona se vsede na tvoje okno in se zasveti kakor diamant. Tiho in prijetno je Angleški napbtal A. Htrinherg B*nny Spindel Je vtaknil zavrnjen priapevek v lep — za Ivilgal in lagodno odšel po Hroadwayju navzdol. Pred tremi leti je Spindel še aam igral majhne vloge v gledaliških delih, ki so Jih napisali drugi. Igral je, da bi s« navadil piaati, kakor je nekoč storil .Hhakeepearr, toda njegova fantazija in «*nergija ata ae čedalje bolj izgubljali \ mnogih čudovitih dramah, ki jih je napisal in ki nikoli niso zagledale luči aveta Njegov« vloge ao bile zmerom manjše, a kljub temu ni obupal. Tudi ta večer je Spindel ato-pal veaelo t v it ga je proti svoje-mu "Studiu". Bil }e tako veael, da je lahko a seboj v Mew York v«*l svojo leno — mlado ienako, ki kajpak oa4«|e ni Uko humo ristično jemala kakor Spindel -.am 10» je Vstopil, Je zagledala rokopis v lepu njegovega plašča "Allie. gledališki ravnatftji in režiserji so rea ame*nl."vje dejal Spindel, medtem ko je rokopis zmagovalno spravljal v miznico. "Človek mora imeti smisel za humor in se smejati tem ljudem." "Hujši bi videla, če bi tvoje delo sprejeli," je dejala njegova lena strahovito respo in se spet poglobila v dve leti star plašč, ki ga je pravkar obračala. Spindel je začel piaati novo delo. Pičle obede in tesne stene svojega "studia" ja sprejemal hrez godrnjanja, Popravljal je, premišljeval In pogosto prečrtal z odločno kretnjo po cela dejanja. kakor kirurg, ki operira avoje laat no meso in kri. Spet Jih je napiaal in jih pollvil z novimi domislicami. Ko je končal, je neael delo gledališkemu ravnatelju a slepim |M»noaom matere, ki neae svojega prvorojenca na razatavo otrok. Delo ao zavrnili. Ko je prebral kratko odkbnilno piamo. je aamo ugotovil: "Glavno Je. da člo. vek ne izgubi amiala za humor * Zmerom znova je aedel, še zmerom optimističen, in a|wt napisal novo delo Novo gledališko delo je apet naprav iloVmtno pot do^ gledališkega ravnatelja in rnaza) \ »i roma len Upiadlcil "studio", "Ali niso to ameAni ljudji niso," se je glasil skoraj neslišen odgovor. 8pindel je imel dva živahna kanarčka, "da bi vsaj nekoliko poli vil svoj studio". Ob njunem petju je apet začel pisati novo delo, delal je neumorno — črUl, popravljal in izjiopolnjeval. Kljub temu je pa tudi to delo po krolnem potovanju h gledališkemu ravnatelju priromalo nazaj kakor drugi, Ko pa nekega delevnega jutra kanarčki niso hoteli več peti, mu je šinila v glavo največja misel njegovega livljenja. V celoti je doslej napisal aedem del. goslavja kar zarenčal. V poslednje delo je vpletel vse, kar je kdaj porabnega napisal, skratka, vse svoje livljenje je zlil vanj. $e enkrat je delo izbrusil in popravil in naposled se mu je zdelo novo delo tako čudovito, L ____ ^_____ da je prvič v svojem livljenju v sobi; v peči prasketa ogenj in napisal pismo, polno določenih prameni svetlobe, ki prihajajo zahtev in ga poslal z rokopisom skozi razpoke v peči, zaupno vred ravnatelju gledališča v za- trepetajo na tleh in na pohiš-vesti, da mu to pot ne more iz-[tvu. Nalašč ne prižgeš luči; pri-podleteti. JJ8tno je v polmraku vzbujati Medtem je na Spindlova vra- spomine in kramljati, l a potrkala zima. Njegovo telo Okoli tebe so tvoji zaupni pri-e potrebovalo hrane. Nekaj do-|jatelji, sami tovariši iz mladih arjev si je zaslulil kot bil jeter let. Sede po naslonjačih, stolih, v nekem kinu, kajti zanemarjal na otomani, nekateri stoje. Vije lahko račune za plin in sta- diš samo tiste obraze, ki stoje narino, ni pa mogel zanemarjati I ali sede ob peči, drugi so zavit zahtev svojega želodca. Ko je te- v plašč teme. Pa kaj zato, saj etfoniral v gledališče, so mu po- jih poznaš po glasu! S prizanes-vedali, da je ravnatelj odšel v lljivo potrpežljivostjo poslušaš Chicago. Naj še kakšna dva te- njihove zgodbice, ki si jih že sto-dna počaka. Tisti večer mu je krat slišal in jih znaš na pamet žena dejala, da je že zunaj ve- Kljub temu se delaš, kakor bi čerjala, potlej je pa na lepem jih nocoj prvikrat slišal. Prav-planila v jok. — kar ima besedo zagorel mož, ob- Odtlej je hodil Spindel sleher- lečen v prekrasno obleko indij-no jutro od doma, da bi si pois- Lkega maharadže — svetlomo-kal kakšno delo. Četrti dan so ;ler suknjič iz brokaU, s srebr-mu že kar kolena klecala, ko se Umi našivki, temnordeče hlače je vrnil nazaj v svoj "studio" in na nog&h elegantne škornje To pot sta bili v poštnem nabi- iz Razeline kože, na glavi pa raln.ku dve pismi. Ves utrujen ,nežnobeli turban s peresom in je stopal ^stopnico za stopnico prekrasnim smaragdom. Tvoj navzgor Ko je hotel odkleniti, (lober znanec _ jun*ški k ' je opazil listek, vtaknjen v Apra- Korkoran «il„dBJ.,ttJ"tr^ "ta"OVflnja- • • in pričeli smo jih tako Spindel j* odklenil .vrata za peklensko obstreljevati, da se je boj zaprl m poklical svojo ženo.LrpalH p J™ L V. "Allie." Ni je bilo v stanova- ^ ^n J ?u T kak°r nju. Sedel je k oknu in odprl pr- ^t ^rai^nikl t^ " ^ ,T "Vse sem poskusili, da bi s " teboj živela, Benny, Toda lena Ml 8mo znova o^eftali na dro-potrebuje tudi obleke in druge *ove!' J« teme oglasil hri- Jfmom se bom odpeljala pav "p"*nasen pogled!" v New Y)rleans. Ničesar drugega Nekam znan ti je ta glas. To mi ni preontalo. Sovražim to pot, )e Aleksandra Selkirka, ki toda tu ne zdržim več. Allie." J® «>cer imenoval Robinson. Spindel je s svinčnikom na- ti in vsu ugledna družba mol-iečkane vrstice drugič prebral.Iposlušate. V sobi je vse tiho, *otlej je vzel drugo pismo v ro-l'« ta ali oni potegne iz pipe in ke. Komaj ga je odprl, že se mu I pljune. Zunaj pa sneli in sne-, e naredila megla pred očmi. Pr-I^ • • • vo, kar je zagledal, je bil s črnl-| "Oprostite, da zmotim vaA om izpolnjen odrezek. Začude- molk, gospodje," pravi nenado no je strmel vanj, naposled je I ma eleganten goapod s pristri-pa le videl, da je ček. lenimi brki. "Ali niste slišali ne- Gledališki ravnatelj mu je pi-|kega glasu, kakor bi nekaj tiho sal, da bodo prihodnji ponedeljek I zabrenčalo?" začeli s skušnjami gledališkega i„ re«„j*no, iz daljave se je komada Bennyja Spindla "Pona- zaslišalo brnenje strojev rejeno zlato" — v enem izmed . . „ . newyorških gledališč. PriloženlL ček za tisoč dolarjev naj H predujem in potrdilo, da so delo *™i,emanu 8 p,Pico v u*tih-sprejeli In . . . toda Spindel ni L . 10 P°menl» dobimo nepri-brai dalje, fte enkrat je vzel vrakovan ob,Mk' ^rajfi VVatson!" roke prvo pismo: |je gentleman odvrnil skozi zobe. In še preden amo pričakovali, so se le pred hišo zaslišali nagi koraki, vrata so odletela in na pragu se je pokazal dolgin s kozjo brado, na njem pa je visel Z Jimom se bom odpeljala v Neu Orleans." Bral je na glas, ko da bi bilo pismo napisano v tujem jeziku. Pogledal je ček. Potlej se je mir-. . - — ....... j* no zasmejal. tfl|o, brez iivahno-lfr** '*P»"ed šestdesetih let. Bil sti. Zlepil je obe piami in napl-P1* VM »«<>1*1. V roki jf drtal sal na nov ovoj: "To je preveč Ici,inder za moj humor". I ^ "Sedite, prosim, mojster Phil Vsa tri pisma je pololil na|Evlln,l•" mu je Holmes ponudil mizo. Potlej jt § akla skrbnorto1 ob snel ptičjo kletko in jo postavil "Ali me pt^nate?" se je začu ^^ --------.pred vrata. S časopisnim nanir-M'1 prišlec. . ......... Sn L "l.'T 'T. " " tS K" " j' pre-ktali kn. ujetnik.* M^^^^UnTk r^*....... -H.orLmrni,'dKrkr ^ - .voji p,..l„l miti. tako d. .e J, - Oh R..M„v nlM.m m i „r lln mir nl"n' , W««ov. ienji u.lratlla Med- .i " e -^Ti T°f n"mfhml •en. je bila namreč navadi.' K,j bo" ^.T"1Ev*""! d. nI patila na .voje,. m„.„ in 'k.. ... . , . .„ , „ Temeljllo,te .1 ndrktuli hlafr ob Je v„ Jhlj.u , z k„ ^ ..l,., ' ' " b" "" " S-«" * ma Njen moi Je pri .v..Jem delu n ' mo*' Kar pa „. IMKabll nanjo Sam., d.M Znnv T' .'S ra*"lm- v vr-l prikimal k., mu j, lepe/. Z l*"' ^T."^, 'vi*"" ** tovljev prikimal, ko mu je lepega dnt aporočila. da gre a svojim bi9 t rančem Jimom v'gledališče Z*. J. .pr^tova. Uno. "Ne. wJmni JStl j5s55SLjje- Ia"! C« ^{j ^ .Wn.rj. da« i n.m. »prflhn nj.r.vi .ir^r, ' " . - — vredno silo dveh 'tiao^ k#>ni.kik Spindel temi Iztegnil rokt|sll delujejo a^tro^ S|aMtov aiii Phil Evans ni imel niti toliko čaaa, da izraiii .vo- naročite si dnevnik prosveio P« aklepa 11. redne konvencije m lahka naroči na liat Procvrto ia prlšUJo eden, dva. tri, štiri ali pot članov la ene družine k eni asr«*-alai. Liat Prooveta stane aa vae enako, sa člane ali nečlane $«.M u eno letno naročnino. Ker pa člani io plačajo pri asesmenta $1.M « tednik, m Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni varoka. r«K Jo liat predrag aa člaae 8NP1. List Prosveta Je vala lantnina la gotovo Jo v vsaki drailai nekdo, ki M rad čital list vsak dsn. Cea« llotn Prooveta )o: Za Zdrai. državo la Kaaado.lC.tt JU Cleero in Chicago Je ...$7i* 1 todalk In............. 4.so - j tw|aik In............. i* 2 tednika In. .,.........s 60 1 tednika im............ S tednike In.....-------- 2.40 I tednike la............s* 4 tednike in............ 1.20 4 tednike in..:......... 5 tednikov In.,......... nl^ 5 tednikov In........... Za Evropo Jo............$9.00 lipolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denaris ali Msaer Order v piamo in ai naročite Proavet«. liat. ki Je vaša lastnins. kakor h,tr° kateri teh članov preneha biti Ha« H J u ** prMeH proč 06 0 I II -tat 80 etntov ^ 160 •tram