gNaj večji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve|i* ▼»* leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo ceio leto $7.< TELEFON: CHELSEA UTS NO. 259. — STEV. 299. GLAS NARODA List slovenskihidelavcev t Ameriki. Katere« m Second C*mm Matter, Bcyteaber 21, 1903, at ttt fort Office at New^York, N. I, under Act ef Congrcao mi March «, 117« NEW YORK. MONDAY, DECEMBER 22. 1930. — PONDELJEK, 22. DECEMBRA 1930 r i The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELIU 3S7I VOLUME IUVU1 — LETNIK XXXVUt KONEC VSTAJE IN GENERAL STRAJKA NA ŠPANSKEM VODITELJ VOJAŠKE VSTAJE RAMON FRANCO BO TE DNI ODLETEL V JUŽNO AMERIKO Vojaštvo je v kasarnah. — Dosti aretacij se je za-vršilo v zadnjih dneh. — Število žrtev foskušene-ga puca je skrajno majhno. — Franco bo odpotoval v Argent'-no. — Kralj in vlada sta se le s težavo vzdržala na površju. — Berenguer je okreval. MADRID, Španska. 20. dec. Na Španskem je zavladal včeraj zvečer zopet mir po desetdnevnem revolucijskem uporu, a vojno pravo še vedno ni bilo razveljavljeno. Vojaki so izginili s cest velikih mt&t, a jih še vedno imajo v vojašnicah pripravljene. Vlada hoče postaviti vso policijo mesta Jaca pred vojno sodišče, ker nitlosti energično nastopila proti uporu med vojaštvom. List Diario de Huesca je bil zaplenjen ter ni smel iziti, ker je priobčil neki članek glede vstaje. Medtem pa se trdovratno vzdržuje vest, da so dnevi vsega kabineta šteti. Dobro poučeni krogi pravijo, da se bo ministrstvo vzdržalo še nekaj časa, da pa bo v prihodnjem mesecu prav gotovo padlo. Ministrski predsednik, Berenguer, ki je zopet o-kreval od lahlbolezni, pa je zanikal, da hoče njegovo ministrstvo odstopiti. Na Portugalskem se je namignilo, da ne bodo delali nikakih težkoč majorju Ramon Francu, ki je priletel preko meje po izjalovljenju revolucije na Španskem. Španska vlada skuša preprečiti nadalne izbruhe ter skuša uveljaviti normalne razmere, da dvigne reno pezet. Sovražno razpoloženje napram monarhiji, katero je bilo opaziti v vseh prvincijalnih mestih, se ji poleglo in generalna stavka je bila vsepovsod zatrta. Včeraj so aretirali dosti oseb, ki so bile na sumu, da so podpihovale upor ter bodo stavljene pred so -dišče ^ele par mesec v pozneje. Vlada je objavila, da je bilo tekom revolucijskih nemirov ubitih 45 oseb, 20 težko ter 167 lahko ranjenih. ? , / s .» i BUENOS AIRES, Argentina, 20. dec. — Tukajšnjemu listu La Nacion poročajo iz Lizbone, da jt izstavil tamošnji generalni konzul Uruguaya majorju Ramon Francu ter njegovemu mehaniku Pablo Rada uruguayske potne liste za polet v Južno Ameriko. Letalca nameravata odleteti prihodnji teden. SENAT JE UGODIL H00VERJU Sklad 5116,000,000 bo takoj na razpolago, ka-korhitro bo predsednik podpisal predlogo. WASHINGTON. D C., 20. dec.— Senat je sprejel predlogo za 116 milijonov dolarjev za javna dela. Ta denar je bil takoj na razpolago, ka-korhitro je predsednik podpisal predlogo, kar se je zgodilo včeraj zvečer. Administracija ima namen, da takoj porabi denar za izvršenje velikega programa javnih de!, j Predloga je bila sprejeta potem ko sla. senatorja I.u Follette iz Wi.s-im.!aa trr Walsh iz Ma~.s. označila ' predlogo te kot kapljo vade na vio-iče železo Zahtevala slu nadaljna dovolila. I Sprejem predi ge jt' bil omogo cen. potem ko jt* .sena: opustil tri 'sporne klavzule. Od skupne vsote bodo porabili I $80,000.000 za graditve cest. Ostalo pa bo šlo za izboljšanja vodnih cest ■ ter druga jamu dela. Namen je iz-jdati denar do 1. julija, cb pričetku novega fiskalnega leta. K0L1ZIJA V KATTEGATU 21 vojakov ter 16 potnikov je najbrž utonilo. Število ljudi na krovu se vedno neznano. HUL. Anglija, 2D. decembiu. Finski parnik Obemn. ki je imel na krovu 77 oseb. je bil od parnima 'Arcturu* ob danskem o t ;ku La. v Kattegatu poškodovan ter po" ;>-Ijen. | Rešiti je bilo mogo;'-c 3G r. <>r: Lr-jov tor štiri potnike. 37 o-tb še veJn> pj^r«' t > <>-glasno z ugotovilom tukajšnjih i agentov finske parobrodne dr /..j:. koje la>t je bil pamik Ober a. % KODANJ, Dan.ka. 20 t!-r<>». .t. St.-si hidroplunov je poslala da . .ka vlada iskat pogrešane oseb -. k. na I se nahajali na parniku Ob. ron Sem došla porodila pra\,.jo, t:a je I bilo pet potnikov ter 32 mornarjev rešenih. ŽELEZNICE F0MAGAJ0 - BREZDELNIM Nekateri železničarji s o prostovoljno skrajšali delovni čas, da dajo za-poslenje svojim tovarišem. I CLEVELAND. Ohio, 20. decembra. ( Unija konduktorjev je izvedla na-(Tte, da se pomuga članom, ki so brez d.-la Let zaslužka. Kunduktor- 'j: so skrčili delovni čas na več že-liznicah ter so podajajo, da ga skrčijo tudi drugod Tako je izjavil predsednik zveze, Arthur Whitney. 1 iARRISBUIIG, Pa. 20. decembra Železničarji na Reading železnic; so prostovoljno skrčili de-lovni čas, da p;magajo svejim to-varišem dobiti vsaj par dni dela. Načrt je b.l uveljavljen tako za osebne viake kot tudi za tovorne. K0RFANTY IZPUŠČEN Tudi poljski letalec Kuhala je bil izpuščen. -— Korfanty je bil v Kato-vicah pozdravljen o d navdušenega prebivalstva. ZAMOREC TERORIZIRAL TRDNJAVO PONZIJA BODO DEP0RT1RAL! BOSTON. Mass., 21. decembra.— Charles Ponzi. fmančni "ženij", ki je presieparil lakhovernežo za ve-l;ke vsote denarja, bo najbrž deportiran. Oblasti ga sma'rajo za nezaželji-vega tujca. SINCLAIR LEWIS ODPOTOVAL V BERLIN STOCKHOLM. Švedska, 21. dec. Ameriški pisatelj S nclar Lewis, ki je dobil letošnjo Ncblovo nagrado za literaturo, je danes odpotoval s svojo ženo v Berlin. i N ah a/a j o se na krovu A:\turusa. Švedski kanonski čoln bvtnskund je odplul na povelje vlade n lice nesreče. Arclurus je bil baje islo'.ak tudi moono poškodovan, a ker nahajajo poškodbe nad vodno črto. ni v resni nevarnoti. Prej došla poročilu so na ijaia 45 pDgrešanih. NENAVADNA TATVINA PITTSBURGH. Pa., 20. decemb.u. Iz tukajšnje St. Mays bolnišnice je nekdo ukradel štiri kunce, ki so bili cepljeni z različnimi serumi. Vodstvo bolnišnice je objavilo, da bi uživanje teh kun ev povzročilo takojšnjo smrt. ; Zadnja poročila iz Hulla pr.ivijo, du se je nahajalo 81 ljudi :ia krovu potopljenega parnika Večina potnikov je o . ajala iz Angležev. Neko nadaljno poročilo, ki bilo poslano na Exchange Telegraph Cod. v Londonu, navaja 4U ut- pije -nih. Soglasno z istim poroMloni je b;la koliaija tako usodep >!: a, da se je finska ladja potopila v teku treh minut. NA POLJSKEM ZAPIRAJO TOVARNE BERLIN, Nemčija, 20. decembra. Iz poljskega industrijalnegu mesta Lodza poročajo, di so tamušnje ple- tilnice prenehale obratovati. Kdaj bodo obnovile obratovanje, se ne ve. P fit deset ti.>oč uslužbencev je brez dela. Usmrtil se je, potem ko ga je oblegal ves polk. Sest ljudi, med njimi tudi ženska, je postal > žrtev blaznega koloni« jalnega vojaka. parpignan, Francija, 20. dec -Senegalski vojak, ki je p as tal naenkrat blazen, je ubil včeraj test oseb, med nj_ml tudi neko žensko, t« r držal nato v £ahu oel regiment vt-jukov. dokler ga niso dobili danei zjutraj ustreljenega. Vojaki so tfa naSh v njo^ovi La-samati v fortu Serrat. Blazni, kj>i-poral Seendas Je nameril svojo peško na sence ter sproili. Preilno j * zapustil vojainico, je dal Secnu i vpisati v knjigo za povelja: — J; i sem Seenda, s n obali. Iz vasi Bun -ka. član družbe ter častnik dne v ... Seenda je bil pred kratkim degradiran od seržanta na kerparai.). Nato se je .odstranil iz vojašnic » ter pričel slepo streljati naokro . Končno je zbeza! ter ie z-barikadi-ral. Ker je bil znan kot eden najbolj -š:h strelcev vse ga p>olka ter je bi i njegova pozicija dobro zavarovan '. ! niso holeli častniki po nepotrebnoi i tvegati življenja. Danes zjutraj so vrgli plinska bombe v krasemato. Pozneje so udr l tudi vojaki v trdnjavo, a našli s > Seendo že mrtvega. VARAVA, Poljska, 20. decembra. Adalbert Korfanty, prejšnji politiki ministrski predsednik Pjlj^kt', opozicijski voditelj ter že dolgo časa osebni nasprotnik poljskega diktatorja, maršala Pilsudskega, je bil danes izpuščen iz Ječe, v katvri je ^ iiedt-1 i.;z;i septembiu. Odpotoval je takoj v svoje domače mesto Kiit^vice v Gornji Sleziji, kjer ^e je zbrala veLka ljudska množica na kolodvoru, kakorhitro je prišla vest o njegovem oproščenjU. Z njegovim oproščenjem so vtih-nile tudi vesti, ki so že dolgo časa krožile po vsej Poljski, da je bil Kor-funty v jetnišiuci umorjen. " Govorice so se vzdržale vsled trditev opozicije, da je bil Korfanty 7. drugimi političnimi jetniki vred v ječi težko ranjen. S Korfantyem vred je bi izpuščen iz ječe tudi poljski letalec Bu-bala, ki -je vprizoril 1928 in 1929 brezuspešne oceanske polete. Zaprli so ga radi insubcrdinacije. LIZBONA. Portugalska. 20. dec. Muršal Pilsudski, ki se je mudil tukaj na potovanju na MaJeiro, je j dobil od portugalskega diktatorja Cannone visoko odlikovanje. I Tudi Carmona je bil odlikovan od Pilsudskija z velikim križem poljskega reda Helega orla. t Naročite se na "GUi Naroda" — oajrečjl ilorenskl dnevnik t Zdra-tenib driaril. ALDERMAN — SLEPAR BINGHAMPTON, N. Y., 20. dec. Proti alderman u Josephu Hidoeku je naperjena tožba zistran sle^-ir.jr. Dolže ga, -da je v družbi bančneg i predsednika A. J. Horwatha pone-veril osemtisoč dolarjev. Oba st i pobegnila. DELAVCI V JERUZALEMU ŠTRAJKAJO JERUZALEM. Palestina, 21. dec. Tukaj je zast-avkalo več sto vrtnarjev. ker so jim gospodarji skrčili plačo. Proti večeru so opustošili več vrtov. Nad petdeset stavkarjev* je bilo aretiran'h. LAŠKI LETALCI V KAR-TAGENI KARTAGENA. Afrika, 20 dec. — Italijanski zrakoplovni minister general Italo Barbo je dospel danes s tremi areoplani sem. Devet laških ae.roplanov. s katerimi nameravajo poleteti v Južno Ameriko, je ostalo na Balearskem otočju. S rabo vreme zelo ovira polet. RYK0V IZKLJUČEN TUDI IZ POLITIČNEGA URADA RU . SKE KOMUNISTIČNE STRANKE ANGLEŠKI PREM0GARJ1 SO SE ZADOVOLJILI S PREDLOGI LONDON. Anglija, 21 decembra. ; Danes je bilo objavljeno, da. „s.j pre-mogarji v Lancashire in Chesire : sprejeli predloge narodfi«- industri-jaine komisije ?lede nove plačilne lestvice. Plača jim zvišana, toda ne .'a U>-iliko kot. so prvotno zahtevali. LENINOVE MOŽGANE PREISKUJEJO PAIIIZ. Francija. 20. decembra. — ^ Sem so po hali možgane pokojnega bolj še viškoma voditelja Lenhia, da jih bodo preiskali na Pasteurovem inštitutu. Možgane sa imeli sedaj v Berlinu, kjer so jih preiskali uče-. njaki na zavodu cesarju Viljema. Dognali so. da so celice v njih dosti večje kot pa pri normalnem človeku. ATENTAT NA JAPONSKEGA MfNIlSTRSKKGA PREDSEDNIKA. NAPREDOVANJE KITAJSKIH NACIONALISTOV ČANGHAJ, Kitajska, 20. decern- | bra. ^Ji(aaiJonalisUčni armadi se je p:*sre&io zavxetl mesto Pinarkiang j Pri tej priliki so nacijnalisti usmr- : till dvesto komunistov. J MOSKVA, Rus ja, 21. decembra Aleksey Rykov, ki je odstopil kot načelnik 9veta ruskih komisarjev, je bil izključen iz političnega urada ruske komunistične stranke. Njegov naslednik je postal Grigorij Ordsho-nykidze. dosedanji predsednik najvišjega gospodarskega sveta. S tem Je izgubil Rykov ves politični vpliv. Najbrže se bo podal v inozemstvo. ADVERTISE w "GLAS NARODA' Slika nam kaže Japonskega min. predsednika Hamagnčija, ko ga nesejo po stopnicah postaje. Atentator« ki Je oddal nanj več strelov, je bil takoj po atentat« aretiran. »I... Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naia nakazila se izplačujejo na aadn]lh poŠtah naslorljencev točno t polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas IzAnlh potrdilih Naslovi jencl prejmejo to raj denar doma, brca sam ode časa- brca nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti ao tudi povratnice, ki ao opremljene a podpisom naslovljen cev in žigom zadnjih poAt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ alučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodni jI v atari domovini Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev "»m j« začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir V Jugoslavijo Din 500 .......................... s 9.40 1000 ---------------------- S 18.60 * 2000_____________$ 37.00 * 2SIMI .... S 46 25 ! Lir n V Italijo 100 ...................... 20« ------ ___« 5.75 . 911.30 99 Mfl . 516.80 5000 ---------Z.'Z'Z s siio - 10,000 ...................$181.80 1 » 50«_______ 1000 ______ _ $27.40 __$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30,—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $60— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300— $6—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potoni sporazume* te glede načina nakazila. Najna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino ?ft SAKSER STATE BANK •i COBTLANDT STREET ' NEW YOiR, It f Telephone Barclay 0380 ~ ps8i _1 '___ .. žd. Biueiiingova vlad;i ,j<> uspešno zaključila prvo etapo svojega zimskega delovnega programa s tem, da jo državni svet. ki ga tvorijo zastopniki vseli deželnih vlad in ki NViin"iji nadomešča senat, mlohril po ITdnevni razpravi \ lacliii finančni sanacijski in gospodarski program. čeprav l>ilii borba za posamezne »"lene vladnih načrtov zelo ostra, je vendar pokazala, da je državni svet razumel važnost trenutka, ko jo soglasno odobril lo malo spremenjeno vladne predlogo. Sedaj bo vlada predložila te, od državnega sveta že odobrene načrte poslanski zborniei. Državni kaneclar dr. Brueniiig je že začel prva neobvezna pogajanja s predstavniki posameznih strank, da bi državni »bor še pred Božični odobril predložene načrte. Kakšno pa jo razpoloženje mod nemškimi strankami, jo danes veliko vprašanje, če bodo pokazale pri obravnavi sanacijskega finančnega načrta enako širokogrudnost kakor državni svet. Nemško stranke se sicer prav dobro zavedajo, da jo mogoče misliti na resno izboljšanje 1 inančih. gospodarskih in socialnih prilik le s pomočjo energične finančne opera-• ijc. ne upajo pa si prevzeti odgovorosti za ]>otrobno ukrepe, od katerih so mnogi zelo nepopularni. To postopanje .!«• >oveda razumljivo, ako pomislimo, da sta nemški parlamentarizem in demokracija lo medla odseva zapaduocviop-^ k i h vzorov. I*ri nemškem parlamentarizmu jo predvsem vidno pomanjkanje čuta odgovornosti pri opoziciji, ki je ieer sfwrsobna rušiti in zanika vat i obstoječe stanje, ni pa v ^ t a nit sodelovati pri pneitivnem delu za gradnjo republikanske državo. Spričo toga bo ležala v prihodnjih dneh tem večja odgovornost na nemških sredinskih meščanskih strankah. Te bodo morale močno strniti svoje vrste, če bodo hotele z uspehom preprečiti izvedbo avanturističnih načrtov, desničarskih in levičarskih ekstromistov, ki no hi ogrožali le obstoja Nemčije, temveč tudi mir povojne Evropo. Ak bodo sredinske stranke v tem važnem trenutku odrekle ier se dale voditi po monrontanih strankarskih interesih, pač no bo preostalo Brueningu drugega, kakor da zopet po_ cže po zasilnih odredbah ali pa celo po novih volitvah. Ogromni uspehi hit le rje vce v pri občinskih volitvah Hamburgu, na Meklombiuškem in na Radenskem, teh nekdanjih trdnjavah nemške demokracije, dokazujejo stran-kam sredine dovolj nazorno, da morajo preiti iz defenzivne taktike v ofenzivo, ako ne žele dočakati v enem ali dveh lotih, da bodo vsi njihovi pristaši prešli v tabore skrajnih radikalov. Nemški narod je deset >ct potrpežljivo prenašal j m »sled i oe kratkovidnosti svojih parlamentarnih voditeljev. Sedaj mu je spričo vso hujše gospodarske krizo pošla po-t rjrežijivost in odločno zahteva pomoči, pa naj si mu jo potom že nudi Bruening, Seecktova diktatura. Hitlerjeva "tretja država** ali komunistični sovjeti. mur j "Glas Naroda" Owned sad Published by 8L0TBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, President L. Benedik, Tre as. Plač« o t business of the corporation and addresses of above officers: 116 W. 18th Street, Boroofh of Manhattan, New York City. N. Y. "QLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays S.a ceio ieio relja list sa Ameriko -Za New York za celo leto $7.00 In Kanado ..............................$6.00 Za pol leta .................................$3.50 Za pol leta .................................$3.001 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 7n četrt leta _______________.._____________$1-50 ' Za pol leta ....................................$3.50 ____Subscription Yearly $6.00.__________ Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda" iztutja vsaki dan iavremšl nedelj in praznikov._ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, t-rosimo, da se nam tudi prejinje bivališče narnani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3278 TEŽAVE BRUENINGOVE VLADE NEW YORK. MONDAY, DECEMBER 22, 1939, ' 0M LARGUY ILOYUfS DAILY HP. I. I Iz Jugoslavije. Zanimiva iznajdba pri odstranjevanju neke porušene hiše v Beogradu. Pred dnevi so začeli na Zelenem Vencu v Beogradu podirati ruševine hiše. svoječosno last bogatega Beograjčanu Ilije Bartola, ki pa je že pred v-'jno zapustil vse 3voje imetje obenem s to hižo Srbskemu zdravniškemu društvu. Poslopje je uničila v začetku vojne avstrijska granata. ki je biia Izstreljena na Beogradu. Ruševine bodo sedaj popoi-n:ma odstranili. Pri razkopavanju pa so odkrili v kleti veliko množino zlatih dukatov, dva briljantna prsiana. starinsko zrato svetiljko. zlato zapestnico, razen srebrn denar, dva stara črnogorska revolverja in staro puško, nekaj starih knjig in drugo drobnarijo. Delavci, ki so našli zlata predmete velike vrednosti in si jih prilastili, so jih večinoma že razprodali. Ziate duka-te so predajali po 120 Din. Zažgal vas zaradi ljubosumnosti. Pred. sodiščem v Čakovcu je bil obsojen, zaradi požiga Anton Mutar iz Štrigove v Prekumrju na 4 leta težke ječe. Mož je zalotil svojo ljubico v objemu drugega in t z g? je tako razkačilc. da je šel od hiše do hiše in zažgal vso vas. Od vasi je ostal samo kup razvalin. 12-Ietni ženin. Kakor znano, se Aglija zelo trudi odpraviti ženitve mladoletnih otrok v Indiji. Zanimivo je pa, da se tudi v Jugoslaviji med muslimani ženijo ctroci. Tako se je nedavno v Debar-ju poročil 12-letni Džefan Ramadan s 14-letno deklico. Mladi mož živi v Beogradu, kjer pred kolodvorom čisti čevlje. Njegov zaslužek je sicer zelo skromen, pu še tega pošilja svoji ženi v Debar. Vlak zagrabil pijanea. Na Zavrtnici blizu Zagreba jt-vlak zagrabil 84-letneg-a delavca Marka Pokov ca. Katere 2 o so pozneje našli na progi v mfciki krvi. Bil je še živ in s:> ga prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Policijska kemisiju je ugotovila, da se je vračal Pokovec o polnoči pijan domovin zašel na železniški nasip, kjer ga je zagrabita in p vozila lokomotiva. Poštarica obsojena zaradi poneverbe. Pred sodiščem v Novem Sadu se j je zagovarjala po.štarlca Julka Cr- Ivenjakov iz Sr bo brana zaradi poneverbe 287.495 Din. Poneverba je bila odkrita v juliju in je dvignila v javnosti mno^o prahu. Pri razpravi se ie cbtožen-ka zagovarjala, da je biia v neugodnem gmotnem položaju, ker je morala skrbeli 7.1 troje otrok. Obsojena je "oila na 4 leta prisilne delavnice. Boj z volkom. V neki vasi v Hercegovini je te dni volk na paši napadei 15-letne-?a p3st-irja. Fant je začel klicati na pomoč in se obupno boril z volkom Njegove krike so culi kmetje in mu prihiteli na pomoč. Ubili so v:ika, ki je bil raztrgal pastirju desno roko. Tragična smrt 7-letne deklice. V občini Sokolovac pri Koprivnici se je te dni pripetila težka nesre-:ča, katere žrtev je postala 7-letrva Milka Suka. Deklica je na paši zakurila bila je pa tako neprevidna da se je preveč približala ognju in se ji je vnelo krilo. Vso opečeno so prepeljali v bolnico, kjer je pa v največjih mukah kmalu po prevozu umrla. Aretacija morilca? Te dni je bil izročen sodišču v Čakovcu Alojzij Krištofič, ki je bil aretiran zaradi suma roparskega umora posestnika Ivana Žalega iz Dolnje Lendave, katerega so našli ubitega in o ropa nega. Krištofič trdovratno zanika krivdo. Zanimiva razprava t Čakovcu. Pred sodiščem v Čakoveu se je 2ačela rasprava proti Kiji Obrovu, rudarju i* Celja, ki je obtoien, da je 20. septembra v Murskem Središču ubil svojega tovariša Simona Božička. Obrov je bil 4e popre® kaznovan zaradi tatvine ubija in dru-jgih zločinov. Zaslišanih bo mnogo 1 prič. Pri razpravi so bili navzoči tu-jdi Obrova žena in otroci, ki veno-plak^jo. Obtoženec se zagovarja, da je zločin invftl ▼ pijano- VABILO-" -VESELICO KATERO PRIREDI SLOVENSKI DOM .... (American Slovenian Auditorium) 263 Irving Avenue Brooklyn, N. Y. NA SILVESTROV VEČER, 31. DEC. 1930 Zadetek ob t. url zvečer. V ZGORNJI IN SPODNJI DVORANI Vm k preskrbljeno za mlade in stare, sa žejne in lačne tak«, da bo vsak zadovoljen. V aktmu 0« ie znano, kako se pripelje do dvorane, ker skoraj vsaka kara, elevator aH subway vozi do tja. Vstopnina M cen lov. Hat Check l«e. IZVRSTNA GODBA Za obilno adefetkn m uljiiilt — ODBOR ..... Strahovita rodbinska tragedija. •V Kriiaji v Vojvodini se je od- j igrala s rahovita rodbinska trage- , džj-a. 24-ietni prekajevalec Josip Franson se je nedavno oženil s 17. j letn^ Magdaleno Schnepf. Zakon ni bil sreč":1., zakonca sta se vedno prep.ra <• često je Franson ženo tudi pretepal. Pred kratkim sta se Zakonca /'-pet sprla In prepir je trajal v ž dni. Te dni je imel Franson god in ves dan popival. Ponoči je p. iiel pijan domov. Žena ga je i pustila .rati, ob 11. dopoldne jo je pa r. er. mati poslala v sobo. češ. naj :ncž ; zbudi. Kaj se je zgodilo v ' sobi. m. e ne ve. Očividno sta se • zakonca opet sprla, mož je zagra- ! bil ženo 'i vrat in jo začel daviti. ! Posrečil >e ji je zbeiati iz sob? na avorisče Franson je tekel za njo. pograbi! ia dvorišču debelo poleno m jo ta -:o močna opiazil po glavi. J da j.- cb iala mrtva. Videč strašne i pcslcdic svoje nagle jeze, je od- j šl Fran- n v prekajevalnieo in si z ; mesarskim nožem prerezal vrat. Poškodbam e kmalu podlegel. Trgovec streljal na ljubico in njeno mater. ! Svcot; je bila te dni pozorišče pretresljiv 1 tragedije. Znani trgovec B- la Pogany iz Velikega Bečke-reka je hotel ubiti svojo 24-letno ljubi /o C Izio Toth in njeno 48-lei-no mater. potem pa izvršiti samomor. Sedeli so v gostilni, ko je Po- ; gany nenadoma potegnil iz žepa samokres in štirikrat ustrelil na svo- i jo ljubico in njeno mater. D-ve krogli sta zcrešili cilj, dve sta pa zadeli. Ranjeni ženski sta im°li še to-iliko mac:, da sta pobegnili iz go-i stilne. Sam .mor so mu preprečili j gostje. To: hov o so prepeljali v bol-inico. Poi: ny je oa m^ral v zapor. Tragedija zapuščene mladenke. V va : Kaniža pri 3rodu je te dni 'podlega posledicam zastrupljenia : 22-letr.a Ana Verlan. Lani se je se-znanl. nekim kovačem, s katerim je in. iu Ijubavns- razmerje, ki ni ostalo orez posledic. Kovač ji je sicer obljubil, da se vzameta, izgovarjal e pa, da je brez službe in ]da mera počakati. Ko je pa otrok umrl. >e za Ano ni več zmenil in je i začel zaha ati k drugi. Ana ga je hotela p: _ variti, naj se vrne k njej, ker je bi! pa ves njen trud zaman, i-se je napila oetove kisline in v groznih mukah umrla. } NOČNI NAPAD NA BABICO. Iz N ve . mes a porc?aio: — V jGemje L: h ovce k posesani ko vi ženi Vesslii-i::. ki je bili na poroda, je bila te c:ni preti večeru pokiica-Ina babica Ana Prijateljiva iz Krške va:i. P zivu se je takoj odzvala ter v mraku hitela skizi čremoš-nj ški ™ozd do v Gcrnje Lahcvce, kjer se je 2amudila do pozne noči. Po opravljenem delu se je vra-|čala zc;:3t skozi isti goz^., kjer jo je sredi gozdi nspadel neki neznan lmc?ki. Ko se«nu je postavila v bran j m pričela teži pro:i Trški vasi je 'Sneznanec 2ažvižgal na pr^te, nakar j se mu ie pridružil še neki tovariš, i Oba sta zasledovala Ana Prijateljevo do Trške \usi in se ustavila šele. kc je ta vsa upehana zaklicala na kcncu čremošnjiškega gozdu: "Hvala Bogu. že vidim luč v hiši mojega moža!" Po opisu drznih napadalcev domneva orožništva. da je bil eden od njih Jože Štangel, ki se že dalje časa skriva pred orož-1 niki po belokranjskih in dolenjskih gozdovih. ! I KNJIGE VODNIKOVE P | DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE ^Zbirka štirih zelo za-| I nimivih knjig stane i 1 E KNJIGARNA i L GLAS NARODA 1 1 tis w. ism STREET • G NEW YOU * V I ' LJCBENIK | ANGLEŠKEGA I JEZIKA; I i Vsebuje I SLOVNICO IX KRATEK j SLOVAR -;-- POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga je delo prof. MITLAČEKA. ki je živel dolgo let v Ameriki. 295 strani. Cena S40 j "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY CIVILNA POROKA NA GRŠKEM ATENE. Grška. 21. decembra. — F osebna komisija, sestavlja nov zakonik. ki se bz precej razlikoval od sedanjega. Baje nameravajo uvesti tudi civilno poroko. Dosedaj je bila na Grškem veljavna samo cerkvena poroka. NEMŠKA VOJSKA ZA SPORAZUM S FRAN-CIJO BERLIN. Ne nič i ju, 19. decembra. O p rili ki odhoda francoskega vojaškega atašeja v Berlinu, generala To urnega, je imel šef nemškega generalnega š.aba. general Hamn:er-stein-Equord daljši "ovor, ki je objavil francoski tisk. V tem govoru je dejal general Hammerstein med drugim tudi sledeče: "Pot neinškc-franccskega zoliža-nja. ki pa privede oba sosedna naroda iz 100-letnega sovraitva d lojalnega in resničnega prijateljstva, je še vedne- težka in s trnjem po-r.uia. Nemški poklicni častniki prezirajo nucijonalistično sovraštvo, ki jo b!l3 porojeno iz vojne, ker se zavedaj;, da .sa njihovi francoski nasprotniki izvršili samo svoje dolž-nc^t^ ket državljani in vojaki. Spa-i znanje in razumevanje tega polo- t žaja je najboljša izhodna točka za | medsebojni sperazum. ki ga je treba spainnti z enakostjo obveznosti in dežnosti. Nemška vojska se nika-ker ne protivi prijateljstvu s francoskimi narodom. To pa pod pogojem. da go osnovano na temelju enakepravnesti obeh narodov in to tem bolj. ker veruje, da se zavedajo francoski krogi, da niso potlačeni naredi nikdar lojalni prijatelji. ALBRECHTOVE KOMEDIJE Zadnje čase se širijo vesti, da se namerava bivši nadvojvoda Al-breeht ločiti od i>voje žene Irenp Rudnay. Te vesti so začele krožiti zato. ker sta zakonca res nekaj rasa živela ločeno. Albrecht se je bi! odpeljal v Debreczin. Irena pa na posestvo svoje matere Lelbachove v Bačso. Zadnje vesti u Budimpešte pa razlagajo to zadevo drugače. Albrecht je oaje poslal v| Rim nevo prošnjo, da bi mu davo- I lili cerkveno peroko z Irena Rud-j nay in samo da omogoči ugodno papeževo dovoljenje, .^e je za nekaj časa odpovedal sladkostim medenih tednov. Albrechtu naklonjeni madžarski listi pišejo, da se pripravlja v tej zadevi temeljit-pre-ekret. V nasprotju z Žito, ki ni priznala Albrechtovega zagona, ga je Otto takoj po svoji polna let -nosti priznal. Albrechtovo bivanjc v Debreczin u je bilo mišljeno kot zadnji priti.-.k v tej smeri. Debreczin je pa središče levih monarhistov. ki so za svobodno volitev kralja. Vodi jih debrezmski skef Balthazar, ki je priredil Albrechtu na čast veliko gostijo, med katero so ponujali bivšemu avstrij skemu mogotcu madžarsko krono. Albrccht je izjavil, da se odpove članstvu v gosposki zbornici in da se bo pri prihodnjih volitvah p:>-tegoval za poslanski mandat mesta Debreczina. Ta čas se je pa vrnil zopet v Budimpešto, kjer ni hoteli novinarjem o svojih neklepih ni-; čar povedati. FAŠIZEM SE BO BRA-NIL DO ZADNJE KAPLJE KRVI RIM. Italija. 19. decembra. — Pod imenom Ovru je bil-a v R;mu osnovana posebna politična policija, ki ima nalogo, vršiti kontrolo nad političnim življenjem in predvsem zasledovati vse ene. ki rovarij proti državi in režimu. Fa.sistični tisk navdušeno pozdravlja :o najnovejšo fašistično institucijo. "Popoio aTtalia" piše. da mora država ki še ni izgubila zaupanja v samo sebe. skrbeti za to. da brani javno življenje pred temnimi elementi in zlocir.ci. " Ccrriere della Sera" po-u dar j a. da je to le nov dokaz, da je fašistični režim vedno budno na straži in da se bD branil do zadnje kaplje krvi. Neumno je misliti, da sme- kderkeli vršiti nekaznovano zločine proti režimu. Policija je odkrila široko razpredeno zareto, ki je pripravljala aten-ta.e proti fašističnemu režimu. Aretiranih je bilo doslej 24 oseb. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nud' brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleikl in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v Mudskl šol) str 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba '.tv, 308, alt pa \ pondeljf* in sredo ob do 5., so ba 413. IŠČEM svojega brata JOE P O R L E. dema iz Krsinga vrha. fara Škccijun. Prosim cenjene čitatelje, kdor ve za njegov naslov. da ga mi javi ali naj se pa sam oglasi pri: Agnes Kvien, 149 N. Brockwa.v Ave., Youngsiown. Ohio. j Peter Zgaga I f Tfi*«— icitr,—t—ffiCTQJJiJ V Evropi je navaaa. da nre zen-;ka na desni strani svojega sprem-.jevalca. Po ameri-Kih mestih je drugačna navada. Ženska ere ob oni stra-ai. ob kateri so izložbe trgovin. Pravijo, da je zavladal iva Španskem popoln mir. Mir pred viharjem je najbolj nevaren. in o em sc bo tudi Španska prepričala. Nekateri pevci zamiže. kadar pojejo. To store najbrž zustrante^a. da ne vidijo trpljenja onih. ki jih po- sltišajo. Ženica je nesla'pno pričakovala svojega moža. Prišel je domov kot običajno, toda prišel je praznih rok. Nekaj časa se je grdo držalu, potem je pa zajokala na ves glas. — Kaj ti je. za b.žjo voljo? — jo je vprašal in jo pričel tolažiti. Ah. rad me nimuš več. Nič več ne misliš name. Kako to'.' Ali ne veš. da je danes desetletnica najine poroke? Sem mislila. da mi boš kaj prinesel, pa prideš praznih ro<. On je v zadregi onemel. Kot blisk mu je pa .-inila pametnu mi-,el v glavo. — Nikar mi ne zameri. Veš. ko sem se zjutraj poslavljal od tebe. si se mi zdela taka lepa. sveža in mladestna. da mi niti na um ni prišlo. da je potekla od najine poroke že celih deset let. Ta odgovor ji je bil ugajal kot najbolj dragocen dar. V kongresu je predlog, naj se depart ira v e brezposelne inozemce. Dvomim, da bi ta kaj pomagalo. Dosti boljše bi bilo za Ameriko, čt bi dala vsem brezposelnim dela. Dokler dela ne bo. tud: deporta-cije ne bodo zaie^le. .v. Se dva dni je dc Božiča Slabi ča-i j so v deželi slabi prazniki bodo. Na sto.isoie ljudi je v Ameriki, ki ;B:>iča niti v št-alici na slnmiri ne bodo mogli praznovati. ! AngJeško-indijska konferen a se ; vedno zboruje v Londonu. Ce bo imela kaj upspeha. ^e /a-! enkrat še ne vp. Toda če bo kaj uspeha, ^a bodo ; Angleži" pobasali v žep. Španski letalec Franco, ki ie zanetil na Španskem revolucijo, se oo podal v Južno Ameriko. Tam bo imel dosti prilike, da razvije svoje zmožnosti kot revolucijo-nar. -V. Stražnik je aretiral pijanca, ki je razgrajal po cesti. Naslednjega dne so ga privedli pred sodnika. Deset dolarjev kazni boste plačali — je rekel sodnik, — če pa nočete plačati, vas bom za deset dni zaprl. — Gospod sodnik, nimam denarja. niti pennvja ne. — Vidite: če bi se ne bili včeraj napili. bi imeli denar in bi kihko plačali kazen, tako boste pa deset dni zaprti. * Antisalonska Liga je povabila pred par meseci v Ameriko stošestdese: let starega Turka, ki baje ni nikdar v življenju pokusil opojne pijače. Suhači ga vodijo od mesta do mesta ter ga kažejo radovednim ljudem rekoč: — Le poglejte ga! Zato je uča-kul tako visoko starost, ker ni nikdar pil. No omenjajo pa. da je bil možak sedemkrat poročen. Ne voda, pač pa sedem žen po^-stara človeka. * Dravska banovina, to je Slovenija, je dobila novega bana. Banom je bil imenovan dr. Maruši č. primorski Slovenec. Edinole primorski Slovenec zamo-re poznati stremljenje vsega slovenskega naroda. DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čit* s*mo vaše članstvo« pač pa vsi Slovenci v vali okolici« CENE ZA OGLASE SO ZMERNE •i i.11 HA 1 O P A* — - .. ----j , - |,n i,_____ —--mmm—tS_____-^—i B I KRATKA DNEVNA ZGODBA I i—_____ _i __- ....._______.i--WBjWIWW TINK' š'ipl n K ZMOTA NEW YORK. MONDAY, DECEMBER a, 1931 5» LAKQEST ILOT— gm) ^ Tapli »olncnl žarki so se usipali v preprosto sobico," kjer je sedela u-' < :teljica Zlatka Dolinarjeva Mlada! učiteljica je imela pred sebaj od-1 pno knjljjo, a njene misli so begaj le v e drugod. Vstajali so ji spo-1 mini na zadnje tedne. Že več k) leto dni službuje v tem majhnem i mestecu in prav do zadnjega se je-čutila tujko. Edine družice so ji bi-' le knjige. druge zabave ni pozna-j ia. Seie v zadnjem času je posijalo .«c.ncf» tudi v njeno življenje. Spoznala ne je z inženjerjem Sodnikom, kemikom v mestni tovarni. Takoj j sta *e zbLzala, zakaj tudi on jej Ij'ibii knjige nad vse Mnogokrat, eta -e srečala na sprehodu, vedno i jo je spremi: do sole z nj.m je lahko razpravljala o vseh lepih j mi Uht ki so ji polnile doto, kajti-5 udi on je bil idealist, ki ni vide! j lepote življenja amo v uživanju ! Skoraj vsak dan sta se srečala '.n' kaj ruda, da je v Zlatkinem srcu! i- »iugoma vzklila ljubezen do mladega. duhovitega inženirja. Globoko je vzdihnila in premineva-a: Ne. iz le^a ne more biti nič. Iz j srca moram iztrgati to nesrečno' ljubezen. Sodnik gotovo ne bo ljubil siromašne, neznatne učiteljico, ko ima na izoero dovolj lepih, bo- j t :uih df klet. Res mi je prijazen.' da bi :ne ljubil? Ne. to ni mogoče. A vendar, kako čudne me včasi! pc i L'da. koliko toplote je v njego- ! vih besedah, mogoče pa čuti Je več t.d navadnega prijateljstva. — — 17. primisljevanja jo je zbudilo trkanje na vrata. Pismonoša jI je rial razglednico, popisano z velikimi. energierimi črkami. Od sestrice. — je vzkliknila Zlatka in preletela vrstice. Zlato moje! Meni se imenitno godi. Pri prvi pri iki pohitim k tebi. aa ti vse povem. vsaj čez 14 dni me lahko pričakuješ Poljublja Te Tvoj Milan. Hvala Bogu. da se ji dobro godi in da kmalu pride. — je vzkliknila Zlata, puležila kartico v knjige in se zamislila. Da sestrica Mi- 1 lena je edini človek, ki mu bo lahko po težila svoje muke. Mileni bj lahko povedala o svoji ljubezni. Dasi sta bili zelo različni v znača- ' ju, -tu druga drugi vse zaupali n vedno razumeli. Z!atka je bila; ( t.ha. sanjava narava, Milena pa i ] narobe, razposajena, energična. | j neupogljiva, takoj pripravljena za!1 v>ako neumnost in razposajenost. ] Zato o jo že od malega klicali Mi- I lan. češ. da je v njej več moškega i kakor ženskega. In so tudi njo na- 1 stavili za učiteljico, a precej daleč ' od Zlate, zato sta obe komaj pri-! cakovali prostega dne, da se vidi- i ta. Spet je potrkalo. Pred vrati je i stal tovarniški sluga. — Gosiiodična, gospod inženjer I so me poslali po knjigo, ki ste jim j jo obljubili. — Oh, da, tu je, — vzela je knjigo z mize, jo zavila in dala slugi. lnienjer Sodnik si je prižgal cigareto in opazoval modre oblačke. Mislil je na Zlato. Kako jo Jjub:: Večino si je želel aružice, ki bi ga razumela, ki bi bila idealna, mehka. dobra, res prava prijateljica svojemu soprogu. Niso mu ugajala dekleta, ki so ga lovila po salonih, r.jih ideal so biie lepe obleke, flirt, kvečjemu še malo športa, toda če se je hotel človek pogovoriti cd srca, je opazil strašno plitkost prave izobrazbe ni bilo. Vse je bilo le vnanjost, srca so bila prazna. Zlata pa je vsa drugačna; človek se z njo lahko pogovori o vsem lepem, o literaturi, o glasbi, o .slikarstvu, za vse ima umevanje. — Mnogokrat se je čudil njeni izobrazbi. In pri vsem tem ni v niei niti sledu domišljavosti ali afek-tirancsti. Z? večkrat ji je hotel razodeti svoja čustva, a se je bal. ker nikdar ni opazil, da bi tudi ona kaj čutila zanj. Toda tej negotovo-ti mora kmalu biti konec: razodeti ji mora, kaj čuti za njo in mc>ope je tudi v njenem srcu enako čuvstvo zanj. V tem je sluga prinesel knjigo. Sodnik jo je odprl, iz knjige je pau.a razglednica. Mogoče je napisala zanj nekaj vrstic. Pogleda— in prebledi: podpis je "Tvoj Milan". Ni se mogel premagati, prečital je vse in to je bilo zanj grozno. Torej si je že drugi pridobil njeno srce, drugi jo ima pravico nazivati "svojo Zlat D"! Mahoma se je podrl grad njegovih sanj, čutil je da je Ziala zanj izgubljena in šele zdaj je občutil vso globine svoje ljubezni. A zakaj je vložila to razglednico? Slučajno? Ne, najbrže je epaz !a njegova čuvstva in .nu je hotela s tem povedati, naj ne upa. Zlata je trpela. Kakor prej je večkrat srečala inženjerja. večkrat je že hotela zaustaviti korak in a egovoriti, a on jo je vedno tako hladno pzdravil, dasi ni sel poprej nikdar mimo nje. da je ne bi ogovoril. Kaj je temu vzrok? Zdaj pač lahko spozna, "da je ne ljubi, kako brezupno je bilo njeno čuvstvo. sa-! mo pozdrav ima zanjo, kakor za; vsako znanko. j č Pa tudi Sodnik je trpel. Hudo - mu je bilo. ker ne bi mogel govoriti - z Zlato tako od srca. kakor prej; i torej rajši nič. e1 — Zlato moje. tu sem. — je za-klical mlad glas toplega jesenskegr. dne pred Zlatinlmi vrati in že se objeti Zlata in Milena. Mnogo sta si imeli povedati. — In da veš. Zlato. Še danes obiščeva Ksenijo, hčerko tovarniškega ravnateija I V šoli je bila - moja najboljša prijateljica in se >. zelo pritožuje, da te ni nikoli k : njim. Zlata je morala pristati. Ze pcpoidne sta bili pri Kseniji. — Le naprej gospodični. Ksenija -«■ pravkar debatira z inženjer jem Sodnikom, priskočita nji na pomoč, ker z njim je Ksenija v več-? nem prepiru. — ju je povabila go-1 spa. Zlata se je že hotela obrniti, a bilo je prepozno. J — O Milan, le naprej! Torej si . j pripeljala tudi Zlato seboj, to je, l lepo! — je zaklicala Ksenija in cb-jela Mileno, Sodnik je cbstal; kaj če je to Zla lin Milan? Ksenija je I Mileni predstavila inženjerja in ■ mu povedala, da kličejo Mileno vsi za Milana, zato naj nikar ne str-j mi. V tem hipu je bilo inženjerju vse jasno, spoznal je svojo zmoto. . Le Zlata je ostala tiha. bilo ji je mučno in je želela cim prej domov. ( — Joj. Zlato, to si dolgočasno danes. — je govorila Milena; nu. pa pojdimo, a ti Ksenija me spremiš j do šole. gospod inženjer gre lah-I ko z nami. da te potem spremi do-* i mov. ! Na cesti pa sta Milena in Kseni-! ja ubrali svojo pot skozi gozd; — . Sodnik in Zlata sta zdajci ostala ' sama. — Gospodična Zlata, oprostite, a > ■ povejte, razglednico v knjigi, ki ste i; mi jc nedavne poslali, je pisala -va- j ša sestra? 1 j Oh, in jaz sem jo povsod iskala. ! Seveda, Milan je pisal. j — Zlata, jaz sem se po. tolikcKj mučil radi tega. Da. povedati vam j moram, da vas že dolgo ljubim. A takrat sem dobil v vaši knjigi tisto nesrečno karto s podpisom — I "Tvoj Milan". Mislil sem, da vam' jo je pisal vaš zaročenec in nikoli še nisem bil tako nesrečen kakor i takrat. Toda danes sem spoznal, da sem se motil. Zlata, ljubljena, povejte, ali morem upati vaše ljubezni, ali hočete postati moja dru- ; žica za življenje? Zlata ni mogla spregovoriti, a v j njenih očeh je čital jasen "da". I Z roko v roki sta se presrčna vra-i 1 čala domov. i ----————_____ j j ODKOD LEVIČARSTVO j ___ j Starši otroke večkrat kaznujejo t j za£o. ker jedo, se igrajo ali delajo ! 7 levico To velja za grdo razvado, malomarnost ali površnost. — ' Starši in vzgojitelji navadno silijo otroke, naj to grdo razvado opuste in rabijo desnico, toda otrok se : vrača k levici, čim le more. Novejša raziskovanja so pa pokaza- ' la, da levičarstvo ni gola razvada. Učenjaki so namreč dognali, da je ; pri levičarjih odgovarjajoči del skor je velikih možganov bolj razvit na desno, kakor pri deShičarjih. To naziranje je prevladovalo do naj- , novejiega časa. Zdaj si pa učenjaki razloga jo levičadstvo na ta način, da je levo oko bolj razvito kot desno, d očim prevladuje pri normalnih ljudeh desno oko. Če je levo oko močnejše, prevzame vodstvo. Ce se pojavi premoč levega očesa že v otroški dobi, je otrok levičar. O tem se je prepričal raziskovalec Easer na triletni deklici, Jci so ji zavezali za nekaj časa levo oko, ker je nanj škilila. Mati si je na vse načine j£rzadeVaIa pripraviti hčerko do tega, da bi jedla z desno roko, pa je bilo vse šaman. Cim so pa deklici zavezali levo oko, je začela rabiti pri jedi, delu, igrah itd. desno roko. Če so ji pa ruto z očesa sneli, je takoj zopet rabila j^VlčfnftvO vlJSi H^rtm t Naj bo vesel Božič Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike. Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske ' dostaviti obdarovancem pravočasno, Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York. N. Y. KAKO LOVE Š1MPANZE > lin.. ' £ Francoski koionijalni uradnik, ki se je nedavno vrnil z Gvineje, o-pisuje v nekem pariškem listu svoje doživljaje na lovu na šimpanze Udeležba na takem lovu je zdaj re dek užitek, kajti loviti šimpanze v francoski kole ni j i v zapadni Afriki je s*ro = c prepovedano. Prepoved je bila nujno potrebna, ker je bila že velika nevarnost, da šimoanz. v zapadni Afriki sploh izginejo. — Fosebne Iov_ke družbe so pribijale na Gvinejo lovit šimpanze. ki s jih za drag denar predajale in a ko leto so jih lovci maego p Zdaj je dovoijen lov na šimpanz-samo v primerih, če rabijo žive z znanstvene zavode in laborat rij Streljati pa šimpanze v ^oloh niiič ne sme. Dckler je bil nov na -.n-: panze dovoljen, se ga je ucU - žil. večkrat cela zamorska naselbin, in čim so šimpanza izsledili, > g zamorski gonjači zagnali v 9 ; kotiček džungle, da ni mogel * naprej. Tam sc ga ubili s kol: a., pa ustrelili. Če se je šimpanzu p -srečiio rešiti se na drevso. dr.-vo podrli in preganjana živ :i bila izgubljena. Lov na šimpanze je pa po:r.eni'. za lovce pogosto smrtno nevarno kajti orjaiku cpica je nevaren nasprotnik. Šimpanzi žive v skupinah po 4—5. nikoli pa ne v krdelih k -ker mnoge druge opice. Pred človekom šimpanz beži. če je pa n -paden, se srdito brani. Najprej brani z rokami, če pa to ne p m i-ga, rabi svoje močne zebe. Lov • ki hedijo na lov na opice. ozn..-mo po ranah na rokah Mnogim manjka več prstov ali pa tudi cela roka. Če se požene šimpanz na drevo začne lomiti debele veje .n jih metati na lovca. Malo ;e tudi znano, da spadajo samice šimpanza med one redke živali, ki v r. -varnosti zapuste svoje mlau -e h: se rešijo same. Mladiče vrže samica : proč in zbeži. Samec i,Tia nnvaiii-.i; tri ali štiri samice, s katerimi živi. Šimpanzi se hranijo s sadeži.' najraje pa jedo jajca in mlade tiče. Žive šimpanze leve v mreže, o-dobne ribiškim, samo da so mnogo1 močnejše. MODERNA PUŠČAVNiCA Grofica Vitelbasclii je javha >vo-j jim znancem in prijateljem da opustila posvetno rabo in pre-! selila v svoje puščavnišso b:val-če ! na Mcnte Generoso nad Lu^an^idm [ jezerom v višini 1650 m. Pri • m J pa ni misliti, da bo grofica živMa i puščavniško življenje, kakršnega j poznamo iz zgodb sv. pisma ai: i?, življenja svetnikov in svetnic b ž-j jih. Predvsem se visokororina ju- j ščavnica ne bo hranila z med m j divjih čebel ter vanj p .riakala i lahkekrile kobilice, marveč b do j nje hrana najizbranejše pc-sla s ti- | ce, ki jih bo puščavnici dcbaviiala! neka luganska tvrdka. du grcfici: ne bo treba čakati, kdaj ji prinese košček kruha kak usmiljen krokar; ali sličen prijatelj pobožnih pu-j ščavniov. Grofica ve, da so te vr-' ste živali danes že iztrebiiene. Ži-j vela bo v votlini, ki pa zopet ni taka, kakršne si svet predstavlja po opisih podobnih pušča vnukih votlin, marveč je prav udobno bivališče, opremljeno z vsem modernim komfortom. Kopelj, elektrika in telefon so važne pritiki.ne modernega puščavništva, električna kuhinja in radio pa bosta puščav-nici dovolila vse telesne in duševne .užitke. Tako si je pobožna grofica opremila svojo puščavniško celico, in stavimo, da ni človeka, ki bi si ne želel enako. Bojimo pa se, da bo zasluženja malo in težko da bi grofica Vitlebaschi kdaj prišla v spisek svetih puščavnic. SAKSER STATE BXNK > IS CORILANDT STRBET NEW YORK, N. X. posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak poadeljek do 7. ure ■ y ■ M-I-J-; wiil lw taJem m 11 ' ' -—- • IM ■ ii- STARI IN NOVI KADILCI Odlikovanje francoske kraljice: elegantne kaje cigaret Maud Lot-tove je obrnilo pozornost javnosti; > na zgodovino kaje v Evropi, kjer! -raja že 400 let. Odlikovanje žene I za kajo je baš v Franciji zanimivo, kajti Francozi smatrajo kajo še vedno za domeno moških in se čudijo. če vidijo žensko kaditi. Zato spominja najbolj dražestni kadilki podoljena nagrada deloma na naziranje angleškega pisatelja dr. Jo;:nsona c pridigo van ju žensk, — j T. je kakor če hodi pes po zadnjih nc.;ah. — je dejal nekoč. Ne zna dobro haditi. človek se pa čudi. da -ploh zna. Odlike vanje ženske za kajo je najboljši dokaz, aa se to-bak vedno bolj uveljavi:a. Pierre | Lcuy pripoveduje v kratki povesti žen iz stare Grčije, preneseni v moderni svet. da si spoznala nje--.c-jo življenje. Po vseh izkušnjah p:ide ao prepričanja, da nima mo- ! derna žena nič dobrega, cesar bi ne imela Atenka, razen cigaret. Drugače pa kaj a med ženskami ni nov pojav. Ko je prišel tobak v! Anglijo, je bil z veseljem sprejet' na knežjih dvorih, v plemiških sobanah, v damskih buaoarjih in po vojašnicah. 50 let pozneje so si; prižigale posebno v zapadnih grofijah žen.:ke cigare prav tako. kakor moški. Okro- leta 1700 tem globusom vam * 7 X " je pri rokah svet \ ' - » —: j. Jm MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, po. veča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije. KRASNO % BARVAN " TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI aH PISARNI V premeru meri globus G i uro v II Visok je 10 in če v H 1 Ta leP° i™1«'*" globus kaže v finih pestrih barvah dežele rn vodovje, morske j I rednosti tokc' s»e« ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih [j barvah, je na lepem stojalu in je ves poiakan s prvovrstnim lakom. Globus je j 1 1 iz Posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki || SIODUSE se »porablja za globuse te velikosti. Stojalo je Iz takozvane "art modeme" I kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko ka- I *alo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli dela sveta. To je edini I! globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTCRNE VREDXOSTt ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsa kega doma in vsake pisarne. Vaši prija- j teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. I Cena s poštnino vred ' ~ " " " " H ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA ^ 1 75 OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA D&BE ZA © J - • li ' |glas naroda nBumm »ntip NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 22, 193$ ■M niawi blotiw »Mtf aa m* m. m, (Cretan je Paroikov — Shipping N«WS - lk v\ | Carovniško zlato. |i JMBHHMMBM KOMAM IZ ŽTVLJEJVJA. I i IHI——B;; || Zm Glas Naroda priredil G. P. | »Nadaljevanje* Juta je .tlUaia, kaka se je kastelan odstranil. Nato se je zavila v l/fcisč. ler zamižala Bilo ji }*• ., sestati se .sedaj s svojo materjo! Dolgo čaaa Je že mudila v skrivališču, ko se ji je zdelo, da čuje v JKitednjl sobi glasova »voje maiere ter Herberta. Prihajala sta bliirje in sta, najbrž stopila v stop. Juta te povsem laz-. *ono cula pomenek ter upala, da se bosta kmalu zopet odstranila. To upanje pa se Ji ni izpolnilo Col-a Je. kako je njena mati sedla prav v bližini njenega skrivališča in kako je tudi Herbert pritegnil »tal. Ta -oba mi je bila vedno najbolj priljubljena. se je oglasila •'lena mats V tem prostoru je vse tako sveže ter prijetno! Poglej ke na ndih. s svojimi veselimi ter uživanja željnimi motivi! Sehonrod-fjiii bili bolj veselega razpoloženja kot pa Ravenaučani! Ah. kje so ča-Ai, ko sem živela tukaj kot slavljena gospodinja! Herbert Je bobnal s prsti na mramornato ploščo mizice. Da. ta gradič je krasna stavba! Sploh pa draga teta, odkar sem tukaj ter poznam tudi razmere v Ravenau,"razumem šrle. kako lahko-mMljerra si morala biti, da si mogla zavreči zavidanja vredno stališče, »talero si zavzemala. * Lahokomi-sljeira? Sveti Bog. nikdar nisem bila bolj lene krvi kotj^ takrat. Ti seveda ne veš s svojim ničvrednim srcem, kaj sem občutila |c Ulrrat za Henrya Chicigny-ja. Herbert se Je zakrohnal tako surovo, da se je Juta stresla v svojem :^ skrivališču. Ti Si Še sedaj zaljubljena vanj. čperav te je Clavigny sramotno j, zapustil! z Kljub temu. On mi je s svojo osebnostjo vzbudil občutek, kot ga Kisern imela nikdar prej. nikdar pozneje! p Za oba moža ni ostalo vsled tega ničesar. Ruvenaua si izbrala, z i <*r ti je preskrbel zLato bodočnost, mojega strica si pa osrečila s svojo r roko, ker si ga smatrala milijonarju. t Kot je tudi on mene za milijonarko. j. Herbert se Je ironično zasmejal. Slabe izkušnje od obeh itrani neposredno po jx>ioki! Pa sta se tniar zedimia Stric je bil čeden človek. Le seveda nekoliko prelahko- t Oba sta briljantno izhajala Jaz bi le rad slišal, kako sta si pri- ^ (Kivedovala svoje stare prehe! Radoveden sem. kakšen obraz bo napra- v vila moja nevesta, ko ji bom po poroki razodel, da sem ji prisleparil čast d'*ktorja. Brt! ^ Mogoče pa ji ne bo treba niti izvedeti. Ne verujem, da bi prišla ^ ua to! I Uptun. da ne! To je b.la sploh njena ponorela ideja Zakaj tre- ^ oam študirati, če .sem gospodar Ravenaua ter Schonroda?! Na vsak način pa si prispel do tega s svojim postopaš kini življe- ^ njem! ( Tudi to je umetnost! Sploh pa sem sedaj zelo zaposlen. Le pomi- i ^Ji. koliko stane igrati pred ošabno nevesto vlogo zaljubljenega ljubim- * ta! Ona je vladka. majlina stvarica in se moiu naučiti živeti z menoj, i le čustveno mi ne pristoja! Ne bo li nepreviden za božjo voljo! Ona še vedno ljubi Goetza ter mi Je žal. da se mora tako dolgo čas-a ukvarjati z obema-! i?odi bre»z skrbi, golobico bomo že ujeli! Mislil .sem že. da nama i \f ušla po dvojnem prizoru v knjižnici! I Takrat pa je prišlo ket odrešenje iz vse zadrege, ko se je vrnila domov ter me dala poklicati! Skoro bi se takrat zaljubil vanjo! Ona je zelo kompliciran značaj in človek nikdar ne ve. pri čem e i njo. je rekla gospa Sterneck ter vzdihnila. — V resnici sem jo pričela ljub.tl ter pričakujem dosti dobrega od vajine zveze! Tudi jaz sem rekel pogosto, da bo čas vse prinesel. Danes sem v«.->el, da sva zavzela tukaj trdno stališče! Le škoda, da se ne more Uric udeležiti najinega razkošnega življenja! V temelju pa sem imel prvi si-ujno misel, ca bi enkrat postal mož Jute! - Velik delež pri uresničenju našega načrta ima seveda Johana. Ona nama je vršila kot špijonka neprecenljive usluge Kar je prisluško-vjla. nama je omogočilo, da napraviva neškodljivim Gerlachhausena ter dokumente! — Ali si jih sežgala? - Ne. ni-slUa. sem jih že enkrat, a ^ nisem mogla odločiti. Jaz sem ▼ teh dokumentih zelo dobro opisana, in vedno je dobro, ce se postavi pred koga ogledalo! Bodi vesela, da je tako. Jaz te ne razumem, kajti najbolje je, če v»» to stvar sežgeš! - V skrivališču leži povsem varno! Ce bom pospravila to. moram uničiti tudi obleko za pošasti! Herbert se je zasmejal. škoaa da te ne morem videli v obleki Šarlote! Meni Je bilo ljubše, da me ni nikdo videl. Za smeh ni nikakega vzroka! Deset let svojega življenju bi rada (Jala, da stojim čista v svojem ecu pred mojim otrokom! Tako bi si lahko pridobila njeno srce. Sedaj t>a stoji med nama strašna — krivda! 2e zopet govoriš o predmetu, katerega ne morem prenašati. Bo-tli vendur pametna! Kes je le za neumne! Ce te veseli, posvetiš lahko nadaljnje življenje čednosti! Jaz bom stremel zato. kajti s premoŽenjem Jute bom to lahko storil. Jute ne smeš nikdar več dražiti, kajti uan je sra&no občuljiva! * Po teh besedah sla zapustila sobo. Jutu je sedela kot okamenela v svojem skrivališču. V njenih jasnih očeh je ležal izraz strahu ter groze. Bila je blizn omedlevice. a se ni mogla premakniti. Mati. ki je povzročila smn svojega moža. je spravljala svojega otroku v zvezo z brezčastnim človekom, da si zagotovi razkošno življenje! Kakor je mladost Jute napravila brez veselja, je tudi nameravala .tapravlU njeno nadaljno življenje prazno ter brez veselju s poroko s takim moškim! In ta mož sam! Kako jo je mučil z ljubezenskimi besedami, katere je govoril v njeni navzočnost: Lagal in sleparil jo je kot njena mati z vsako besedo, katero je izgovoril, z vsakim pogledom radi tega podlega denarja! Taka sta bila oba človeka, ki bi ji morala biti najljubša na vsem j-vetu! Ali je mogla ravnati hiati tako s>abo s svojimi lastnimi otroci? Radi denarja se je ločila od svojega moža. S peklensko proračuna-nostjo je vzbudila v njem odpor in jezo ter sramotila moža, katerega je neko« ljubila Vzdihnila je. — Ooetr, Ooctz. pomagaj mi! A y istem trenutku je prišel kastelan ter jo rešil iz skrivališča. Presenečen je pogledal v spačeni obraz Jute. — KonUsa je bolna? Juta pa je skočila pokonci ter vrgla proč* odej o. Stresla se je kot v rsjTTllt!. ^ ^ ■ • * tu x »~ (Dalj« prt bodojie.) t - " -- Mali Oglasi imajo velik uspeh mm o Prepričajte se! r"Ul"'J.E)W. HE*' 1ERT"!. ^'•"l—MB'mM'il! »»maaiMHUlriHBMIlllM W III............ m - . ■■,. ... i Odlomek iz romana "Jezušček na Flandrskem", po katerem je pisatelj 'zaslovel kot najboljši flamski pisa-1 telj in dosegel z njim evropski glas. i V tem romanu slika po stari Ilam-ski narodni legendi zgodbo Marije, 'Jožefa in rojstvo Jezusovo v seda-1 njosti in v svoji domovini. Marija in Jožef sta se po ukazu Herodovem-napotila v Betlehem. V sneženem metežu zaideta in konraj prenočita v votlem drevesu. Zjutraj nadaljujeta polj Preden je prišel dan v zrak, sta , bila že na petu. Sneg je ležal trdno j in na debelo po zemlji in bilo je ' pravo pasje delo orati si pot sko- ! zenj. Jutro se je leno dvigalo iz postelje z rdečim, mrzlim obrazom, ki je že dolg3 rdečil sneg. nazadnje je pa prevlekla nebo tenka, zelenosi-nja barva in negibni oblački so vi-! seli na njej. Zdelo se je. du se bo naredil lep dan in veselo vreme: le mraz je bi-jlo. da je zmrzavala slina na ustnicah. Danes je bilo popisovanje po vsej deželi in kdor je prišel prepozno, je j bil po zasluženjn kaznovan; ko se r je dan nagnil, so zaprli knjige in 2 ljudje so ostali in čakali. To sta vedela Marija in Jožef le . j predobro in zato sta se tudi podvizala tako zeli. zakaj zaradi snežnega viharju včeraj, sta bila izgubila mnogo lepega čara in Betlehem je bil še duleč, sneg je ležal visoko, mraz je rezrl in pokrajina < se je začela dvigati in padati. Toda ] upanje jima je žarelo v očeh. ker < je slednjič prišel zadnji dan poto- , vanju. Toda tisto, kar je bilo treba pri- ■ čakovati je prišlo: "Trudna sem" i je vzdihnila Marija in sedla na rob kamenite^a mostu. V upanju je Jožef dvignil svojo palico proti sanem, ; ki so prizvončkale mimo; a bile so natrpane s smejočimi se, cvetočimi otroci z debelim očetom in zadovoljno materjo, in peljale hitro mimo. "Prav nič prostora ni več!" jima je najemnik prijazno zaklical. Jožef je pobesil roke. •Pridi ", "je dejal po dolgem odmoru. "hodila bova le po poljskih stezah, to je mnogo krajše. Pogum- j na bodi, zadrrji dan je. in da nama bo Bog pomagal, mi je tako gotovo. kot ne vem kaj. Pridi, natekni! moje rokavice, potem te ne bo v roke zeblo". In šla sta po poljskih stezah. Daljne vasi. ki so ležale na nežnih. beli holmih, so odmevale v ' godbi, in radost je bila v vsej deželi kljub žalostnemu, nemirnemu času. Morala sta na strm grič. Jožef je potegnil Marijo za seboj lTi hodila sta pogasi in sopihajoč. In ko sta slednjič dospela prav na vrh. je Mariju udarila v ihtenje in čisto utrujena je rekla: "Jožef. .. ljubi Jožef.... ne morem 1 več". In padla je na kolena v sneg in plakala v svoje suhe roke. Jožef je stresal glavo in se je moral griziti v ustnice v breztipju. ki je vstajalo v njem. Ni spoznal več kraja in stal na izgubljeni poti. Kaj je bil ves ta sneg in vsa ta belina kriva tega? Ni mogel tega spraviti skupaj ... Kaj res ni bilo ni-1 kogar na vsem svetu, ki bi hotel iz-' tegniti eno roko. da olajša njuno bridko stisko? Ali so ju Bog in lju-3 dje zavrgli? Ne. to ni bilo mogoče! Jožef ni mogel iz svojih misli pre-. poditi upanja, da je nekje pripravljeno z veseljem nekaj, da jim pomaga. Toda, kje je bilo to? POPISOVANJE V BETLEHEMU In v svojem velikem zaupanju v Boga je zrl iskaje po deželi. Pod njima je med vema holmoma ležal gezd: . Gledal je čez vrhove dreves in na drugem griču je poleg miru- ; jo?ei: mlina blestela čedna hiši-; ca s Kadečim se dimnikom. Jožefa je preletelo otročje veselje. T-m so prebivali ljudje, ti lju- 1 . dje jima morah pomagati. M.^ija", je dejal Jožef, zajemajoč p ^ama, ' počakaj malo tu. tam zadaj -toji hiša, tam bom poprosil pomoč: Takoj se vrnem, kar sedi na sknn . "O" .In ko se je Marija usedla :n : je ovil še svoj šal okoli vra- j tu se e spustil navzdol v gozd. j Ta::, je bilo mrzlo in tiho in rdeč ilis ak s ptičem v gobcu se je pla- | zil tU -rmovjem. Mar::a je od tam zgoraj še dolgo lahko zrla. za Ježefom in ko je bil' zadaj na višini in je gozd spet ležal v -iobeli, se je ozrl in zavihtel palico :>roti Mariji, ki je na drugem j griču b:la le pičica na snegu v svo-. jem modrem plašču. NTato je korakal naravnost k hišici. a prede- je mogel potrkati, je 1 ! majhen, siv, okreten možiček od- ; jrl vrata in vprašal, ko je pokazal la Marijo: "He, mož, ali je to tam :adaj vaša žena?" Jožei mu je pripovedoval o svo-em la-'.nem žalostnem raj zanju in » Mar; :nem stanju. Sivi. zapruše-li mlinar je iztrkal pipico in dejal, ; p'joc:ni glasom: I "Najprej, dragi prijatelj, ste u-iarili pj čisto napačni poti, zakaj 3etleh' :n leži tukaj zadaj proti ju-iii in 2c.'.ij morate nazaj na veliko' često, ... drugič, se vam bo zdelo iudno. da sem jaz še tukaj, ker je ves, svet na poti k popisovanju; to- i 3a jaz - m Holandec in nisem podvržen zakonom vašega kralja. Hva->a Begu Toda rad vama hočem pomagati' Glejta, v mojem hlevu stoji osliček, ki bo tako prijazen, da bo vašo ženo nesel v Betlehem. in ko se spet vrnete. — to bo najbrže dolgo trajalo, ker je kakor pravi- . te, vaša žena v pričakovanju — in ko se vrnete, vam pravim, mi ga boste dali nazaj. Čas imam in lahko čakam. Pokličite samo ženo in pridite noter". Veselje in hvaležnost sta v pretr-ganih be edah vrela z Jožefovih u-sten in :isnil je roko dobremu mlinarju. In ko je Jožef privedel Marijo in sta se ob mechelnski peči pogrela in zpila čašo konjaka, je mlinar pripeljal osla iz hleva. Neumna. dobra žival je pustila, da ji je Marija s dla na hrbet in ko sta se Jožef ir. Marija znova zahvalila mlinarju in mu voščila dober dan. so se [odplavili s hriba. "Vedno naravnost! In potem po i veliki cesti! " je zuvpil možiček za ' njima. N"e moreta zaiti. Srečno pot, in nebeški Mojster naj bo z vama!" Osel je bil voljan in je capljal j zdaj navzgor, zdaj navzdol in Jožef | je sekal spredaj s smehom na rdečem obrazu. "Vidiš. Marija, prav sem storil", je rekel ponosno in Marija mu je z oslička prikimala. In proti trem, ko je solnce brez bleska, težko rmeno v vijolični megli padalo za drevje, sta zagledala med griči globoko v dolini Betlehem v snegu in sišala godbo in petje. "Na mestu sva", je zavriskal Jožef. "Danes bom rodila", je rekla Marija.... * < Konec prihodnjič.> WVA ODKRITJA V TUTAN- F KANOVI GROBNICI _ v Odkritje Tutankamnovega groba, ki je pred osmimi leti zadivilo ve^ svet. je še vedno predmet ži/ahne-j i ?a zanimanja učenjakov za ta izredni prazgodovinski spomenik. — Kakor znano so doslej odkrili le tri : sprednje sobane in so ugotovili, da so staroegipčanski oskrunjevalci grobov kmalu po pogrebu vlomili v grobnico, pa jih je pokopališka straža zasačila in pregnala. Na pragu druge grobnice so tatovi v naglici pustili cuiico z dragocenostmi, ki so jih bili nakradi v ' grobnici. Tako sta ostal tretja in četrta sobana nedotaknjeni ter sta čakali ljudi, ki imajo več sreče pri odpiranju grobov. Odprava lorda Carnar-vona je prodrla do tretje sobane, četrta pa je do zadnjega časa ostala nedotaknjena. Vendar je tudi: vanjo prodrl Howard Carter, ki ga I ne strašijo nesrečni smrtni sluča-. ji tovarišev prve odprave. Notra-! njost četrte sobane je do danes f njegova tajnost in doslej ni vanjo spustil niti kraljev, niti drugih u-glednih oseb. Letos se je dal Carter zapreti v sobano in dela v njej noč in dan. Njegovo poročilo obeta še večje zanimivosti, nego so jih odkrile dosedanje odprave. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in BOMANI: (Nadaljevanje.) Ob 50 IHniei Dr. Janeza L. Kreka .25 ' Onkraj pragozda ............... Odkritje Amerike. trurg, Hamburg 6. januarja : i .Ww Aniiitrplarn, ltoulogr,(> t^ur M«m l:ottird;im 7. janusrja: I I •«• itvchland, Cberbnijig, ll.>mt>urg 9. januarja: S-i luiiiiu-. Trst 10. januarja: .M.'ijf^tlc, C1ierl«ourg Ain»-ti.i, i "herhourp. t*.r«-m»-n 14. Januarja: i-j»it«mit». Napc.li, Obnova l.«*v i a th.in. «"h«-r l«mi g 15. Januarja: Sinusal I, ............if. Ilirmrn 16. Januarja: |":ir;s ll.i\r<" I1 si I »i 11 s, Oliirl.iurB, llamliurz 17. januarja: | A..rt;<- '.Vi«.Hl»liijit«iu. «'!>• t boiirg. Il.illi l*u rg A11 11 1'.. 111111, «')i*-i-1»jiirg. lli ml.u-g 23. januarja: I'••mi l.i nil. iTIif rtmiirg, A nt w«-i |>«*n 28. Januarla: itoi-liainlK-au, il:ivra 29. januarja: Kun>|ia, «•h«-rb<»urp, Hremi-n 20. januarja: Ma^i--lir, CliTbouix Milwaukee. Ciierlxxiig. I'r. im n 3. februarja: I'«- Crass«*. Havre Itniiia, Xapotl, Genova 4. februarja: ' ITe-iidrnt Uoosevclt. t'hi'rtv.mg. Ham-i burg 1 n-utsohland, CherbtHirg. Hamburg 6. februarja: U»- tie Fiance, Havre i i 7. februarja: Aquitituiu, Cherbourg 1IAKKS liARRVA I)EI.A: \1achbet. trdo ver. .............»« broširano....................70 Othrlo ...........................K ; Sen Kresne no^l ...............76 i I SPI.OSNA KNJIŽICA: i At. 1. (Ivan Alb re«-lit) Ranjena gruda, lvzlrna poveat. sir., broširano ....... ..............25 At. !!. < Itailo Murulk » Na itlrdu. Izvirna jKivest, 181 air., hrnS... .5* ,j št. Tt. (Ivan Itozmani Trstament. J ljudska drama v 4 d«'J., fon»ft. 1 1(>5 strani .................... J : At. 4. (Cvetko tiular) Poletne J klaaje. Izbrane jH-sini. 1S4 str., B broširano......................6' II št. R. (Fran MilMn»kl> (iospod Pridolin 2olna in njegova družina veselomnilre <*rt Ice I., 72 si rani, hrošlrnno .................25 ~ At. C». (Novak) l.jtiboMimnoHt .. JI' B M Al. T. Andersonove pripovedke. /a slovensko nitndlno |»rlrt*tli1a lUva. 111 str., ............55 I Stev. 8. Akt iter. Ill...........75 I St. H. (Univ. prof. dr. Franr Welter.) Problemi sodobne filozofij«'. 347 strani, bruA. . .*______ I At. 10. (Ivan Albreht Andrej Tem o ur. rllijefna karikatura In m I milost 1. Ofi str., brnu, „....... At. 11. (Po vel (Julia) Prtertkove (poslednje sanje, boil^na povest v 4 .slikah. »4 atr.'. brofl....... .3: At. 12. (Kran Milanski I Mogočni I prstan, narodna prsvljlm v 4. dejanjih. i»l str.. l.roS.......... Jl> Ar. is. (V. U. Uarttln) Nadeida . Nikolajevna. roman, fH»slovenll j IT. Žnn, 112 tsr^ bro5..........»H St. 14. (l>r. Kar* Kngtln) Denar, na rod no.go8]x>^ irski spla. [toslo veni! dr. Aliun Ogris, SUS atr, broS. ..........C.............. JU .At. 15. Edaaond In Juleo de Gon-court, Iteoee Manjierin..........4tt St. IG. (Jgnkg Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofl. .........45 St. 17. (Prosper liarimee) Verne du&e v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str............. JI At. 18. (JarooL Vrchllckj> Opsr -roka lukovftkega grajtfaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Ft. Bradač, 47 str„ bro*. .. JO 9. februarja- r»i>in»n. Cherbourg. Premen 11. februarja: .\m< ru-.i, t'b.-rbours, Hamburg Nt« Voik. Ciu i b"iii g. H.imhuig 12. februarja: Sutig.in, Cherbourg, l)r«-in'ln 16. februarja: Kur..p. t, Oherlxjurg. Hrenit-n 17. f»t>ruarja: I ..if a? »■ t le, Mavre Auguntus, .Va|x>Ii, G«iiova 18. fefaruarja: Fh-m.I« ni Harding. Cturb uu g. Itam-burg A!>«t-rl IUilll'1. Clierluiurg. Hamburg 19 februarja: lU-ritn llou!<«tie Sur Mer, 11r<* rt»*-n S.i: ' r. i, "l"i 20. februarja: f*.ui3 I la \ ; e « »f> iitj>i<-. Obt-rbourg 21. februarja: New Aiiim. rdain. I* uiogn.« Kur Mit, Itc.lt. nliain 25. februarja: Hremen. Cheibouig, llreruen ' l«-««r j;,- \Vu.Hhinst..ii, 4.*b<-rlx>ui k. It;,in-biirK 26 februarja: I !,-n. Cherbouig, 27. frbruarja: II.- .1. 1 ran« I!:.vre St. I^.iiii'i. «*b»-rhoiirg Hambiog . 23 februarja: A-|int;. ma, ''h^rb .isrg 6 DNI PREKO OCEANA NjJVraJta in najbolj mjoiliu pet ti |iolu«an|r ua i.utuinnili pjrn.liili: PARIS 24. drr.; 1«. jan. '4 P. M > (G P. M.) lie tir Frant-e <». feh.; 27. feb. 17 P. M.) <4 P. M > N'ajUiitJAa |wi| [hi VftaLob. V \ jio«^brii kabini -t v-»-n:i uiiMlern ■ mi ii(t'>lin. Mini. — I'ija.'u in nlavim ii < t > i i.^k i kuhinj i Izi. iIii-- suik»- i t-ni- ^ » V|ini>.ijtp kanregaki'1! | ...»lil i iVu^t; t :iK'lil» FRENCH LINE ^ER^HUL 19 STATE STREET .^fii^HL NEW YORK. N. V. ____I i- -_______ __ ___ ^ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjrn potovati v stari kraj, je potrebno, da je poufen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne Izkušnje Vam ml gamoreiuo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brto-pamlke. Tudi nedriavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)lz Wasii-ingtona, ki je veljaven za eno leto tlrez permit* je sedaj nemofole priti nazaj tudi v teku 6. mesecev tn Isti se ne pošiljajo več v stari kraj. ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden i mesec pred nameravanim o«1 potovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka Je najbolj«, da v prošnji označijo naj se Jim poftlje na Harfe Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAAEUA KRAJA Glasom nore amcrlike priseljeniške postave, ki Je stopila r ve-i Ijavo s prvim Julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl rizeji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost r kvoti In ti so: Starišl ameriških državljanov, možje a-merišklh državljank, ki so se po 1. juniju 1928. teta poročili; žene In neporočeni otroci Izpod 18. leta j poljedelcev. Ti so opravičeni do prte polovice kvote. Do druge polovico pa so opravičeni žene In neporoče -ni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so blU postajno pri-puščeni r to deželo ga stalno bi« vanje . Is vsa pojasnila se obračajte aa poznano In zanesljivo SAKSER STATE BANK -i* U COKTLANDT STREET ^ ' NEW YORK