LETO XXXIV. — Številka 13 1. aprila 1982 Cena 5.—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Wagnerja motijo protesti Urad koroške deželne vlade je podprl stališče žitrajskih večinskih strank. Kaj drugega tudi nismo pričakovali: saj je odnos deželnih oblasti do dvojezičnosti vse drugo kot pozitiven. Zanimiva pa je včerajšnja reakcija deželnega glavarja na to odločitev. Wagner je dal jasno spoznati, da ga predvsem motijo protesti izven Koroške. Moti ga, da ljudje in organizacije v drugih zveznih deželah, pa tudi visoki politiki (kot npr. dr. Kirchschlager) odklanjajo napade koroških oblasti na dvojezičnost. Iz tega sledi: treba bo v še večji meri informirati avstrijsko in mednarodno javnost! 4. mednarodni seminar zgodovinarjev stran 2 Kirchschlager na Koroškem stran 3 „Kontaktna leča“ v Celovcu stran 5 2. Andersenov dan stran 6 Srečanje manjšin Zadnjo soboto so se srečali predstavniki koroških Slovencev oziroma njihovih osrednjih organizacij v štajerskem mestu Bruck/Mur s predstavniki Madžarov na Gradiščanskem in z gradiščanskimi Hrvati. Pogovarjali so se o številnih aktualnih manjšinskopolitičnih vprašanjih, v krajših poročilih so prikazali položaj manjšin v Avstriji ter med drugim poudarili, da je zakon o narodnih skupnostih neuporaben. Glede sosvetov pa je predvsem predstavnik Madžarov na Gradiščanskem poudaril, da njegova narodna skupnost odsvetuje vstop v ta gremij. Med drugim so predstavniki manjšin v Avstriji sklenili, da se bodo v bodoče srečali redno, tako da bodo lahko še bolj učinkovito skupno ukrepali proti trenutni manjšinski politiki avstrijskih oblasti. Sklenili so tudi komunike, ki ga objavljamo kot uvodnik. V okviru rednih stikov med narodnimi skupnostmi, živečimi v Avstriji, so zastopniki Madžarov, Hrvatov in Slovencev temeljito pretresli položaj posameznih narodnih skunosti in uskladili svoje postopanje nasproti avstrijski zvezni vladi v vseh manjšinskih zadevah. Soglasno so ugotovili, da Zakon o narodnih skupnostih od 7. 7. 1976, položaja posameznih narodnih skupnosti ni zboljšal, marveč da izkušnja s tem zakonom potrjuje zastopnike narodnih skupnosti v njihovem negativnem zadržanju do tega neuporabnega instrumenta. Medtem ko je madžarska narodna skupnost doživela z Zakonom o narodnih skupnostih prvič kako upoštevanje, zvezni vladi tudi za Hrvate ni uspelo, da bi ustvarila pogoje za pozitiven, enakopraven razvoj. Pri koroških Slo- Komunike Madžarov, Hrvatov in Slovencev vencih pa zlorabljajo Zakon o narodnih skupnostih celo kot orodje za asimilacijo in restrikcijo proti slovenščini v javnem življenju. Zato pozivajo zastopniki Madžarov, Hrvatov in Slovencev avstrijsko zvezno vlado, da čimprej ustvari realno osnovo za konstruktivne in enakopravne pogovore nad narodnimi skupnostmi in zvezno vlado in da končno zagotovi narodnim skupnostim tudi politične in gmotne osnove za ohranitev njihovega obstoja in njihovega razvoja. Zbrani zastopniki podpirajo z vso odločnostjo ustanovitev manjšinske gim-nazije v Obervvartu/Felsoru. Nadalje zahtevajo splošno uvedbo dvojezične Predšolske in šolske vzgoje v javnih vzgojnih in izobraževalnih zavodih. Odločno nasprotujejo zastopniki narodnih skupnosti vsakemu poskusu, da bi posamezne narodne skupnosti izigravali drugo proti drugi. Soglasno so ugotovi-**» da člen 7 Avstrijske državne pogodba od 15. 5. 1955 in tudi druga mednarodna določila o varstvu manjšin z Zakonom o narodnih skupnostih niso uresničena in da sta obstoj in razvoj narodnih skupnosti v Avstriji resno ogrožena. Zastopniki imenovanih narodnih skupnosti zato pozivajo avstrijsko vla-d°> da končno uresniči narodna in mednarodna določila o varstvu manj-šin in da končno začne z dialogom, ki 9a narodne skupnosti že dolgo zahtevajo. 2a madžarsko narodno skupnost: °Urgenlandi magyar Kulturegyesii-let/Gradiščansko madžarsko kulturno društvo 2a hrvaško narodno skupnost: ^rvatsko kulturno društvo ^°mite za prava gradiščanskih Hrvata ^jrvatsko štamparsko društvo rvatski akademski klub “rvatsko gradiščansko kulturno društ-v° u Beču slovensko narodno skupnost: arodni svet koroških Slovencev veza slovenskih organizacij na Koroškem Veliki praznik za Dom v Tinjah in Sele: dr. Kirchschlager je obiskal Sele uradno državnega predsednika. Prišel je uradno. Pozdravilo ga je nad 30 avstrijskih zastav, pozdravil ga je tudi, v obeh deželnih jezikih, župan Toni Hribernik (navzoč je bil m. dr. Ogris, župan sosednje občine Šmarjeta v R.), mu čestital k minulemu rojstnemu dnevu ter se zahvalil društvu „Planina“ in Krščanski kulturni zvezi, da sta omogočila to slavje. Pevke in pevci so mu poklonili šopek domačih pesmi, pozdravili so ga z dvojezično avstrijsko državno himno, ganljiv je bil nastop otroške skupine, ki je izžarevala optimizem in veselje, folklorna skupina je pokazala, kaj zna, pozdravil pa ga je še pri maši mag. Ivan Olip v imenu svojih sobratov, selskega župnika Alojzija Vavtija ter Ivana Matka. Sprejeli so ga, kot sprejmeš človeka, ki ga spoštuješ, ceniš, skratka: ki ga imaš rad. Z zveznim predsednikom sta se pogovarjala tudi predsednika obeh slovenskih organizacij, ga seznanila z najnovejšimi primeri diskriminacij koroških Slovencev (kot so to Velikovec, Žitara vas, odklanjanje slovenskih vlog) in mu predala peticijo koroških Slovencev, kjer obe osrednji organizaciji jasno formulirata stališče koroških Slovencev o njihovem položaju. Dobesedno besedilo peticije objavljamo na strani 6. Prav tako je poudaril predsednik „Planine“ Marjan Olip, v svojem pozdravnem govoru, da nas boli, ko državne oblasti niso pripravljene, najti z našim zastopstvom — z obema osrednjima organizacijama — ustrezne rešitve vprašanja koroških Slovencev. Zvezni predsednik Kirchschlager tega ni vzel samo na znanje. Poudaril je, da manjšina ne zasluži samo formalne enakopravnosti, temveč dodatno zaščito in podporo. (Celoten govor objavljamo na strani 3.) Poklonil se je tudi na Selškem pokopališču žrtvam nacizma. Sicer pa se je počutil v Tinjah in v Selah prijetno. Kot je zapisal v knjigo selskega prosvetnega društva, ga zelo veseli, da je lahko obiskal Selane. Naše veselje ni nič manjše in zahvala velja vsem tistim, ki so omogočili ta praznični obisk! Zadnji torek je obiskala na sedežu ZSO delegacija Zveze sindikatov Slovenije pod vodstvom Vinka Hafnerja (prvi z desne) obe osrednji organizaciji. Informirala je koroške Slovence o razgovoru, ki ga je imela s koroškim sindikatom: v tem razgovoru je opozorila tudi na nerešeno vprašanje koroških Slovencev. Katoliško prosvetno društvo „Planina“, Krščanska kulturna zveza in Dom v Tinjah so povabili avstrijskega zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlagerja na Koroško. Obisk v Tinjah in v Selah naj bi bil privatnega značaja — dejansko pa je zvezni predsednik obiskal Sele uradno. Srečali smo dr. Kirchschlagerja, ki se je v diskusiji v Tinjah (več o obisku v Domu v Tinjah lahko berete na strani 3) zavzel za dvojezičnost v Žitari vasi, (o napadu na dvojezične napise v Žitrajski ljudski šoli je spregovoril tudi ravnatelj Kukoviča), večkrat je poudaril, da za manjšino ne zadostuje zgolj formalna enakopravnost, temveč posebna zaščita in podpora, srečali smo zveznega predsednika, ki je odklonil načelo priznavanja (Bekenntnisprinzip), če Grilc, „pomeni ta obisk za nas veliko moralno podporo. V deželi Koroški oziroma med avstrijskimi politiki nimamo namreč veliko prijateljev. Tem bolj smo veseli, če je naš prijatelj dr. Rudolf Kirchschlager, najvišji predstavnik republike Avstrije". Že na spominski prireditvi ob 35-letnici obglavljenja selskih žrtev na Dunaju je dr. Kirchschlager obljubil, da bo obiskal Selane. Pomilostil je 4 selske fante, ko so na svoj način protestirali proti ugotavljanju manjšine. Za to naklonjenost je prejel pri zadnjih predsedniških volitvah sorazmerno največ glasov v Avstriji. Zadnjo nedeljo pa je bilo tako daleč: Selani so lahko na pbvabilo domačega društva „Planina“ in Krščanske kulturne zveze počastili Prisrčen sprejem v Domu v Tinjah. ga določena skupina, npr. manjšina, iz gotovih razlogov ne more upoštevati („Am Bekenntnis soli man Freude haben“) in končno: srečali smo zveznega predsednika, ki je v razgovoru z avstrijsko televizijo poudaril, da Avstrija ni zadostno rešila manjšinskega vprašanja. Prišel je k nam uradno in kot človek, kateremu ležijo manjšine pri srcu. Na celovškem kolodvoru so dr. Kirchschlagerja in njegovo soprogo Hermino pozdravili dr. Matevž Grilc, dr. Franci Zvvitter, dr. Janko Zerzer, Marjan Olip in Karel Smol-le. Zveznemu predsedniku se prisrčno zahvaljujemo za ta odličen obisk, zahvaljujemo pa se tudi njegovemu tajniku dr. Kurtu Skalniku, ki ima bistvene zasluge za to srečanje s koroškimi Slovenci. Kot je izjavil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Matevž Na celovškem kolodvoru so sprejeli dr. Kirchschlagerja dr. Grilc, dr. Zvvitter, dr. Zerzer in Marjan Olip. Veronika Dovjak in Oraže Tomi sta ga pozdravita s šopkom rož. SAK ima novo sekcijsko vodjo Piše Janko Kulmesch Obiskal nas je zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager; v Selah je bil celo na uradnem obisku. Ponovno smo ga spoznali kot odkritega prijatelja koroških Slovencev, čeprav — tako dr. Kirchschlager v Selah — „nimam možnosti, da bi sklepal zakone, ki si jih vi želite “. K.ljub temu se je priznal k načelu, da zasluži manjšina posebne pravice, večjo podporo ter večje pospeševanje kot večina. Podprl je v Tinjah dvojezične napise v žitrajski občini, Selani so čutili, da jih ljubi ter da resnično spoštuje selske žrtve nacizma. Skratka: Kirchschlager se v resnici ne strinja z manjšinsko politiko koroških večinskih strank in je v intervjuju z občine Tinje, pa ni hotel pozdraviti. dr. Kirchschlagerja. Skratka: uradna Koroška oziroma koroške oblasti so dr. Kirch-schlagerju izkazali vse drugo kot potrebno čast. Bili so odsotni, v časopisih smo brali neprijazne komentarje, da, videli so celo nevarnost v obisku zveznega predsednika na Koroškem. Naravnost nesramna je bila ugotovitev nekega visokega predstavnika deželne vlade: dejal je v privatnem krogu, „da na Dunaju ne poznajo položaja na Koroškem, tudi stari gospod ga ne pozna". Posledica te naravnost žaljive izjave, za katero je Po obisku zveznega predsednika avstrijsko televizijo priznal, da Avstrija še ni zadovoljivo rešila vprašanja koroških Slovencev. Potemtakem tudi ne more pomeniti zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 dokončne izpolnitve člena 7 ADP. V tej luči je treba videti zadržanje koroških oblasti glede obiska zveznega predsednika na Koroškem. Svobodnjak Haider je ta obisk že prejšnji teden označil kot nevarnost, ki ogroža mir na Koroškem. Kleine Zei-tung, katere redakcijski vodja ljubi Haiderja, je to izjavo primerno objavila. O obisku samem smo brali zelo negativen komentar, v katerem napada Ferdinand Kofler dr. Vospernika, ker se je le-ta „drznil“ nazorno opisati zadržanje vseh treh koroških deželnozborskih strank do koroških Slovencev ter Kirchschlagerjevega obiska. Neki drugi časnikar je menil, „Dr. Vospernik g’hort dafur abge-vvatscht"; v socialističnem glasilu tudi nismo opazili zadovoljstva nad predsednikovem obisku pri Slovencih. Župan Paulak, ki je tudi župan bivše zvedel tudi dr. Kirchschlager: obiskal je Sele uradno, ukazal je namestiti na avtomobil državni grb, čeprav je sprva predvideval obiskati Selane privatno. Tako je lepa vas pod Košuto oz. KPD „Planina" prejela ob svoji 80-letnici uraden obisk najvišjega predstavnika Avstrije. Po „zaslugi“ visokega predstavnika koroške deželne vlade, ki v svoji sveti jezi očitno „ni vedel, kaj dela"... Tako je zvezni predsednik na preprečljiv način dokazal, da se ne strinja z odnosom koroških oblastnikov do naše narodne skupnosti. Za nas je to velika moralična opora. Kot je rekel dr. Grilc v intervjuju z avstrijsko televizijo: „Med koroškimi in avstrijskimi politiki imamo malo prijateljev; tem bolj nas veseli, da je zvezni predsednik dr. Kirchschlager naš odkrit prijatelj!" Za nas koroške Slovence je bil zadnji konec tedna vsekakor lep praznik, medtem ko so se predstavniki uradne Koroške ter večinskih strank pošteno blamirali. Le kdaj bodo spoznali, da niso bogovi? naš tednik] Slovenija o sosednjih državah Predsedstvo SR Slovenije je prejšnji teden razpravljalo o odnosih SR Slovenije in SFR Jugoslavije z vsemi sosednjimi državami in deželami. Med drugim so ugotovili, da se sodelovanje z večino sosednjih držav dokaj uspešno razvija v skladu s politiko odprtih meja, kar ustvarja ugodnejše možnosti za urejevanje nekaterih še odprtih vprašanj v duhu prijateljstva in dobrososedskega sodelovanja. Posebna pozornost je bila posvečena položaju pripadnikov narodnostnih manjšin ter uresničevanju sprejetih mednarodnih obveznosti glede zaščite in pravic manjšin. Poudarjeno je bilo, da iz ustavne ureditve SFRJ izhaja trajna podpora pravičnim zahtevam manjšin, kakor tudi da razvoj dobrososedskih odnosov omogoča, da se afirmira vloga manjšin kot pomembnega dejavnika odnosov in sodelovanja s sosedi. Takšno vlogo pa lahko manjšine uresničujejo pod pogojem, če so njihov položaj in pravice urejeni in jim je zagotovljen enkopraven in svoboden obstoj in razvoj v skladu z demokratičnimi procesi in sodobnim pojmovanjem človekovih in manjšinskih pravic. Dobri odnosi med SR Hrvaško in Gradiščansko Prejšnji teden je obiskal predsednik hrvaškega sabora Jure Bilič Gradiščansko. Ta obisk je bil v prvi vrsti namenjen krepitvi odnosov med SR Hrvaško ter zvezno deželo Gradiščansko. Bilič se je srečal tudi s skupinami gradiščanskih Hrvatov, ki so ga seznanile z manjšinsko problematiko. Predsednik Hrvaškega kulturnega društva dr. Ivo Muller in predsednica Hrvaškega akademskega kluba Marjana Grandič sta opozarjala, da postaja položaj manjšine nevzdržen, da zvezna vlada ne kaže razumevanja za manjšino. Položaj je toliko resnejši, ker se je okrepila dejavnost tako imenovanih asimi- Karikatur: „Die Presse**/Ironimus Nemškemu kanclerju Schmidtu se godi slabo: njegova stranka iz dneva v dan peša. 2/politika lantov (= to so v prvi vrsti pristaši socialista Robaka), ki hočejo hrvatsko zreducirati na nekakšno „folklorno posebnost". Predsedniku Biliču so razložili, da pričakujejo od dobrih odnosov med državama izboljšanje položaja gradiščanskih Hrvatov. Bilič si je ogledal več gradiščanskih krajev in se v Železnem pogovarjal s predsednikom deželnega parlamenta Pin-terjem. Na obisku pri kanalskih Slovencih Preteklo sredo se je delegacija Krščanske kulturne zveze mudila na obisku pri kanalskih Slovencih, kjer sta jih sprejela župnik Mario Gariup in prof. Salvatore Venosi. Na srečanju so se pogovarjali o skupnem sodelovanju med kanalskimi in koroškimi Slovenci. Fiksirali so 16. maj za nastop mešanega zbora »Planinka", otroške in mladinske folklorne skupine iz Ukev ter skupine iz Rezije na Koroškem. V začetku junija pa bodo koroške skupine gostovale pri njih v Ukvah. Delegacija je obiskala tudi učence Glasbene šole, ki imajo svoj redni pouk v osnovni šoli v Ukvah. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze je nato Nužej Tolmajer izročil gostiteljem trojezično slikanico TAI od Marice Kulnik in Zorke Loiskandl-VVeiss. Na obeh straneh je bila izražena želja, da bi bilo sodelovanje še v bodočnosti tako plodovito kot do sedaj. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kul-mesch in Franc VVakounig; Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Temeljite informacije za zgodovinarje 4. mednarodni seminar zgodovinarjev v Celovcu V ponedeljek in torek tega tedna je bil v študentskem domu Concordia v Celovcu 4. mednarodni seminar zgodovinarjev, ki so razpravljali o razvoju nacionalnega vprašanja na Koroškem od leta 1955 do danes. Prireditelj tega in prejšnjih seminarjev je bil nemško-slovenski koordinacijski odbor krške škofije v sodelovanju s koroškim deželnim šolskim svetom. Ponovno so letos sodelovali priznani strokovnjaki s področja zgodovine, prava in sociologije, kot dr. Gerald Stourzh, dr. Hans Haas, dr. Jože Pirjevec, dr. Pavel Apovnik, dr. Albert Reiterer, dr. Ernst Waldstein, dr. Theodor Veiter, dr. Heinz Tichy in dr. Valentin Inzko. Seminar je bil v prvi vrsti namenjen učiteljem zgodovine na koroških srednjih šolah, udeležilo se ga je 35 učiteljev. Zastopnik nemško-slovenskega koordinacijskega odbora je v pozdravu dejal, naj služi seminar ljudem, ki hočejo živeti v miru. Navzoče je pozdravil tudi predsednik koroškega deželnega šol- skega sveta, Kircher. Dr. VValdstein pa je rekel, da bo treba drugo leto tematiko seminarja postaviti drugače, kajti po izjavi Kircherja se kažejo dobre možnosti sodelovanja s Pedagoškim institutom. Niz predavanj je začel dr. Gerald Stourzh o Avstrijski državni pogodbi. Obdelal je tri težišča: gospodarsko samostojnost, teritorialno celoto in politično suverenost. Nakazal je potek pogajanj za samostojnost naše države s posebnim ozirom na razvoj in nastanek člena 7 ADP. V predavanju je jasno izstopilo, da je vezanje pravic narodnih skupnosti na številčnost, kot to predvideva in predpisuje zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976, proti vsem določilom državne pogodbe. Angleži so hoteli to v členu zajamčiti, vendar je ta njihova namera popolnoma spodletela. O pomenu člena 7 ADP v političnem življenju koroških Slovencev je govoril dr. Pavle Apovnik in dejal, da so se koroški Slovenci zmeraj sklicevali na določila člena 7, kajti člen 7 je zapisana pravica; vendar še ni izpolnjen. Boj za izpolnitev člena 7 je politično združil in okrepil narodno skupnost, reakcija večine pa je tristrankarski pakt. Vedno, ko je kazalo, da bodo nekatera določila člena 7 le izpolnjena, je večina podv-zela hude korake (napad na table leta 1972); predavatelj je omenil povezavo člena 7 z drugimi zaščitnimi zakoni za narodne skupnosti, kot senžermensko pogodbo in pa ustavni zakon iz leta 1867. Besedilo in določila senžermen-ske pogodbe so s svojim proporciona-lizmom vplivale na Zakon o narodnih skupnostih, kar pa je v nasprotju s členom 7 ADP. Leta 1955 (11. oktobra) sta obe slovenski organizaciji predali zvezni vladi »Memorandum koroških Slovencev", kjer sta podali svojo interpretacijo člena 7. Predali sta Operacijski koledar, ki je vezan na člen 7. Obe slovenski organizaciji sta izvedbo člena 7 interpretirali zelo široko, kar je v skladu z mednarodnim gledanjem na pravice narodnih skupnostih. To dokazuje tudi razsodba Ustavnega sodišča na pritožbo KEL, to dokazuje in potrjuje tudi zaključni dokument helsinške varnostne konference, potrdil pa je to tudi v svojem referatu dr. Veiter. Predavatelj je nakazal, kako so oblasti z raznimi ukrepi omejevale pravice narodne skupnosti, ureditev okrajnih sodišč, odprava biroja za svetovanje, informacijo in izobraževanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem in kako se krepijo težnje po getoizaciji narodne skupnosti, omenil je korake, ki so v smislu izpolnitve določil člena 7. Zakon o narodnih skupnostih ni nobena izpolnitev določil člena 7, pač pa je celo v nasprotju z določili tega člena. O sosvetih je dejal, da so v bistvu dobra zamisel, vendar jih take, kakršni so in kakršno funkcijo imajo, narodna skupnost odločno zavrača. Strankino vezani zastopniki in pa asimilanti v njih nimajo kaj iskati. Če vlada hoče, da bodo koroški Slovenci šli v sosvete, bo po- trebna sprememba zakona o narodnih skupnostih. O delovanju študijske komisije je poročal dr. VValdstein. Priznani strokovnjak za mednarodno in narodnostno pravo dr. Theodor Veiter je primerjal avstrijsko narodnostno pravo z mednarodnimi narodnostnimi pravicami. Dejal je, da zakon o narodnostnih skupnostih tem priznava domovinsko pravico. Kot dobro urejeno zaščito narodne skupnosti je omenil pravice Švedov na Finskem, ki rastejo, če pade število narodne skupnosti. Ugledno je urejen tudi položaj danske narodne skupnosti v Nemčiji in nemške na Danskem. Dejal je, da narodna skupnost potrebuje cilj, za katerega se bori. Avstrija bi ne smela uvesti 25% klavzule, na katero so vezane pravice slovenske narodne skupnosti, ker slovenska narodna skupnost je to jasno odklonila. Pravice narodne skupnosti bolj in bolj zaposlujejo tudi mednarodne forume, kot na primer evropski parlament, ki bo izdelal čarto pravic narodnih skupnosti, da ne govorimo o gremijih Združenih narodov. Avstrija naj opusti prepričanje, da formalna enakopravnost zadošča za razvoj in obstoj narodne skupnosti. Danes vse močneje prodira prepričanje, da je za ohranitev identitete narodne skupnosti potrebna dodatna zaščita in podpora narodne skupnosti. To gledanje je potrdilo tudi ustavno sodišče na pritožbo KEL. S tem prepričanjem pa bo po mnenju Veiterja težko prodreti na Koroškem in Gradiščanskem, ven- dar se tudi ti dve zvezni deželi ne bosta mogli zapreti pred svetom. Veiter je poudaril, da člen 7 ni izpolnjen. Po mnenju dr. Tichyja, zastopnika urada zveznega kanclerja, je zakon o narodnih skupnostih slej ko prej odlična pravna podlaga, katere naj se narodne skupnosti poslužijo. Priznati pa je moral, da so doslej edinole Madžari šli v sosvete, Slovenci in Hrvati pa jih odklanjajo. Da gre tudi drugače, je prikazal referat dr. Valentina Inzka, ki je govoril o prizadevanjih Cerkve za sožitje na Koroškem. Od vsega začetka so se cerkveni gremiji postavili proti namenom, poleg obeh slovenskih osrednjih organizacij, ki sta legitimni zastopnici slovenske narodne skupnosti, potrditi neko tretjo silo. Koroška sinoda je priznala obstoj narodne skupnosti in je tako vplivala na avstrijsko sinodo, ki je podprla pravice narodnih skupnosti do obstoja in vsesplošnega razvoja. Predavatelj pa je priznal, da je potrebno še veliko dela. O seminarju je mogoče reči, da je kot informativna možnost za učitelje zgodovine na koroških srednjih šolah velikega pomena in da je velik doprinos k medsebojnemu spoznavanju. To, da so predavali mednarodno priznani strokovnjaki, pa je dokaz, da so idejni očetje seminarja skušali — in tudi dosegli — posredovati temeljite in temeljne informacije. Franc VVakounig naš tedniki ozadja/ 3 Marjan Olip, predsednik KPD „ Planina": »Spoštujemo in cenimo Vas, imamo Vas radi!" nju zveznega predsednika ter sproščeni diskusiji o referatu in o perečih problemih koroških Slovencev. Diskusijo je vodil ravnatelj dr. Vospernik. Predavanja dr. Kirchschla-gerja pa se nista udeležila samo škof in generalni vikar, temveč še drugi častni gostje: med njimi predsednika osrednjih organizacij dr. Grilc in dr. Zvvitter, rektor celovške univerze univ. prof. Hodi, dvor. svet. Valentin Inzko, dr. Pavle Apovnik, konzul Ciril Štern, dvor. svet. Pavle Zablatnik,. predsednik Kluba občinskih odbornikov mag. Filip VVarasch, predsednik KEL Karel Smolle, nekateri slovenski občinski odborniki ter dvor. svet. Un-kart. Vabljen je bil tudi Paulak, pa se je opravičil zaradi ..službenih obveznosti". Rektor Kopeinig je pred predavanjem predstavil Dom Selani in Katoliški dom prosvete v Tinjah so zadnjo soboto in nedeljo doživeli nekaj, česar ne doživiš vsak dan: obiskal jih je predsednik avstrijske repulike dr. Rudolf Kirchschldger s soprogo Hermino, Selane celo uradno. Pogovarjal se je z občani o njihovih skrbeh, diskutiral je o vprašanju koroških Slovencev, prisluhnil je slovenskemu petju, udeležil se je skupno s selskimi občani dvojezične maše — in povsod smo občutili, da imamo koroški Slovenci v zveznem predsedniku velikega prijatelja in zagovornika in da je tudi on prišel med svoje prijatelje. Kot je izjavil predsednik „Planine" Marjan Olip: „Rekel bi Vam, gospod zvezni predsednik, v imenu vseh: spoštujemo Vas, cenimo Vas, skratka: imamo Vas radi!“ Potem ko so zveznega predsednika in njegovo soprogo sprejeli v soboto popoldan na celovškem kolodvoru dr. Grilc, dr. Zvvitter, dr. Zerzer in Marjan Olip, se je Rudolf Kirchschlager odpeljal v Tinje, kamor ga je povabil rektor Jože Kopeinig. Po pozdravni pesmi „Dani-ce“ (pod vodstvom Hanzeja Kežar-ja), katere predsednik Stanko Wa-kounig je dr. Kirchschlagerju predal tudi spominsko ploščo in kaseto, je rektor Kopeinig v prisrčnih besedah izrazil svoje veselje nad obiskom odličnega gosta. Dejal je, da vidimo v dr. Kirchschlagerju politika, ki mu zaupamo, državnega Poglavarja, ki ga spoštujemo, so-kristjana, ki mu verjamemo. Njegove besede nam bodo v zagotovilo, da vidimo lahko v njem zagovornika slovenske narodne skupnosti na Koroškem. sta se še pridružila škof dr. Kapel-lari in generalni vikar dr. kirchner, ki sta prisostvovala tudi predava- L v Tinjah kot „hišo dialoga in mnogoterih srečanj". Stala je 25 milijonov šilingov, vendar niti Zveza niti dežela nista pomagali. Kljub temu Kopeinig še ni obupal ... Zvezni predsednik, ki ni prišel med nas „iz kake dolžnosti, ampak iz notranjega prepričanja", je v svojem kratkem predavanju zagovarjal dolžnost kristjana, da deluje politično. Pri tem mora biti trden v svoji veri, ne išče naj napačne solidarnosti, npr. s stranko, poslušati mora tudi drugače misleče, se z njimi pogovarjati, predvsem pa se naj zaveda nevarnosti napuha, oblasti in bogastva. Slika zgoraj: Po predavanju v Tinjah je s pesmijo pozdravilo predsednika dobrolsko društvo „Srce“. Predsednik Tine Wastl mu je izročil spominsko darilo ter pomladanski šopek, ki naj dr. Kirchschlagerja, tako Tine Wastl, spominja na pomlad, morda tudi na pomlad v manjšinski politiki. Slika spodaj: dr. Kirchschldger se je poklonil spominu selskim žrtvam. Po sprejemu so bili zvezni predsednik s spremstvom in visi gostje Povabljeni na hladni bifei pozneje Zvezni predsednik se je rad pogovarjal s selskimi domačini, ki so ga pri zadnjih volitvah široko podprli. Kot prvi se je vpisal v spominsko knjigo selske občine zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschldger. Zvezni predsednik v pogovoru z mlado mamo, ki ga prosi za pomoč. Predsednik KPD „Planina" Marjan Olip je izročil zveznemu predsedniku rez-bo, ki predstavlja staro in novo selsko cerkev. „Ta rezba“, tako dr. Kirchschldger, „ p red st avl/a Vašo preteklost in sedanjost. Jaz pa bom mislil tudi na Vašo bodočnost, na bodočnost Vaše mladine." „Pristoja Vam dodatna zaščita" Prihajam k Vam kot zvezni predsednik, v zavesti svoje politične odgovornosti, ki jo čutim za vse Avstrijce, za vse sodržavljane. Prihajam pa k Vam tudi kot človek, ki stoji Vam blizu. Ne obiščem Vas samo uradno, temveč bi Vam rad kot človek izrazil spoštovanje. Rad bi Vam povedal, da ljubim in spoštujem Vašo kulturo. To ni samo uraden obisk, zato me spremlja tudi moja žena: tako Vam lahko dokaževa, da sva pri Vas s srcem. Moram pa priznati, da sem prišel k Vam s praznim žepom. Nimam pri sebi zakonov, ne odredb, ki jih želite — niti subvencije nisem prinesel v Sele. Toda hotel sem Vam dokazati, da vidim kot zvezni predsednik svojo nalogo predvsem v tem, biti skupaj ne samo s tistimi, ki si lahko sami pomagajo, ker so močni. Hočem biti skupaj s tistimi, ki so številčno šibki in katerim je treba zaradi tega pomagati. Ne morem za Vas sklepati zakonov, ustava, na katero sem prisegel, mi ne dopušča, da bi ukrepal tako, kot si Vi to želite. Pač pa se priznavam k temu, da pristojajo Slovencem v Avstriji iste pravice in dolžnosti kot ostalim državljanom. Kot zvezni predsednik se bom tudi v bodoče zavedal, da Vam kot manjšina — in vsem manjšinam — ne pristoja samo enakopravnost, temveč dodatna zaščita in dodatno pospeševanje. teklost in sedanjost občine Sele/Zeli, temveč tudi na bodočnost. Na Vašo bodočnost, na bodočnost mladine, ki je na tem odru tako veselo pela in ploskala. Skupno hočemo skrbeti za to, da boste živeli v republiki, kjer se lahko počutite zadovoljno, prijetno in varno. Skupno hočemo oblikovati domovino, ki naj bo domovina miru, odprtosti ter medsebojnega spoštovanja! (Zvezni predsednik dr. Rudolf Kirschlager v Selah) Na poti k Vam ste me pozdravili s številnimi rdečo-belo-rde-čimi zastavami. Zahvaljujem se Vam za to pozornost. Zame so te zastave ter tudi zvestoba, ki ste jo izkazali naši republiki Avstriji, dragoceno izročilo, ki me bo spremljalo domov na Dunaj. (...) Zahvaljujem se Vam za rezbo, ki prikazuje novo in staro selsko cerkev, hkrati prikaz preteklosti in sedanjosti. Če bom imel to rezbo doma v svoji hiši, potem ne bom mislil samo na pre- 4/Rož, Podjuna, Žila 11 L" 1. aprila 1982 Inaš tedniki ____________\__________ Skioptično predavanje KRONIKA 1981 — BOGATA KULTURNA ŽETEV Prireditelj: SRD „Edinost“ Šteben Čas: petek, 2. 4. 1982, ob 20.30 uri Kraj: gostišče JUENA pri Globasnici Predava: g. Vinko Zaletel KONCERT Prireditelj: SRD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni Kraj: Kulturni dom v Št. Primožu Čas: sobota, 3. 4. 1982, ob 20. uri Gostuje: Mešani pevski zbor KUD „KRKA“ iz Novega mesta Uprizoritev drame Ivana Cankarja KRALJ NA BETAJNOVI Prireditelj: SRD „Edinost“ v Pliberku Kraj: Farna dvorana v Pliberku Čas: nedelja, 4. 3. 1982, ob 20.30 uri Gostuje: igralska skupina SPD „Ra-diše“ z Radiš KONCERT Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah Kraj: kulturni dom na Radišah Čas: sobota, 3. 4. 1982, ob 20. uri Gostuje komorni moški zbor KUD Stane Žagar iz Krope pod vodstvom prof. Egija GAŠPERŠIČA NAPREDOVALNI TEČAJ ZA SLOVENŠČINO Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah Kraj: ljudska šola na Bistrici Čas: ob petkih ob 18. uri (12 dvojnih ur) Vodja tečaja: Tatjana Feinig Prispevek: šil. 300.— Veseloigra s petjem ..ŠTUDENTJE SMO“ Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci Kraj: Kulturni dom na Brnci Čas: na velikonočni ponedeljek, 12. 4. 1982, ob 20. uri Gostuje: igralska skupina SPD „Da- nica“ iz Št. Vida v Podjuni. Veseloigra s petjem ..ŠTUDENTJE SMO“ Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli Kraj: Farna dvorana v Želeni Kapli Čas: na velikonočni ponedeljek, 12. 4. 1982, ob 11. uri (po maši) Gostuje: igralska skupina SPD „Danica" iz Št. Vida v Podjuni. Televizijska nadaljevanka za predšolske in osnovnošolske otroke JAKOB IN ELIZABETA" Čas: od 30. 3. do 1. 4. in od 5. 4. do 9. 4. v FS 2 vedno ob 19.15, le na veliki četrtek in veliki petek ob 19.25. Besedilo: Lene Mayer-Skumanz Lutke in uprizoritev: prof. Arminio Rothstein Dom v Tinjah V nedeljo, 3. 4., ob 19.30 uri Večer z meditacijskim programom, nem. „V KRIŽU JE REŠENJE“ Voditelj: p. Hans VVallhof, Limburg/ Nemčija Od ponedeljka, 4. 4., ob 18. uri, do nedelje, 11. 4., ob 13. uri MEDITACIJSKI TEDEN ZA SEKULARNI INŠTITUT, nem. Približno 100 ljudi se je udeležilo tečaja za obrezovanje sadja na Pečnici. Pečnica Nadvse uspešen se je izkazal praktični tečaj za sadjarje, ki je bil v soboto, 20. marca na Pečnici. Da je zanimanje in tudi potreba res velika, je pokazala sila lepa udeležba domačinov in sadjarjev iz sosednih občin. Pa je tudi predavatelj, dipl. inž. Franc Lombergar iz Maribora, lahko nazorno pokazal, kako naj se mlado sadno drevje goji in oblikuje in kako naj se naši starejši sadni nasadi pomladijo. Pa naj so to jabolka, hruške, češnje ali drugi koščičarji. Prav tako pa smo tudi zvedeli, kdaj in kako naj cepimo posamezne vrste sadja, da bo naš trud tudi uspešen. Prirediteljem, Domu v Tinjah in ravn. Karlu Samonigu gre naša prisrčna zahvala in upamo, da se jim bo tudi posrečilo priti še do zaželenih dobrih cepičev sodobnih vrst sadja. Kostanje 4. aprila obhaja Herman Mačnik, član slovenskega prosvetnega društva „Drabosnjak“ ter občinski odbornik EL svoj 50-letni jubilej. Slavljenec izhaja iz zavedne Kajž-nikove družine, njegov oče je bil 60 let organist in pevovodja. Herman Mačnik se je že kot mlad fant vključil v kulturno delo, pri pastirski igri je igral angelca. Ko smo leta 1973 spet obnovili Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“, je bil on spet med prvimi, ki je bil pripravljen sodelovati. Poznamo ga kot zanesljivega sodelavca. Lahko bi naštevali igre, prireditve pri katerih je sodeloval. Njegov zadnji nastop je bil v igri ..Izgubljeni sin“, kjer je igral služabnika bogatega sina. Tako tudi služi društvu in narodni skupnosti. Za njegovo požrtvovalno delo na kulturnem področju je dobil na proslavi ob 150- Dr. Anton Feinig, slovenski občinski odbornik občine Bistrice v Rožu in profesor na Slovenski gimnaziji je dobil pred kratkim srebrno odlikovanje za zasluge za republiko Avstrijo. Prof. Feinig poleg svojega poklica in komunalnopolitičnega delovanja že vrsto let vodi SPD „Kočna“ iz Sveč, sveški cerkveni zbor in se ukvarja s študijem krajevnih in ladinskih imen. Zato je dobil leta 1981 tudi Tischlerjevo nagrado. Za letošnje visoko odlikovanje ga je predlagala bistriška občina zaradi njegovega kulturnega delovanja v občini in preko nje ter za komunalnopolitič-no delo. Veselimo se visokega odlikovanja prof. Feinigu in mu čestitamo. Pridružuje se tudi uredništvo Našega tednika. letnici smrti Andreja Šuštarja-Drabosnjaka Drabosnjakovo priznanje. Skrb za obstoj slovenske narodne skupnosti mu ne da miru. Čeprav so njega, kakor povsod na Koroškem pritiskali naši nasprotniki, ni klonil. Poslal je otroke v Slovensko gimnazijo. Kot izkušen odbornik bivše občine Kostanje, je slavljenec tudi leta 1979, ko smo Slovenci v veleobčini Vrba samostojno nastopili, bil pripravljen prevzeti nalogo prvega kandidata EL. Z njim si je EL priborila mandat v občini. Prav lepa hvala za Tvoj trud in za vse Tvojo širokogrudno podporo, katero si nam nudil. V tem smislu želimo slavljencu še mnogo zdravih let med nami. Čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik. Grpiče Preteklo sredo, dne 24. 3. 1982, je „Abrahama srečal" Rudi Pichler iz Grpič pri Št. Lenartu pri sedmih studencih. Rudi Pichler, poznan kot kulturnopolitični delavec, je eden izmed stebrov domačega dru- Družini Marije in Foltija Kargl, pd. Jerut v Bačah ob Baškem jezeru, se je rodil sin. Čestitamo! Magdi in Salvatoriju Venossi iz Žabnic v Kanalski dolini se je rodila hčerka Klavdija. Z družino se veselijo Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in uredništvo Našega tednika. Te dni je praznovala 65-letnico ga. Malka Brumnik, proštnijska kuharca v Dobri! vasi. Znanci, prijatelji in cerkveni pevci ji kličejo še na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Na salzburški univerzi je zaključil svoj študij teologije Repi Markitz. Iskreno čestitamo. štva SPD “Dobrač" na Brnci. Pridno in rad sodeluje ne samo on, temveč tudi njegova družina. Zato mu domače društvo iskreno čestita k temu jubileju in vsi, ki ga poznajo, se pridružujejo. Želimo mu obilo zdravja in zadovoljstva, zahvaljujemo se mu za njegovo sodelovanje, obenem pa ga prosimo, da tudi v bodoče pomaga našemu društvu. Na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT! Iščejo filmske igralce! Od 3. maja do 4. junija bodo snemali 3. del znanega televizijskega filma „Vas ob meji“ („Das Dorf an der Grenze"): v tem delu bodo obravnavali položaj koroških Slovencev v času 1966—1976. Kot v prvih dveh delih, bodo tudi tokrat igralci nastopili v materinskem jeziku. Čeprav bodo večinoma nastopili igralci-profesionalci, želijo zaradi dobrih izkušenj s filmom »Lepi dnevi" (»Schone Tage"), da bi glavni vlogi igrala domačina. Zato iščejo fante v starosti od 17 do 27 let, katerih materinščina je slovenščina. Javite se takoj v gostilni „Zur Post" v Borovljah od 20. do 21. ure. Lahko se javite vsak dan (razen ponedeljka). Kdo bo kralj krapov? Slovensko prosvetno društvo „Kočna“ prireja danes zvečer ob 20. uri pri Adamu tekmovanje, na katerem bodo izbrali kralje krapov. Kralj postane tisti, ki bo v eni uri pojedel največ krapov, kvočnih ali sirnih. Proti pričakovanju se je prijavilo precej domačinov, ki upajo postati kralj. Kljub temu so prijave še možne. Režijo je prevzel Hanzi Weiss, predsednik SPD »Svoboda" v Št. Janžu. Daljše poročilo objavimo v naslednji številki Našega tednika! ORGELBAU Walter Ottitsch Pri vat: 9020 Celovec — Fischel-straBe 23 — tel.: (0 42 22) 33 05 52 Delavnica: 9072 Bllčovs — Podgrad 7 — tel.: (0 42 28) 27 39 Umetniška In strokovna izdelava novih cerkvenih orgel vsake velikosti Restavriranje — predelava — oglaševanje — čiščenje — mehovi za orgle Popravila harmonijev in oglaševanje 1942 — 40-letnica — 1982 pregnanstva in upora VABILO na spominsko slovesnost v nedeljo, 18. aprila 1982, s pričetkom ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu. Na sporedu govori, recitacije in nastopi pevskih zborov. Z udeležbo na prireditvi bomo izpričali zvestobo vsebini in pomenu dogodkov, ki so pred štiridesetimi leti usodno posegli v življenje našega naroda. Pripravljalni odbor Springer 1982 Celovška potovalna agencija Springer je minuli četrtek predstavila svoj obširni program za dopust 1982. Agencija Springer organizira v poletnih mesecih tedenski letalski most iz Celovca, Gradca in iz Ljubljane v najlepše turistične točke srednjega Jadrana. Novi v programu 1982 so poleti v Sicilijo, medtem ko je letalski most iz Gradca v Split že tradicionalen. Vodice in otok Hvar sta priljubljeni dopustniški točki za vso družino. Seveda pa potovalna agencija Springer organizira tudi polete iz Ljubljane v Korfu, Rodos, Tunezijo, Palmo, Ibico in Costa Bravo. Podjetje Springer je tudi edina avstrijska agencija, ki že od leta 1977 organizira tedenski letalski most Celovec — Dubrovnik. Najboljša ponudba sezone pa bo verjetno Španija. Agencija Springer nudi vsakomur po ugodni ceni to, kar si želi. Podjetje Springer pa nudi tudi ugodna potovanja z avtobusi na Jadran. Letos pa se lahko poslu-žite tudi potovanj v kulturne centre v Munchen, Verono, v Salzburg ter na Dunaj. Seveda je organizirala agencija tudi vožnje k športnim in drugim prireditvam med drugim v Francijo, Španijo, Nizozemsko, Škotsko ter na Madžarsko. Preden se odločite za dopust, si na vsak način oglejte potovalni katalog Springer 1982. Aus unserem Busreisenprogramm OPATIJA/ICCICI inkl. VP 9, —12. 4. S 1290,— Insel RAB, VP 9, —12. 4. S 1860.— Ostern in MONTECATINI, VP 8. —12. 4 S 2480.— BUDAPEST, HP 10, —12. 4. S 1720,— PLITVICER SEEN, HP 10, —12. 4. S 940,- VENEDIG, Nacht./Fruhstuck 11, —12. 4. S 680.— GOTE D’AZUR-RIVIERA, HP 21,—25. 4. S 3480,— SELCE — ab 5. April vvochent-lich, 7 Vollpensionen ab S 2200,— ABANo — ab 1. Marž vvochent-lich, 7 Vollpensionen ab S 3560.— MINIKREUZFAHRT COSTA DEL SOL — MOTRIL 3.-7. 5 ab S 3380,— MINIKREUZFAHRT TUNIS 11.—14. 6. ab S 3570,— Unsere Sommerkatologe 82 mit Flug- und Busreisen zu den schtin-sten Reisezielen — jetzt in allen unseren Biiros! »Luftsprunge" zu den Mai- und Juni-Feiertagen nach: Pariš, London, Sizilien, Athen, Istanbul, Kreta, Dubrovnik, Tunesien! <* A 4 k # V ponedeljek, 5. 4., od 9. od 17. ure TEČAJ ZA SERVIRANJE Voditelja: Anka in Lojze Gregorič V ponedeljek, 12. 4., ob 14. uri Srečanje mladine: »GREMO SKUPNO V EMAUS" Prireditelja: Kat. mladina in Dom v Tinjah V petek, 16. 4., ob 19. uri INFORMACIJSKI VEČER O ZDRAVILNIH RASTLINAH, nem. Predavatelj: žpk. Hermann Josef VVeidinger Od sobote, 17. 4., ob 9. uri, do nedelje, 18. 4., ob17. uri SLIKANJE NA STEKLO, nem. Voditelj: akad. slikar Franc VVeiB, Voitsberg Dijaški kulturni dnevi: Prireditev slovenske in nemške mladine Že lansko leto so zastopniki dijakov Zvezne gimnazije za Slovence in I. Zvezne gimnazije v Celovcu organizirali dijaške kulturne dneve, ki so bili začetek julija na Slovenski gimnaziji. Letos se ta „tradici-ja“ nadaljuje in tudi krog organizatorjev se je povečal. Sodelujejo namreč vse celovške gimnazije. Letos so dijaški kulturni dnevi pod naslovom ..Kontaktna leča 82“ od 30. 3. do 2. 4. zopet na Slovenski gimnaziji. Program je dokaj pester, saj smo zajeli skoraj vsa področja kulture — literaturo, glasbo, film in gledališče. Sodelujejo sicer tudi nekateri bolj znani umetniki (Peter Ratzenbeck, Valentin Oman, Ja-nusz Muniak, Janko Messner), vendar so interpreti večinoma doslej še razmeroma neznani šolarji in študenti. Eden od glavnih namenov dijaških kulturnih dnevov je, da dobijo prav ti neznani umetniki Priliko, morda prvič nastopiti v jav- nosti. Zastopniki dijakov organizirajo to prireditev brez vsake pomoči od zgoraj, se pravi od profesorjev ali od katerikolih kulturnih organizacij. Organizatorji so že večkrat slišali mnenje, da je kraj te prireditve, namreč Slovenska gimnazija, dokaj neugoden, ker je prvič šola, kamor šolarji tako in tako ne zahajajo preveč radi, drugič pa je ta šola vrhu tega še slovenska in se morda marsikateri prav zaradi tega ne bo udeležil teh dnevov. Vendar so se organizatorji odločili za Slovensko gimnazijo namenoma in zavestno. Za šolski prostor smo se odločili zato, ker hočemo dokazati, da šola ni samo kraj, kjer se morajo učenci „samo“ učiti, temveč naj je to tudi kraj, kjer lahko šolarji postanejo in bi naj postali kreativni. Dokazati hočemo, da šola ni samo to, kar stoji v učnem načrtu in kar napravijo iz tega profesorji, ampak da so tudi dijaki bistven Naslednje pismo bralcev je Poslal dr. Reginald Vospernik celovški »Kleine Zeitung", ker ga je le-ta napadla zaradi izjave v Tinjah, da do obiska v Tinjah ne bi bilo prišlo, če bi o tem odločal deželni zbor. »Kleine Zeitung" je pismo sicer objavila, vendar v močno skrajšani obliki. Ker se nam zdi važen celoten tekst, objavljamo pismo v celoti. Zadnja dva odstavka, ki sta v KZ izostala, sta tiskana krepko. (Op. ured.). Kirchschlagers Besuch bei den Slovvenen Als Entgleisung bezeichnete f.(erdi-nand) k.(offler) in der „Kleinen Zeitung" v°m 29. Marž meine am vergangenen Samstag in Tainach gemachte Bemer-kung, daB es zum Besuch von Bundes-Prasident Dr. Kirchschlager in Tainach Und Zell-Pfarre vvahrscheinlich nicht Pekommen ware, wenn alle drei Land-tegsparteien dariiber zu befinden ge-habt hatten. Es ist naturlich Sache des Politischen Standpunktes, wo man in den groBen Rangierbahnhofen der Poli-dk nach Entgleisungen sucht. Meine MiitmaBung gehort sicher nicht dazu, sie fuBt namlich auf zwei bevveisbaren lr|dizien. Zunachst hat FPO-Landespartei-sekretar und Parlamentsabgeordneter Ur- Jorg Haider erst vor wenigen Ta- Slovenska ljudska pesem v celovškem radiu Celovški radio bo oddajal v Sv°ji slovenski oddaji v sredo, '■ aprila, od 21.00 do 22.00 po-Sr>etek koncerta ..Slovenske ljudske pesmi in glasbila", na katerem so sodelovali: Bogdana Herman (pevka), Mira Omerzel-Terlep in Matija Terlep (na raz-n'h instrumentih). Koncert so Priredili v Celovcu in v Šmihelu, namerava se pa po možnosti Urnetnike povabiti tudi še v dru-9e kraje, ker je koncert, ki so 9a pripravili, velikega pomena Za naše razumevanje glasbene Zgodovine našega naroda in tu-Prinaša marsikaj, kar tudi za Poznavalce te zgodovine še ni 'l° jasno. Koncert v radiu naj-'°Pleje priporočamo. gen (von ihrer Zeitung geniiBlich abge-druckt) dem Sinn nach erklart, der Besuch des Bundesprasidenten diene nicht der Friedenssicherung in Karn-ten. Ich kann mir kaum vorstellen, daB an der Dreiparteieneinigung in ethno-politischen Fragen Karntens vorbei — und beim Besuch unseres verehrten Bundesprasidenten handelte es sich um eine deutliche politische Geste —• die FPO im Landtag zugestimmt hatte. Oder hatte man gegen die erklarte Uberzeugung, Kirchschlager bringe mit seinem Besuch Unfrieden, ali das trotzdem einhellig abgesegnet? Zvveites Indiz: Der Bilrgermeister der Gastgemeinde Volkermarkt lieB sich beim Rektor Kopeinig in Tainach durch andere Verpflichtungen entschuldigen. VVelche Verpflichtungen konnen fur ein Gemeindeoberhaupt mehr vviegen, als den Staatsprasidenten zu empfangen? Naturlich zvveifle ich nicht daran, daB es im Landtag Mandatare in den bei-den groBen Parteien gibt, die den Besuch in Tainach und Zell-Pfarre guthel-Ben, nur: einen einstimmigen BeschluB dariiber — und nur das hatte ich mit meiner Bemerkung vor Augen — hatte es nie und nimmer gegeben. Die beste Antvvort auf meinen Entvvurf gab der Bundesprasident selbst: Ich habe meinen Freiheitsraum. Immer, wenn Exponenten der Karnt-ner Slowenen etwas auBern, was sich nicht ins Korsett falsch verstandener Beschvvichtigungspolitik pressen laBt, entgleisen Ziige: journalistische und politische. Wenn FPČ-Haider in Literatur macht Gorence: smučanje Zaradi pomanjkanja snega so se letošnje smučarske tekme pred nedavnim vršile na Libiču blizu Pliberka. Tekme so potekale jako zanimivo — saj so se morali tekmovalci uveljaviti v dveh tekih. Pravi užitek je bil, 'opazovati najmlajše v odmoru med obema tekoma. Ta ali oni je skušal moralično onesiguriti svoje sotekmece. Izzid tekme je bil sledeči: Fantje I: 1. Mak Aleksander; 2. Marktl Tomaž; 3. Rosenzopf Mihe. Fantje II: 1. Mak Mario (najboljši dneva); 2. Pistotnik Franc; 3. Hanin Martin. Dekleta I: Diex Helga; 2. Gril-litsch Carmen; 3. Muller Michaela. Dekleta II: 1. Mak Tanja (najboljša dneva); 2. Sadjak Maria; 3. Jorg Gerlinde. del šolskega dogajanja. Upamo, da bo ta naša prireditev zgled in pobuda za podobne prireditve na drugih šolah. Slovensko šolo pa smo izbrali, ker hočemo pokazati, da je možno plodno sodelovanje med pripadniki večinskega naroda in koroškimi Slovenci. Prav mladina ima to nalogo, da se znebi predsodkov, ki jih še vedno opažamo pri „stari generaciji". Zato bo tudi celotna prireditev dvojezična, čeprav so nam nastale zaradi tega včasih nemale težave. Vendar bi to naj bil tudi namig za koroške deželne politike, ki se včasih branijo dvojezičnosti kot hudič žegnane vode: saj je dvojezičnost vedno obogatitev in ne, kot nekateri mislijo, stvar, ki jo je treba uničiti. Na dijaških kulturnih dnevih bomo tudi informirali nemško mladino o zgodovini in trenutnem položaju koroških Slovencev, saj se na avstrijskih šolah o teh stvareh ne zve prav ničesar. Seveda pa na dijaške kulturne dneve niso bili vabljeni samo šolarji — nasprotno. Z veseljem smo pričakovali in pričakujemo m. dr. starše in profesorje, saj jim hočemo prav s tem dokazati, da šolarji niso nezmožna otročad, temveč da so si že prisvojili nekaj razgledanosti in delavnosti, da so zmožni marsikaj dobrega ustvariti tudi na lastno pest. Rudi Vouk, zastopnik dijakov ZG za Slovence Strokovni zdravnik — urolog, dr. Max Nachtigall ordinira od 1. aprila 1982 vsak četrtek od 15. od 17. ure (ali tudi po dogovoru) v Celovcu, BahnhofstraBe 38/III, telefon: 0 42 22/83 8 44 (54 744). und Ferks „Verurteilten Klager" parla-mentarisch hinterfragt und „emporend entgleist" findet (KZ vom 12. 3. 1982), wird ihm von Ihrem Blatt akklamiert, obvvohl Haider — was gilt die Wette? — das Buch entvveder nicht gelesen hat oder zu sinnvoller literarischer Re-zeption unfahig ist. So kann man auch mit zvveierlei MaB messen. Man muBte sich allmahlich in der Offentlichkeit daran gevvohnen, daB Demokratie freie MeinungsauBerung gestaltet, ja geradezu auferlegt. Wieso solite dies nicht auch, wenn von Min-derheitenpolitik die Rede ist, gelten. Mimosenhafte Empfindlichkeit wird sehr oft dem Schvvacheren zugespro-chen, diesmal zeigte sie der Glossen-schreiber. Es vvtirde mich freuen, wenn die Ursache dafiir eine zunehmend selbstbevvuBter vverdende Volksgruppe vvare, denn nur SelbstbevvuBtsein for-dert echte Partnerschaft. Und Partner vvollen wir doch sein! Oder? Direktor Dr. Reginald Vospernik, Foderlach Bernhard Fink: Dvojezična »kontaktna leča11 Bernhard Fink je eden izmed glavnih sodelavcev pri dvojezični prireditvi »Kontaktlinse/Kontaktna leča“, za katero odgovarjajo dijaki vseh gimnazij v Celovcu. Star 16 let, doma je v Celovcu, obiskuje 7. razred I. Zvezne gimnazije v Celovcu (njegov ravnatelj je podpredsednik KHD-a Valentin Einspieler), njegovi konjički so literatura, politika in šport. Kot dijaškemu zastopniku mu ležijo na srcu predvsem boljši odnosi med dijaki, starši in učitelji. Bernhard F.: Hočemo nuditi dijakom in študentom možnost, da se predstavijo javnosti. Predvsem tistim dijakom in študentom, ki drugače nimajo prilike, pokazati širši javnosti to, kar znajo kot ustvarjalci na kulturnem področju. In kot je znano, je prireditev dvojezična: s tem naj javnost zve, da za nas dijake dvojezičnost ni neko težavno in komplicirano vprašanje, česar o raznih drugih Korošcih ne morem trditi. Naš tednik: Kakšna je reakcija dijakov? Bernhard F.: Brezdvomno pozitivna, saj sodelujejo vse gimnazije v Celovcu. Upam, da bo odmev letos še večji kot lansko leto. Predvsem bi me veselilo, če bi ob koncu »Kontaktne leče" lahko ugotovil dober obisk staršev in profesorjev, ki naj spoznajo, da je naše delo smiselno ter da zasluži primerno podporo. Naš tednik: Kako pa financirate vašo prireditev? Bernhard F.: Podpirata nas deželna vlada in mesto Celovec. Prav tako nas podpirata slovenski osrednji organizaciji NSKS in ZSO, za kar se jima na tem mestu prisrčno zahvalim. Le ministrstvo za pouk in umetnost stoji ob strani. Smo razočarani, ker ministrstvo noče uvideti, da od dijakov ne moreš zahtevati vstopnine ter da smo zato tem bolj navezani na subvencije. Naš tednik: Kljub temu želimo Tebi in Tvojim sodelavcem uspešen potek prireditve! Hvala lepa za pogovor. Janko Kulmesch Naš tednik: Prirejate dvojezično prireditev „Kontaktna leča". Kako in kdaj se je porodila ideja za to prireditev? Bernhard F.: Pred dvema letoma so zastopniki dijakov I. Zvezne gimnazije in Slovenske gimnazije priredili diskusijo o 10. oktobru. Rezultat te diskusije je bila med drugim enkratna izdaja dvojezičnega šolskega lista, ki so ga sestavili dijaki I. Zvezne gimnazije. Moram reči, da so razni starši na to dvojezično izdajo zelo negativno reagirali, se razburjali in skušali celo pritiskati m. dr. na svoje otroke in profesorje. Sklenili pa smo tudi prirediti dvojezično kulturno prireditev, ki jo letos že drugič prirejamo in sicer v avli Slovenske gimnazije. Lansko leto smo imenovali našo prireditev »Dijaški kulturni dnevi", letos pa smo jo prekrstili v »Kontaktno lečo". Naš tednik: In kaj hočete izpovedati s to prireditvijo? Srebrna za Avstrijce Avstrijska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Celovcu dosegla odličen rezultat: Avstrijci so se za Nemško demokratično republiko uvrstili na 2. mesto. Po svetovnem prvenstvu se avstrijski hokejisti uvrščajo med deseterico najboljših reprezentanc na svetu. Avstrijski hokej pa ni zaživel le v Celovcu, marveč tudi na Nizozemskem, kjer so starejši mladinci osvojili srebrno kolajno, prav tako so zasedli mladinci v Sofiji 2. mesto. Naslednji cilj avstrijske hokejske reprezentance je kvalifikacija za olimpiado leta 1984 v Sarajevu. Po svetovnem prvenstvu v Celovcu sta se morali posloviti iz skupine B dve moštvi, ki pravzaprav nista bili „načrtovani“ za izpad: Kitajska in Nizozemska. Nizozemska je lansko leto igrala še v najboljši skupini, tam je reprezentanca izpadla, letos so se Holandijci hoteli spet vrniti med ..hokejske kralje" v skupino A. Toda doživeli so hud poraz, naslednje leto bodo morali igralci v skupini C. Kitajci, ki so bili sicer že pred svetovnim prvenstvom kandidat za izpad, pa so se morali posloviti iz skupine, čeprav si tega niso zaslužili. Romunija in Švica sta si v odločilni tekmi „podali roke" in se z neodločenim rezultatom rešili izpada. Tako so končno morali iz skupine B Kitajci. Najuspešnejši napadalec na svetovnem hokejskem prvenstvu v Celovcu — Rudi Konig. Slovenska narodna skupnost na Koroškem je, kakor znano, poleg hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem mednarodno zaščitena ter so ji v členu 7 državne pogodbe od 15. maja 1955 o zopetni vzpostavitvi neodvisne demokratične Avstrije zagotovljene posebne pravice. Parlament je v izvajanju državne pogodbe sklenil zvezni zakon z dne 7. julija 1976 o pravnem položaju narodnih skupin v Avstriji. Zvezna vlada je nato po izvedbi tajnega ugotavljanja materinega jezika oz. tajnega ugotavljanja manjšin — čeprav je manjšina to ugotavljanje odklonila in bojkotirala — izdala odredbo o sosvetih narodnih skupin, odredbo o določitvi območij, na katerih morajo biti topografske označbe v nemškem in slovenskem jeziku, ter odredbo o določitvi sodišč, upravnih oblasti in drugih uradov, pred katerimi je slovenski jezik dodatno k nemškemu dopuščen kot uradni jezik, in s katero so bile določene slovenske označbe krajev. Ta zakonska ureditev pravnega položaja narodnih skupnosti v Avstriji vendar ni v skladu z državno pogodbo, ker je bilo s to ureditvijo območje avtohtone naselitve slovenske narodne skupnosti zoženo za dve tretjini; ker so pripadniki slovenske narodne skupnosti glede na manjšinske pravice, ki jim pripadajo po tej zakonski ureditvi, razdeljeni na osem različnih kategorij; in ker slovenska narodna skupnost ni bila zavarovana pred asimilacijo, marveč je nasprotno zasidrana pravica do asimilacije. Osrednji organizaciji kot legitimno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem načelno odklanjata to nezadovoljivo zakonsko ureditev. Zato je pač razumljivo, da se poslužujeta edine možnosti, ki jo imata kot „združenja, ki v smislu svojih pravil zastopajo interese narodnih skupnosti", da onemogočita izvajanje zakona — da ne sodelujeta v sosvetih, predvidenih v zakonu o narodnih skupinah. Pri tem se seveda zavedata problematike te odločitve, vendar pa z ozirom na odgovornost kot interesno zastopstvo slovenske narodne skupnosti ne moreta drugače ravnati, zlasti, ker nezadostna izpolnitev člena 7 velja tudi za bodoče generacije in ker s to zakonsko ureditvijo pravic slovenske narodne skupnosti tudi niso bila izpolnjena večkrat dana zagotovila, da ne bo prišlo do ugotavljanja manjšin in da bo rešitev dosežena sporazumno s prizadeto manjšino. S tem je bila podlaga zaupanja, ki je vse dotlej vladalo med pristojno vlado in prizadeto manjšino, uničena ter so odnosi med vlado in slovensko narodno skupnostjo praktično od sklepitve zakona o narodnih skupinah z dne 7. julija 1976 dalje ohromeli. Vendar sta osrednji organizaciji koroških Slovencev kot legitimno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem vedno spet izrazili svojo pripravljenost za dialog in —- ob spoštovanju neodsvojljivih pravic za zagotovitev obstoja in nadaljnjega razvoja slovenske narodne skupnosti v smislu člena 7 državne pogodbe — tudi za kompromisne rešitve. Da bi bila spet vzpostavljena podlaga zaupanja, sta 7. 12. 1979 predložili vladi tako imenovani operativni koledar. O njem je bil zadnji razgovor z gospodom zveznim kanclerjem dne 4. 12. 1980, ko je bilo načelno zagotovljeno, da bodo proučene možnosti za izpolnitev posameznih točk. V ta namen so na ravni uradnikov sledili nadaljnji pogovori, pri čemer so bile dne 23. 4. 1981 vse točke operativnega koledarja temeljito obravnavane ter skupno določene prioritete glede uresničevanja. Tudi na deželni ravni je prišlo po predaji operativnega koledarja dne 6. 2. 1981 in 25. 3. 1981 do pogovorov, ki pa niso privedli do nobenih uspehov. Od takrat ni prišlo do nobene spremembe ohromele situacije, pač pa je treba opozoriti na dejstvo, da se določila zakona o narodnih skupinah praktično izvajajo vedno bolj restriktivno, kar gotovo ne prispeva k temu, da bi manjšina spremenila svojo oceno zakona o narodnih skupinah. V tej zvezi opozarjamo le na dogodke v Velikovcu, kjer je občina odklonila dovoljenje za slovenski mladinski koncert v občinski dvorani; v Žitari vasi, kjer je občina s sklepom občinskega odbora od vodje ljudske šole pod grožnjo discipli-narskih ukrepov zahtevala odstranitev dvojezičnih napisov v novem šolskem poslopju; ter na zavrnitev slovenskih vlog s strani deželnega šolskega sveta za Koroško — vsi ti ukrepi so bili utemeljeni s sklicevanjem na določila zakona o narodnih sku- pinah oz. odredb k temu zakonu. Ta nevzdržni položaj brez dvoma terja sporazumno spremembo sedanje zakonske ureditve pravic, ki jih slovenski narodni skupnosti zagotavlja člen 7 državne pogodbe. Zato Vas prosimo, spoštovani gospod zvezni predsednik, da zastavite svoj vpliv v tem smislu, da bi v enakopravnem dialogu med vlado in manjšino prišlo do ureditve, ki bo zagotavljala ohranitev in zavarovanje ter razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V tej povezavi opozarjamo na vladno izjavo z dne 19. junija 1979, v kateri je med drugim rečeno: V tej zvezi nekaj besed o v Avstriji živečih narodnih skupinah nenemške jezikovne pripadnosti. V njih vidimo tako obogatitev avstrijskega kulturnega življenja kakor tudi most k našim sosednim državam. Zato bo zvezna vlada preko vseh obveznosti iz državne pogodbe in drugih mednarodnopravnih obvez ukrenila vse, da zavaruje obstoj teh narodnih skupin v Avstriji ter zagotovi spoštovanje njihovega jezika in njihove narodnosti. Zlasti se bo zvezna vlada trudila za rešitev problemov, ki bi se na posameznih področjih pojavili pri izvajanju zakona o narodnih skupinah. Prej nakazana položaj in praksa nista v skladu s to izjavo. 2. april, rojstni dan pomembnega mladinskega pisatelja Hansa Christiana Andersena, so določili za „Dan otroške in mladinske knjige", ki se bo obhajal po vsem svetu in tudi pri nas v Avstriji. Mohorjeva tiskarna v Celovcu npr. bo v času od 2. do 17. aprila nudila otroške in mladinske knjige po zelo ugodnih cenah, Mohorjeva založba pa pripravlja za ta praznik prvo knjižico serije dvojezičnih izdaj slovenskih pripovedk. Akademski slikar Jože Boschitz iz Metlove v Podjuni je bogato ilustriral „Divjo jago", ki jo je v nemščino prevedla dr. Helga Mračnikar. Knjižica je v tisku, objavljamo pa danes že njeno naslovno stran (glej slika). Posebna ponudba otroških in mladinskih knjig sega od slikanic do resnejše mladinske literature tako koroške kot tudi matične produkcije. Da navedemo samo sledeče knjige: TAI (Marica Kulnik/Zorka Loiskandl-VVeiss) 99,— šil. (prej 115.—), Pomladno sonce (Mili H robat h) 28.— (prej 35.—), Činček in Čopka (Valentin Polanšek) 20,— (prej 40.—), Pastir Ciril (Kristo Srienc) 5.— (prej 20.—), Pojmo s ptički (Lenčka Kupper) 32.— (prej 35.—) V programu je v sodelovanju s Katoliško prosveto in krajevnimi društvi nadaljevanje razstav otroških in mladinskih knjig, na katerih v kulturnem sporedu sodelujejo razni pisatelji in pevski zbori. JOSIP JURČIČ deseti brat 38. „Le tiho bodi, Krjavelj, vsega tega ne boš nosil." „Kaj!" zadere se možanec, „kaj misli kdo, da ne morem ali da lažem. Vse, kar jaz rečem, je tako res, kakor bi pribil in privezal s klinom in s trto. Le stojte, da vam povem eno, potlej boste spoznali, če sem jaz resničen mož ali je kdo drug." „Že vem, da si pravi mož, le povedi, kar sem te vprašal, kako bolezen ima Martinek," pravi Lovre. ..Čakajte no, saj ne gori voda in obesil se ni nihče, to moram razpovedati, kar sem začel. Jaz sem resni- čen mož. Na svete Lucije dan so Hrvatje prašičev gnali — ono leto je bilo, ko se je Izvirnikova češnja podrla, votla je bila in suha in stara kakor naša vas. Pa so jih gnali po poti in tepli po ščetinah in grd ko-sorep črn pes jim je poganjal. Tisti kosorepi pes poganja, laja in leta okoli takistih prašičev kakor sama božjast. Jaz pa gledam in ogledujem tisto živo žival. Kar ti jo en prašič od krdela ubere čez njive in dirjiha gor za mojo hišo in proti hosti. Jaz ves vesel mislim, Bog ti daj zdravje, prase, ti boš v hosto ubežalo. Hrvatje, bogme, te bodo pustili in jaz te bom našel in jedel. Ali tisti pes kosorepec leti za prašičem in ga grozno grize in ustavlja. Bil je že klek, kmalu ga prežene nazaj, pa bil je ves krvav in raztrgan od pasjih zob. Komaj je hodil. Jaz posto-pim in pravim Hrvatom: Možje, pravim, vi svinjski prekupci, pravim, ta žival bo crknila, preden na semenj pridete, in bo! Dajte jo meni za dar božji. Srečo boste imeli, pravim, kamor boste prišli. Pa mi ga niso hoteli dati. Kar me jeza popade in pravim jim: Šleve hrvaške, skoporitci, šemeži, svinje ženete gor, svinje boste gnali dol, prodali ne boste nič, zato ker ste nevoščljivi. In kaj se je zgodilo? Jaz sem tisti večer molil na čast sv. Lucije in ona je Hrvatom tako naredila, da sem jaz resnico govoril. Prekupci niso skoro nič prodali na semnju. Drugi dan sem videl, da so več gnali nazaj ko tri polovice tistih prašičev." „Ali bi tudi zdaj sv. Lucijo prosil, da bi meni škodo naredila?" „Nemara da bi jo hotel poprositi. Ona me ima rada, to sem že tačas pri tistih prašičih videl." „Te molitve te bom odrešil, zakaj nobenega testamenta ne bom delal, če je prav Martinek res bolan, kakor praviš," pravi Lovre. To je Krjavlju upanje malo potrlo. Prizadeval si je po svoji najboljši moči Kvasa prepričati, da ni na to ni na ono stran ne bi bilo napačno, ko bi se kaj takega napravilo, kar je on želel. Ko je pa videl, da mu noče ničesar obljubiti, obmolknil je in se je jezno držal. Tako sta prišla do Krjavljeve hiše, katero hočemo bralcu natančneje pred oči postaviti, nekaj zaradi tega, ker je enakih človeških stanovanj že poredkoma najti po Slovenskem, nekaj pa, ker smo te vere, da se je naš Krjavelj, vsem njegovim slabostim i° pomanjkljivostim vprek, vsaj kateremu izmed bralcev toliko prikupil, da bo potrpljivo bral, kje in v kakovem je stanoval Krjavljeva hiša je njegoveg3 lastnega dela, tedaj ji ne moremo zameriti, če ni nobenem pravilu stavljena. Ko se je bil ta mož z3 trdno namenil stanovanje zase napraviti, ni se naj prvo usedel in mislil, kak črtež bi si naredil, P° katerem bi potlej skladal, temveč vgozdil je v zemlj0 štiri stebre pokončnike, prevezal te z vprečnjaki, o3 Tui naš tedniki do četrtka, 8. aprila 1982 od petka, 2. arpila 1982 PETEK, 2. aprila 1982: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Enkrat brez skrbi — 12.00 Pogovor — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Lutkovna predstava — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derik — 21.15 Modna revija — 21.30 Večer v modrem salonu — 22.20 Šport — 22.30 Nočni studio — 23.30 Poročila. SOBOTA, 3. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Šola danes — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mi — 11.05 Koncert — 11.55 Nočni studio (pon.) — 13.00 Poročila — 14.25 Češko dekle — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Šport — 17.30 Boomer — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Stavim, da .. . — 22.00 Šport — 22.20 Vprašanja kristjana — 22.25 Osamljeni — 23.50 Poročila. NEDELJA, 4. aprila: 11.00 Ura tiska — 12.00 Govoriti in pustiti govoriti — 14.30 Sanjava usta — 16.00 Pogovor — 16.30 Slike v ogledalu — 16.45 Risanka — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Operni vodič — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Mephisto — 22.40 Poročila. PONEDELJEK, 5. aprila: 9.00 Poroči-la — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonec — 10.00 Camera — 10.30 Češko dekle — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 15.45 Zorro — 17.00 Am, dam, des — 17.30 VVinnie Puuh — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Fauna ibe-rica — 21.05 Profesionalci — 21.55 Šport — 22.25 Poročila. torek, 6. aprila: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Šola danes ~~ 10.00 Kaj bi lahko postal — 10.30 Ob polnoči — 12.00 Harold Lloyd — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila ~~ 16.05 Zorro — 17.00 Am, dam, des ~~ 17.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 2a lahko noč — 18.00 Risanka — 18.30 — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki — 20.15 „M“ — 21.00 Slike 7 ogledalu — 21.45 Olimpijsko zlato — 22.30 Poročila. SREDA, 7. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi veselje mora biti — 9.35 francoščina — 10.05 Camera — 10.35 °anjava usta — 12.00 Cesta se prebu-)a ~ 12.15 „M“ — 13.00 Poročila — 15.30 Mornar — 17.00 Zeleni klobuk — 17.30 VVinnie Puuh — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zbiratelj starin — 21.40 Nogomet. ČETRTEK, 8. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Zbiratelj starin — 12.15 Organizirana zapravljivost — 13.00 Poročila — 15.35 Mali Arhimedes — 17.00 Am, dam, des — 17.30 VVinnie Puuh — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ptice — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —■ 20.15 Kaiserhofova 12 — 21.55 Oljska gora je vsepovsod — 22.40 Šport — 23.30 Poročila. PETEK, 2. aprila: 16.15 Iz parlamenta — 17.30 Govoriti in pustiti govoriti — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Himalaja — 21.00 Raziskavanja — 21.15 Modna revija — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Ben — 23.50 Poročila. SOBOTA, 3. aprila: 16.10 Dunajčani — 16.55 Trailer — 17.20 Ljudski odvetnik — 18.00 Nogomet — 18.30 „Gotter-dšmmerung" — 20.40 Poročila — 21.55 Pogovor — 23.30 Poročila. NEDELJA, 4. aprila: 10.00 VVriters in prison — 16.15 Šok moderne — 17.00 Himalaja — 17.45 New seekers — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled —• 20.15 Ob polnoči — 21.45 Sosed — 22.30 Šport — 1.00 Poročila. PONEDELJEK, 5. aprila: 17.15 Šok moderne — 18.00 Znanje danes — 18.30 Prebujajoča se dežela — 19.15 Risanka — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ljuba družina — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Svileni čevelj — 23.45 Poročila. TOREK, 6. aprila: 17.00 Šok moderne — 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Prebujajoča se dežela — 19.15 Risanka — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Veselje mora biti — 21.03 Dalas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 7. aprila: 17.15 Šok moderne — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Mladinski film — 19.15 Risanka — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe central — 21.05 Glasbeni prizor — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umetnine — 23.05 Stoj sonce — 23.30 Poročila. ČETRTEK, 8. aprila: 16.45 Zapoj z nami — 17.15 Šok moderne — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Umetniki vprašajo po Bogu — 19.25 Risanka — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dali dali — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 La fe-de sacrilega — 0.20 Poročila. 1 PETEK, 2. aprila: 8.50 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Kaj je novega na podstrešju — 18.00 Domači ansambli — 18.30 Obzornik — 18.45 Pred izbiro poklica — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV D — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 SKAG — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Ti dnevi, ta leta Petek, 2. aprila: 14.10—15.00 Koroški obzornik - Iz kulturnega življenja. Sobota, 3. aprila: 09.05— 09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 4. aprila: 07.05— 07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 5. aprila: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Koroški zbori. Torek, 6. aprila: 09.30—10.00 Za našo vas. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Kako danes živeti! 6. — Rdeče, rumeno, zeleno. Sreda, 7. aprila: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magacin. 21.00—22.00 „Rož, Podjuna, Zila“ v Ljubljani 6. 3. 1982. Četrtek, 8. aprila: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Vse tiho je in žalostno ... (postne pesmi). SOBOTA, 3. aprila: 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Mladi virtuozi — 8.45 Kuhinja pri violinskem ključu — 9.15 Kaj je novega na podstrešju — 9.45 Pustolovščina — 10.15 Mesta: Glasgovv — 11.05 Otrok in igra — 11.35 Dokumentarna oddaja — 12.05 Ljudje in zemlja — 13.05 Poročila — 15.10 Nogomet: Rijeka: Velež — 17.00 P J v košarki — 18.30 Naš kraj — 18.45 Muppet show — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV D — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Marseillska pogodba — 21.25 Propagandna oddaja — 21.30 Zrcalo tedna — 21.45 Večer z ansamblom Pepel in kri — 22.35 Poročila. PETEK, 2. aprila: 17.10 TV D v madžarščini — 17.30 TV D — 17.45 Beg od doma — 18.15 Namesto top liste — 18.45 Glasbeni klub — 19.30 TVD — 20.00 Glasba ob osmih — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Poletna svetloba. SOBOTA, 3. aprila: 19.00 Male zgodbe — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Feljton — 21.55 Športna sobota. Ljubljančani nam tokrat niso poslali celotnega programa Darovi za tiskovni sklad: Mirko in Dorica Sabotnik, Roda 20.—; Ljudmila VVertschnig, Škofiče 40.—; Preč. g. Alojz Nadrag, Škofiče 20.—; Janko Schčttl, Rute 50.—; Janez Sajovec, Hodiše 20.—; Preč. g. Lovro Kašelj, Hodiše 20.—; Mak Fridi, Srednja vas 120.—; Frančiška Karisch, Podbreg 20.—; N. N., Grebinj 20.—; Anica M. 20.—; Marija Malle, Slov. Plajberk 20.—; Mirko in Krista Lausegger, Slov. Plajberk 50.—; Matej Lausegger, Slov. Plajberk 20.—; Lovrenc Čertov, Slov. Plajberk 20.—; Veronika Travnik, Poden 20.—; Valentin Ogris, Poden 20.—; Vinko Ogris, Poden 20.—; N. N. 20.—. Za naše harmonikarje Na oddaji „Naše srečanje", ki jo bo televizija Ljubljana tokrat izjemoma snemala 26. aprila in objavila v sporedu 1. maja zvečer, bodo spet nastopili slovenski harmonikarji pod vodstvom Janeza Kuharja. Vsi, ki bi želeli nastopiti na tem koncertu, pa se še niso prijavili, lahko to store na naslov: Televizija Ljubljana, Naše srečanje, Moše Pi-jadejeva 10, 61000 Ljubljana. V prijavi naj navedejo tudi tonaliteto svoje harmonike. Vsi prijavljenci bodo prejeli note in navodila po pošti. Pismu bo priložen tudi poseben kartonček za droben spominček, ki ga bodo udeleženci prejeli pred koncertom. Zato prosimo vse, da se predhodno prijavijo. Na predvečer praznika ob obletnici ustanovitve OF dne 26. aprila bo zbor harmonikarjev ob 18. uri v ulici Moše Pijade pred televizijsko hišo. Zveza koroških partizanov vabi na svoje vsakoletno potovanje, letos na petdnevno potovanje skozi pet držav. 1. dan, 20. maja: Celovec — Trbiž — Tolmezzo — Ampezzo — Pieve di Cadore — Gortina — preko dolomitskih prelazov; Falzarego — Por-doi in Kararpass v Božen. (Večerja, Prenočišče) 2. dan, 21. maja: (Zajtrk). Meran — Schlanders — Mals — Reschen-pass — Nauders — Landeck — Arl-bergpass ali Arlbergtunnel — Blu-denz — Vaduz v Liechtensteinu — Zurich v Švici — Maria Einsiedeln. (Večerja, prenočišče) 3. dan, 22. maja: (Zajtrk). Ogled Zuri-cha — Kloten — Schaffhausen — Rheinfšlle — cvetlični raj na otoku Mainu — Konstanz — Bregenz. (Večerja, prenočišče) 4. dan, 23. maja: (Zajtrk).Kempten v Nemčiji — Fiissen, do znanih bavarskih kraljevskih gradov — Star-bergersee — Dachau, ogled muzeja in krematorija nekdanjega Kaceta. (Večerja, prenočišče) 5. dan, 24. maja: (Zajtrk). Ogled Munchena — Salzburg — Wolf-gangsee — Bad Ischl — Bad Aus-see — Bad Mitterndorf — Liezen — Trieben — Scheifling — Friesach — Celovec. Celo potovanje z udobnim Sienč-nikovim avtobusom, na bazi polpenziona, (prenočišče v dvoposteljnih sobah, (zajtrk in večerja) stane samo S 2400.—. Vstop v avtobus je možen od Pliberka preko Celovca do Podkloštra. Javite se pismeno na gornji naslov ali po telefonu. Telefonične prijave so možne tudi na sledeče celovške številke: dopoldne 72 4 35 popoldne 72 17 74. Vsakem koncu brano vtvoril in vrh vsega sleme obesi1«' vse to je delal, ne da bi bil vedel, kaj bo iz tega Postalo, ali hlev ali hiša ali oboje. Kakor vsak, ki bom dela, želel je Krjavelj, da bi hitro izdelal, pa o°tel je tudi, da bi bilo dobro. Za lepoto mu že ni odo toliko, več za gorkoto. Začel je med tramovi po-Končnjaki zidati, ali bolj prav, prostor zadelovati. Pa a&si se je ilovnati zid precej hitro vzdigoval od tal, fdelo se mu je vendar vse to dolgočasno, zato je na-°zil v zid panjev, goli, okornih skal in vsega. Zato Se zdaj, ko Krjavlja več ni, niso stene gladke. Streha •|e bila sicer le ena, pa mnogovrstna, kajti Krjavelj pokril nekoliko s slamo, nekoliko z mahom, neko-iko z deskami ali s pazderjem, po vrhu pak je imel Naloženo kamenje in stara kolesna platišča, da mu bi sapa strehe trgala. Ker Krjavelj ni bil nobene bfnenite vloge v zemljo postavil, poobesila se je bi-a njegova hiša tako na zapadno stran sveta, da je °Vre, stopivši skozi duri, malo mislil, ali si je člo-Vek tu življenja v svesti ali ne. Se bolj čudno je bilo to stanovanje od znotraj; kaj-1 bilo je tukaj vse v enem, hlev, izba, kuhinjska ^hramba in klet. V enem kotu sta bili privezani dve °zl> v drugem je bilo natovorjenih dokaj črnih pi-skrov krompirja, koškov za smolo in druge ropotije. aitl v poslednjem kotu pak je na slami ležal Marti-nek Spak. SEDEMNAJSTO POGLAVJE Ko je deseti brat začutil, da je Krjavelj s Kvasom v hišo stopil, obrnil se je od stene. Videlo se je, da mu vsako gibanje veliko težave in bolečine dela. Lovre je obstrmel, ko je videl, kako zelo se je Marti-nek od sinoči spremenil. Z rjavega lica je bila kri izginila in vseh tistih značajnih prog ni bilo po obrazu. „Ali ste prišli? Prav je, da ste prišli. Krjavelj, primakni gospodu tisti panj, naj se usede," pravi deseti brat. Lovre je zapazil, da se Martinku ni samo način govorjenja sploh (poprej ga je, kakor skoro vse ljudi, tikal), temveč tudi glas spremenil. ..Krjavelj, idi ven, midva imava svoje pomenke," pravi Martin nadalje. Daši ne posebno rad, pobral se je hišni gospodar Krjavelj vendar iz hiše, poprej pak je pol skrivaj na-mežikal Kvasu in dejal: „Kaj sem pravil, da bo testament!" »Martin," reče Lovre, „jaz vidim, da si zelo bolan; pošlji po zdravnika. Če ti kaj manjka, nič ne skrbi, bode se že dobilo. Zdravje je draga reč, pa nikdar predraga." „Za take ljudi, ko ste vi, zame ne! Meni noben zdravnik ne pomaga. Moje ure so se stekle." „Te misli ne smeš imeti. Ti si nisi dal sam življe- nja, tedaj nisi gospodar svoj in ne veš, doklej imaš živeti. Kajne, da privoliš, da pošljem po Venclja. Na Slemenicah je zdaj, koj bo tukaj," pravi Lovre. „Če povem, da imam svinec v sebi, mislim, da boš tiho — prosim, ne zameri, da te tičem in govorim kakor v dnevih svoje neumnosti. Jaz že vem, zakaj te tičem." »Svinec?" vprašal je Lovre. »Cel strel! Pa ne vprašaj dalje, odgovora ne boš dobil. Kar sem staknil, to je zasluženo. Rad grem gor k svoji materi. Upam, da mi bo Bog milostljiv," pravi Martinek. »Ali bi ti ne bilo veliko tolažbe, ko bi po duhovnika poslal?" »To bom že oskrbel," pravi Martinek. »Tebe bom pa nekaj drugega prosil. Veliko ljudi je, ki so me radi videli, in marsikoga sem tudi jaz rad imel, zaupal pa nisem nikomur. Tebe bi lahko sovražil zavoljo tvojega imena in rodu, ki me na nekoga domišlja. Toda ko sem te vprvič videl, spoznal sem te, da nisi še drugemu svetu podoben, zlasti pa enemu človeku ne, ki ti je v rodu, katerega sem pa jaz sovražil žive dni. Bog mi odpusti ta greh! Zato sem te rad imel in zato sem te prosil, da si prišel zdaj k meni, ko mi je treba človeka, kateremu moram nekaj zaupati. Ali smem tebi?" (Dalje prihodnjič) 1 M naš tedniki Zadnja vest: Franci Šmid novi sekciiski vodja SAK-a Kljub trudu ni uspelo zmagati Škoda za točko Danes zjutraj smo od predsednika SAK-a zvedeli, da je imel odbor Slovenskega nogometnega kluba včeraj v celovški gostilni „Mondschein“ sejo, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Kot je znano, se SAK nahaja ne samo v finančnih težavah, temveč tudi v personalnih: udeležil se je te seje med drugim Blaž Kordež, ki je začetek marca oddal funkcijo sekcijske vodje, nato pa spet prevzel to odgovorno nalogo. Danes zjutraj ob 1. uri pa je rekel: „Mera je polna" („Nun ist das MaB end-gtiltig voli"). Odstopil je na novo. Nato je moral odbor izvoliti novo sekcijsko vodjo. Po daljši debati so izvolili Francija Šmida, nekdanjega predsednika SAK-a. Je to senzacionalna odločitev, saj se je posrečilo pridobiti za to funkcijo človeka, ki je trenutno preobložen z odgovornimi nalogami: med drugim trenira mladince celovške Avstrije, vrhu tega pa se pripravlja na izpit za sodnika za nogomet. Na vprašanje, kako bo zmogel vse to dosledno izvršiti, nam je v svoji prvi izjavi po izvolitvi odgovoril: „Zadeva je enostavna. V dobi oliveti-kompjuterjev se da brez težav programirati". Z drugimi besedami: Ein Mann wie ein Computer... P.S: Daljše poročilo bomo objavili v naslednji številki Našega tednika! Minuli konec tedna se je za klube vzhodne podlige začelo nadaljevanje nogometnega prvenstva. Slovenski atletski klub je odigral v nedeljo prvo tekmo vigrednega prvenstva na domačem igrišču ob Košatovi cesti proti celovškemu moštvu ASV. Jesenski del prvenstva je slovensko moštvo zaključilo odlično, saj je SAK zaostajal za vodečim klubom iz Dobrle vasi le za eno točko. Nedeljska tekma je bila zaradi tega velikega pomena, saj bi SAK-ovci z zmago nad sovrstniki iz Celovca lahko ujeli Dobrolčane, ki tokrat niso imeli tekme. Moštvo iz Annabichla ne šteje med najboljše v skupini. SAK pa je doslej imel z omenjeno enajsterico vedno težave. Tokrat pa se je zdelo, da bo SAK nasprotnika premagal z lahkoto. Po krasni kombinaciji je Justin Polanšek že v 7. minuti premagal nasprotnikovega vratarja. Naš športni reporter Jurij Perc Minulo nedeljo je Slovenski atletski klub odigral prvo prvenstveno tekmo vigrednega kola. Nasprotnik je bil celovški klub ASV, ki je SAK-u delal že lansko leto težave. V nedeljo pa ni bilo nič drugače. Tekma se je za slovensko moštvo pričela od- lično, saj so SAK-ovci že po 13 minutah vodili z 2:0. Polanšek je po lepi kombinaciji poskrbel za prvi zadetek, nekaj minut kasneje pa je VJoschitz presenetil nasprotnikovega vratarja. Po nepozornosti v obrambi slovenskega moštva pa je nasprotniku uspelo znižati rezultat na 2:1. Po zadetku so napadalci SAK-a imeli še nešteto lepih možnosti. V teh trenutkih se je nasprotnik branil z vso močjo in uspelo mu je ubraniti vse napade SAK-a. Z rezultatom 2:1 za domače moštvo sta enajsterici zamenjali strani. Obe moštvi sta nastopili drugo polovico igre z isto postavo. Le nekaj minut je trajalo in spet je bila obramba Slo- venskega atletskega kluba zmedena, nasprotnik je to izkoristil in drugič premagal vratarja Ahlina. S tem zadetkom se je spremenila tudi igra, postala je dolgočasna, le tu pa tam so gledalci videli dobre akcije. Sicer je SAK imel boljše možnosti za zadetek, toda napadalci so imeli smolo, ki se jih je držala do konca srečanja. Tekma se je končala z neodločnim rezultatom, SAK je po nepotrebnem oddal točko. Takega rezultata marsikdo ni pričakoval, ne gledalci, najmanj pa igralci. Na vsak način bi bilo moralo slovensko moštvo odločiti tekmo že v prvem polčasu. Ko so SAK-ovci vodili že z 2:0, so imeli nekaj stoodstotnih in te so napadalci izpustili. Kaj je vzrok, da napadalci takih možnosti ne izkoristijo? Neznanje gotovo ne. Gola smola prav tako ne. Ne iščimo nobenega opravičila, ali kakor koli hočemo imenovati vzroke za borni rezultat. Treba je oceniti in preveriti priprave na prvenstvo: na nobenem treningu, na nobeni prijateljski tekmi slovensko moštvo ni bilo v polnoštevilnem sestavu. Izjema so bile priprave v Umagu, ki so bile v semestral-nih počitnicah. Da igralci niso mogli in ne morejo biti na treningih, ni krivda njih in ne krivda drugih. Večina igralcev študira, nogometaši so porazgubljeni na Dunaju in v Gradcu. Spet drugi so službeno zadržani. Vrhu tega pa je najpoglavitnejši problem SAK-a igrišče, kjer bi lahko trenirali. Verjetno ni na Koroškem kluba, ki se mu godi tako, kot se godi SAK-u. Od konca jesenskega prvenstva naprej in do danes slovensko moštvo ni imelo niti enkrat na razpolago nogometnega igrišča in se je moralo „umakniti“ na Križno goro ... Košatovo igrišče je doslej ostalo zaprto, čeprav Slovenski atletski klub plačuje najemnino že od marca naprej. In vsak, ki se le količkaj spozna na nogomet, ve, da taka situacija gotovo ne more vplivati na igralce dobro. Rezultat smo videli na nedeljski tekmi ob Ko-šatovem igrišču. Slovenski atletski klub gotovo ni kazal slabe slike, toda videlo se je, da igralci niso uigrani. Rezultat je bil gotovo nenačrtovan. Vigredno kolo se je začelo za slovensko enajsterico, kljub zelo slabim pogojem v času priprav, dobro. In k temu uspehu velja igralcem vsa pohvala. Konec tedna pa naj se čim več navijačev udeleži tekme v Mostiču in podpre slovensko moštvo. (Ne)odločilen začetek? Ravno je Janko VVoschitz (SAK) zadel v črno Nekaj minut navrh pa je Janko VVoschitz drugič premgal vratarja. Po 13 minutah je slovensko moštvo vodilo že z 2:0. In še so se napadalcem SAK-a nudile najlepše priložnosti za nadaljnje zadetke. Tretji zadetek Slovenskega kluba je „visel v zraku". Toda po napaki obrambe je nasprotnik skrajšal rezultat na 2:1. Do konca prvega polčasa se rezultat ni spremenil. Obe moštvi sta nastopili v drugem polčasu z isto postavo. Spet je kazalo, da bo SAK rezultat lahko izboljšal, ko je nasprotnikovemu igralcu uspel v četrti minuti drugega polčasa rezultat izenačit. Čeprav so se slovenski nogometaši trudili, da bi poskrbeli ponovno za vodstvo, so bila nasprotnikova vrata tokrat kot zazidana. Vrhu tega ni imel najboljšega dneva sod- nik, ki je ..spregledal" kar dva prekrška nad napadalci SAK-a v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Rezultat je do konca srečanja ostal nespremenjen in Slovenski atletski klub je moral oddati važno točko, ki ni bila „načrtovana". Naslednjo soboto pa SAK gostuje v Mostiču, kjer se bo pomeril s tamkajšnjim moštvom, ki je trenutno na 5. mestu lestvice vzhodne podlige. Mostič minuli konec tedna ni imel prvenstvene tekme, ker je bilo igrišče v Kotmari vasi neupo-rabljivo. Postava: Ahlin, Perč (50. Velik), M. Kreutz, VVoschitz, Drnovšek, Zablatnik, Babšek, Lu-schnig, Gregorič, Polanšek, Ho-bel. Na Planici so se minuli konec tedna končali smučarski skoki za svetovni pokal 1982. Norvežan, Ote Bremseth, ki je bil najboljši na 70-metrski skakalnici, je dan navrh osvojil tudi v tekmovanju na veliki skakalnici prvo mesto. Kljub dvojni zmagi 21-letnega Norvežana pa je osvojil Avstrijec Armin Kogier svetovni pokal, za njim se je uvrstil Hubert Neuper, tretji najboljši skakalec 1982 pa je bil Horst Bulau iz Kanade. Poraz za Šmihel Prva prvenstvena tekma v vi-gredni sezoni se je za ASKO Šmihel odvijala v Treibachu proti tamkajšnjemu moštvu. Ekipa v soboto, 3. aprila 1982 ob 14. uri MOSTIČ 23 — SAK 23 in ob 16. uri MOSTIČ I — SAK I iz Šmihela je dobro pripravljena šla z optimizmom v to tekmo (računali so z eno točko, kljub temu, da se je pred 14 dnemi poškodoval vratar Vrhnjak pri KDZ turnirju v Vetrinju. Na žalost izpade za celo vigredno sezono. k Na tem mestu bi rad dal za razmišljat, ali je res smiselno, 14 dni pred prvenstvom prirejati tak nepomemben turnir. Saj se vidi, kaj se lahko zgodi). Tekma je bila od začetka do konca izenačena. Šmihelska ekipa ni imela tiste smole kot domačini in tako so zmagali z 1:0. Ob koncu tekme so Šmihel-čani imeli precej možnosti, da bi izenačili, a obramba in vratar sta bila vedno na pravem mestu. Pohvale vreden je rezervni vratar „Otto“ Pucki. Igral je prvič celo prvenstveno tekmo in se kar dobro izkazal. Prihodnja tekma bo v nedeljo, 4. 4., ob 16.30 uri, na domačem igrišču proti Grabštanju.