s SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. fBs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 13. APRILA 1935 Štev. 77 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». LIST IZHAJA OB SOBOTAH 'aki V KLAVNICO Aatttašistični listi, lü izhajajo v ^•ttizu Jn Zagotavljajo, da so dobro ločeni o italijanskih zadevah, pišejo, úa1e med vojaki, Ud jih ije Italija po Sla*a v Afriko, petdeset od ¡sto Jugo-sl°van¿v iz Julijske krajine. Po nalo-^ Rima bo vojaške oblasti formi-ia'e posebne bataljone, sestavljene Skoro izključno Iz slovenskih in hi-fantov, med katere » pome-"'h, zaradi kontrole nekaj ivohunov. Ako vest odgovarja resnici — in ža-nimamo nobenega {povoda, «da ^ 0 tem dvomili — potem je pač tu-o, zakaj so Italijanske ^oblasti 0 ukrenile: v slnčaju oboroženega Sp0Pa«a z Abesinljo (kateri pikakor ' ^ključen, marveč ga Italijani Sa-jj" 1lrez prikrivanj napovedujejo) ho-Botovo uporabili te ¡jugoslovanske al)°ae za najbolj nevarne vojne i«> iz katerih se bo težko !kdo te-' namenjeni so, trakor upravičeno * No navedeni pariški listi, v ¡klav-: že izbruhne vojna, pridejo mod Hbk °0nja: pred «abo bodo ♦imeli A-. ki jniso več oboroženi s sulici in sabljami, marveč 2 "najbolj strelnim orožjem; za naši- šiltaUU pa lwd0 8102116 P^Ske fa-priganjačev. , danske oblasti so |se z Navdušeni»^ Odločile za te jugoslovanske "'aljone, ker Jih Je pri tej Odločitvi še neke '4ruge "vrste Spokula-C''a: če pade v Afriki mnogo Bloven-In hrvatskih fantov, bo asimilaba v Julijski krajini bolj (hitro nakovala! Ti " nebu Zastopniki trojice velesil se posvetujejo sedaj v Stresi Ministrski predsedniki in zunanji ministri Anglije, Francije in Italije so se zbrali na konferenci in razpravljajo o sedanjem položaju v Evropi V četrtek so se začela na idiličnem ot tu Isola Bella, v italijanskem mestu Stresi, konferenca zastopnikov An glije, Francije in Italije, ki je bila napovedana kmalu po Hitlerjevi odločitvi, da se v Nemčiji spet uvede obvezno vojaško službovanje. Takoj po tem nemškem sklepu se je izkazalo,, kakor smo že videli, da vlade omenjenih treh držav ne gledajo na nastali položaj z istega stališča in z istimi nameni, marveč so se pojavila tned Anglijo, na eni strani, ter med Francijo in Italijo, na drugi, globoka nesoglasja, ki tso našla precej močan odmev v časopisnih polemikah. Konferenca v Strehi naj bi ustva rila med prizadetimi bivšimi zaveznicami iz časov svetovne vojne zopet ono soglasje, ki je potrebno, ako naj zmagovalci ohranijo vse one ugodnosti, ki so si jih znali zagotoviti v ver-sailleski mirovni pogodbi. To je glavni namen konference, ki ga bo pa tež ko doseči. Francozi, posebno pa Italijani, bi Nemcem radi pokazali pest, postavili na njene meje močno vojsko, ohladili njeno navdušenje z združenimi vojskami, mornaricami in letalstvom An glije, Frncije in Italije ter tako prisilili Hitlerja, da se za dolgo vrsto let zadovolji s sedanjimi mejami ter ne sanjo o razširjenju "rajha" proti vzlio du, jugu in zapadu. To bi bilo povsem v skladu z interesi Francije, ki ji *'o je peklenski načrt, ki vpije pro saj kaže, da je fašistična I-segla sedaj po najbolj brezob- Tudi Abesinija se oglaša z zahtevami (ja sredstvu za iztrebljenje naše-' Živ'ia na Primorskem. . 0 ^alijanskih statistikah je v Ita- Pflbližno 1 od sto "tujerodcev" ju-°vanske narodnosti. Tudi ko bi ra?ttierje v afriški vojski bilo pk>- bi ne šrnili besedice. ali potrojeno v škodo naših {l > «» ae Krnili Desedice. Vsak po- > *ovek pa se mora zgražati, ko slo, Prlbližrno polovica Jugo v¡tu( ÍSkl ¡9JJ -"Ov med vojaki, ki so Jih itali- Parniki izkrcali v Eritreji. upanje, da se reši čim več fantov, je, da se abesinska vla-^bno obvesti o tej stvari. Bjaje >a*iški antifašistični emigranti že M^j 1 potrebne korake v tem po-„_ " hi ta njihova solidarnost z ju- «o 8a °vansko narodno manjšino Je vse ^iinanja in vse hvale vredna. Po-Pa je, da se zganemo tudi Ju-vs Va»i sami, da se zganejo pred C"1 Garanti iz Julijske krajine «is St°W,° takoi v stike 2 vlado v A" Abebá. In to čim prej, da ne bo »ti * iÍV * * suadke Besede d» pv; .1» se položaj naše narodne po S žai, e v Baliji ni prav nič izbolj-ic | Kaj >narveč samo poslabšal — kar je d» ' sltib da se razpoloženje it ali j an-Ui n.|ašistov napram našemu narodu íei ž Najmanj spremenilo — je za-o8ig astoPnik italijanske vlade v Be-U beenkati na sladke struine. Ta - ,l "I^avdi" je izjavil, da Italija 5 bo skUšal &iko11 dopustila, da bi kdo po %j(¡ z ^Porabo sile revidirati seli^ kakor je Musstolini še do (H;lt,.niKlavi»lm Obljubljal 'viteškemu' •le jGarSkemu ••■• plemstvu); nada-Vlola povedal, da ga je zeJo s&a,ja a Jugoslovanska vojska, ki *H0 je m6(1 »ajboljše na svetu; kon-5e Povdaril, da morata Italija 'i °Slaviia živeti v trajnem miru »0 .r„atGlistvu ^r ojačiti medseboj- ¿re"" ™ '•»O»» e. Presladke in »asprotju z dejanji v pre-Julij Aibesineka vlada se je ponovno obrnila na Zvezo narodov s pozivom, naj posreduje v njenem sporu z Italijo,ker da so se neposredna pogajanja izjalovila. Tajnik ženevsko organizacije je to zahtevo sporočil članom sveta Zveze, izgleda pa, da se v Ženevi ne bodo marali vmešavati v spor, ker se nočejo zameriti Italiji, To predvidevajo tudi v Abesiniji in značilno je, da je sani cesar I-Iajle Selasc'ie izjavil te dni da je Abesinija pripravljena za vsak slučaj. V sporu je nastala važna sprememba; ker se sedaj tudi Abesinija oglaša s svojimi zahtevami. Zastopniku neke obveščevalne agencije je etiopski cesar povedal naslednje: "Kakor Italija, tako ima tudi Abesinija svoje teritorialne potrebe in prav posebno rabi izhodišče na rao- GOERING SE JE POROČIL Z velikim pompom se je v sredo iz vršila poroka nemškega ministra za letalstvo gen. Goeringa z igralko Em-mi Sonnemann. Za pričo je šel sam. Hitler, katerega je spremljal še mini ster Hans Kerrl. Vršile so se tudi velike vojaške parade in nad avtomobili, v katerih so se vozili svatje, je krožilo 79 letal. V Kaireshof-Hotelu se je po poroki vršila velika pojedina, katere fle je udeležilo 300 imenitnih povabljencev. * GROZNA NESREČA Z GRA NATO Matjolovo hišo iz Ravnic je te dni zadela težka nesreča. Sinova Josipa Filipiča iz Ravnic pri Grgarjih, 12-let-ni Benedikt in 8-letni Ernest, sta šla nabirat na Pripeč borove storže, pa sta pri tem našla granato, ki je ležala tam še iz vojnih časov. Najbrž sta se z njo začela igrati, pa je nevarno o-rožje. eksplodiralo in oba fantka raz-mesarilo tako, da sta bila takoj mrtva. Nesrečni žrtvi sta vnuka župnika Alojzija Filipiča v Grgarjih. ski krajini, da bi v našem narodu ne vzbudile upravičenega dvoma: ali se nenadno navdušenja za Jugoslavija za njeno vojsko itd. ni porodilo morda zato, ker se Italija pripravlja na napad proti Abesiniji, pa bi rada videla, da bi ne nastale obenem kakšne komplikacije na njeni severovzhodni meji v Evropi?..., rje; skušala bo to doseči na lep način potom pogajanj s svojimi sosedi. Sedaj si najbolj prizadevamo, da dobimo jipet ono zemljo, ki so jo Italijani pritiposiovno zasedli. Nameni, ki jih je Italija pokazala glede združitve svojih kolonij, Eritreje in ¡Somalije, se ne skladajo z nedotakljivostjo naše zemlje. Italija je začela v zadnjem času vedno bolj siliti v abesin-sko ozemlje in ta njena politika pomeni veliko nevarnost za našo državo. Abesinija se nikoli ne bo odpovedala svoji politični in gospodarski ne odvisnosti". misel na nemško revanšo ne da miru. Bilo bi pa tudi v skladu & koristmi Italije, ki se zaveda, da bi njen položaj ne "bil zavidanja vreden, marveč bi bil prepoln nevarnih možnosti, ako bi Nemčija razširila svojo oblast tudi na Avstrijo. Angleži pa imajo skrbi druge sorte, ki jim radi tega narekujejo tudi drugačno politiko. S strahom se vprašujejo, kaj bi nastalo na Angleškem, če bi v slučaju vojne sovražna letala spu6>tila težke tone morilnih sredstev na London. Ir. Angleži se prav dobro zavedajo, da bi bili Nemci prav tako zmožni sejati razdelanje na angleško prestolnico, kakor so v svetovni vojni neusmiljeno potapljali tudi potniške ladje, ako so jih izsledili v blokiranem morju okrog angleških otokov. Zato se angleška vlada najbolj o-greva za takozvani letalski pakt. — Prav dobro ve, da bi takšen kakt. ne imel nobenega smisla, če ga tudi Nem fija ne podpiše, in zaveda se, da ga Hitler »e bo podpisal, če se v Stresi dvignejo proti "rajhu" pesti. Zato silijo Angleži k treznosti in zmernosti, priporočajo, naj bi se sprejele nemške zahteve kolikor je le mogoče ter naj bi se s tem ugladila pot za povratek nemških delegatov v Ženevo. Odločnih sklepov v Stresi torej ni pričakovati. Zastopniki trojice držav si bodo radi lepšega prizadevali vzbuditi vtis, kakor da so se o vsem lepo sporazumeli, smernice njihove zunanje politike pa bodo še nadalje silile narazen; vsaka v svojo smer, kakor narekujejo posebne koristi in posebne skrbi. Mussolini je skušal nekoliko pritisniti na Angleže, pa je v svojem glasilu pisal, da treba junaško nastopiti, postaviti močno vojsko in Nemcem pokazati zobe. Angleže je opozoril, da so v marsičem oni krivi, da se izbruh vojne leta 1914 ni preprečil, ker so s svojim molkom vzbuduli v Nemcih vtis, da se ne bodo vmešali v oboroženi spor. Besede hladnokrvnih angleških zastopnikov so to navdušenje pomirile že koj prvi dan. Izbera, pred katero so postavljeni Francozi in Italijani, ni baš lahka: ali lepo mirno poslušati angleške na-Í svete za treznost, hladnokrvnost in popustljivost napram Nemčiji, ali pa priznali, da je med bivšimi zavezniki nastal prepad ter da so njihove poti krenile narazen. To bi pa spet dalo Nemcem le še več korajže, ker bi se upravičeno mogli ponašati, da so zabili klin med Francijo in Anglijo. Konferenca v Stresi ne bo prinesla nikakega razčiščenja sedanjega položaja v Evropi, le zavlekla bo kvečje-m to razčišCenje, ki ko nastalo šele tedaj, ko bo Francija sklenila trdnejšo zvezo z Rusijo in Malo antanto ter bo tedaj Anglija morala odločiti, s kom naj krene. lir ★ -ir ★ # * # ** # ★ Revolucija v Grčiji je vznemirila balkanske države, ki so začele zbirati ob mejah svoje čete. Na sliki vidimo: zgoraj, na levi, kako kralj Boris pregleduje bolgarske čete; na desni: parada grške vojske v narodni noši. V sredi: Atene; spodaj: turška vojska v defileju. RAZNE VESTI Francija je ojačila svoje vojaške posadke vzdolž nemške meje. Mnogo čet, ki so prej varovale mejo z Italijo, je bilo premeščenih v severovzhod ni d«;l dežele. Francozi se hočejo zavarovati pred neprijetnimi presenečenji, čeprav Hitler zagotavlja, da no-(V niti koščeka francosgega zemlje. V Solunu so ustrelili častnika Vo-lanisa, katerega je vojno sodišče obsodilo na smrt, ker se je udeležil u-pora proti vladi. Tsaldaris se je v tem slučaju moral vdati onim krogom, ki so zahtevali, da se uporniki strogo kaznujejo. V Gdanskem so imeli volitve, za ka tere so delali hitlerjevci veliko propagando. Celo nekateri aktivni nemški ministri so imeli navdušujoče volilne govore. Gdansko je svobodno me sto, ki je prej spadalo pod Nemčijo in bi ga nacionalni socialisti radi spet priključili "rajh.u". Upali 60, da bodo volitve dokazale, da sta vsaj dve tretjini prebivalstva za Nemčijo — to pa se ni zgodilo, dasi so hitlerjevci sicer dobili večino, namreč 59 od sto vseh glasov. Silovit vihar so imeli v severnoame liških državah Alabama, Florida in Texas. Štiri in trideset oseb je zgubilo življenje in ranjenih jih je bilo preko sto. 17 antifašistov iz Toscane je sodil in odsodil posebni tribunal v Rimu na ječo od 2 do 7 let. Strašna železniška nesreča se je dogodila med Ringéjem in Svendborgom na Danskem. Radi pogreška, ki jo je izvršil uslužbenec pri signalnih aparatih, sta trčila vlaka in je bilo pri tem ubitih 13 oseb, 60 pa ranjenih. Silna eksplozija je nastala v neki smodnišnici v bližini indijskega mesta Bambaya. Šestnajst oseb je zgubilo življenje. Eksplozija je bila tako huda, da je zračni pritisk sprožil na nekem bližnjem hribu plaz ¡¡jemlje, ki je zasul večjo domačijo. Avstrija bi rada obnovila svojo vojsko, pa menda ni dovolj denarja v državni blagajni za takšne stvari. V času od 15. maja do 15. septembra se bodo vršile v Avstriji velike vežbe za oficirje bivše c. kr. vojske, udeležili pa se jih bodo samo oni, ki bodo hoteli in — mogli, zakaj vse stroške bodo morali sami plačati. Francija bo kovala zlatnike ter jih spravila v promet. Tako je sklenila vlada, ki hoče s tem dokazati, da se francoska država ne namerava odpovedati zlati valuti. Kredit od 200 milijonov mark je dovolila nemška vlada Sovjetski Rusiji. Rusi bodo za to vsoto nakupili v Nemčiji razno blago, pred vsem stroje. Vest je vzbudila pozornost, ker sicer odnošaji med obema državama niso baš najboljši, odkar je Hitler na vladi. Španci bodo proslavljali i. obletnico proglasitve republike, pa je za to priliko vlada sklenila preklicati obsedno stanje v vsej državi. V, veljavi pa bo še nadalje alarmno stanje. — Procesi, ki se vrše proti udeležencem zadnje vstaje, se predajo rednim sodiščem, dočim so jih doslej vodila vojna sodišča. Burna leta beleži kratka zgodovina mlade španske republike! Angleškega diplomata, glavnega tajnika britskega poslaništva pri Vatikanu, so aretirali v Italiji, ker so ga zamenjali z nekim nemškim vohunom, ki ga je policija iskala. Šele po dveh dneh so se oblasti dala prepričati, da so v zmoti. Vlada se je morala brž opravičiti radi prevelike vneme in nerodnosti fašističnih detektivov. šefa nemških vohunov v Parizu, nekega Edvarda Bernhuberja, so aretirale francoske oblasti, ki so se morale v zadnjih tednih prepričati, da je nemških vohunov na francoski zemlji veliko preveč. Mnogi se skrivajo med emigranti, ki so po plebiscitu v Posaarju pribežali na FrancosKo. Stran 2 NOVI L 1 S f k* 9 << S s> ARGENTINSKE VESTI c< S 5 MAJA: „ C I G A H I" Gospodarski položaj Nacionalna banka (Banco de la Nación) je dostavila finančnemu ministrstvu poročilo o svojem delovanju v lotu 1934. Vodstvo banke razpravlja v tem poročilu tudi o splošnem gospo darskem položaju Argentinije in na podlagi raznih podatkov prihaja do zaključka, da je dežela že prebolela najhujšo dobo krize, ki jo je toliko let pritiskla k tlom. Poročilo pravi, da marsikatera znamenja, ki nas pa seveda ne smejo A peljati v pretiran optimizan, kažejo na izboljšanje splošnega gospodarske ga položaja republike. Tako na primer stanje hranilnih vlog. Najvišjo vsoto so dosegle hranilne vloge pri Bco. do la Nación leta 1929; znašale so skupno 956,3 milijone pesov, ki so se začeli z nastopom krize vedno bolj krčiti. V novembru 1933 so te vloge beležile minimum od 794,7 milijonov. Denar se je polagoma spet začel «tekati v banko in koncem 1934 so vloge narasle na 846,4 milijone. Pri tem je zanimivo, da je bil,porast hranilnih vlog na deželi, posebno v poljedelskih krajih, močnejši nego v glavnem mestu republike. Drugo znamenje, ki upravičuje bolj ša upanja, je, da se je zmanjšalo obnavljanje zadolžnic za okroglih 18 od sto. Poročilo navaja še mnogo drugih podrobnih podatkov ter končno ugotavlja, da je bila Nacionalna banka "mogočen steber, ki je zadržal naval depresije v času, ko je Argentinija preživljala svojo najhujšo gospodarsko krizo", ker je podrla industrijalce v velikih mestih, poljedelce, zadruge, vinorejce, sladkorno industrijo v severnih pokrajinah, prodajalce volne v Patagoniji in živinorejce v vsej deželi. Delavci za v Chaco Prvemu transportu delavcev v Argentinski Chaco slede še drugi. V ne- deljo se je odpeljalo proti severu 250 delavcev, v sredo nadaljnjih 150. Ker je chacovski guverner zaprosil še za kakšnih 1000 mož, se delavci za obiranje bombaževca še vedno sprejemajo. Kakor smo že javili, znaša plača 70 c t v. za vsakih 10 kg, hrana pa stane povprečno 80 ctv. na dan. Vožnjo plača vlada. Pobiranje koruze v Sta. Fe V nekaterih krajih pokrajine Sta. Fe so končno pričeli pobirati koruzo. Poljedelci plačujejo delavcem od 40 do 45 ctv. od vreče, če jim dajejo tudi ihrano, brez hrane pa po 50 do 66. Letina je sicer boljša nego lanska, nikakor pa ni tako sijajna, kakor so sprva upali in predvidevali. Davek na tobak V petek je vlada objavila dekret v zvezi z novim davkom na tobak. Dekret določa, da stopi novi davek v veljavo v kolikor se tiče cigar in tobaka, glede cigaret pa ostane za sedaj še pri starem. Novo stranko snujejo v krogih, ki se zanimajo za politiko, je vzbudilo zanimanje dejstvo, da so se začela pogajanja za ustanovitev no ve stranke, ki bi jo tvorili antiperso-nalistični radikali in neodvisni socialisti. Stranka naj bi bila, kakor se je izrazil eden izmed njenih pobudnikov, "dovolj široka, da bi se v njej mogli zbrati ljudje različnih nazorov". Poštna hranilnica je obhajala 20-letnico Dne 5. aprila 1915 je bila v Buenos Airesu ustanovljena Poštna hranilnica. Črnogledi so ji prerokovali že ob rojstvu skorajšnjo smrt. Pa so se urezali, zakaj nova ustanova je že v prvih letih pokazala, da je v življenja in napredka zmožna. Vloge pri Poštni hranilnici so znašale prvo leto nekaj preko 2 milijona, naslednje leto skoro 4 milijone, sedaj, ob 20-let-nici ustanovitve, ima pa Poštna hranilnica nič manj ko preko 100 trilijonov pesov vlog. NAZNANJAMO CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DA POŠILJAMO PONOVNO VSA DENARNA NAKAZILA BRZOJAVNO, Z A V I O N O M, Z NAVADNO POŠTO NARAVNOST V JUGOSLAVIJO POTOM: POŠTNE HRANILNICE V BEOGRADU PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE V LJUBLJANI SIGURNOST! TOČNOST! USLUŽNOSTI ZAUPANJE! Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob sobotah do 12.30. Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 3227 BUENOS AIRES Glavni sedež: L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Zastopnik: José» M. Jakus Calle Montevideo 617 BERISSO F. C. S. KR0JAČNICA "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju. Franc Mellnc Baunes 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal Í262 Delovanje mirovnih sodišč Trije meseci so pretekli, odkar poslujejo mirovno sodišča v Buenos Airesu po novi uredbi. V tem ča^u so sodišča obravnavala že 40.000 slučajev, kar je vsekakor izredno mnogo. Zgodaj je pričel Policija je prijela 16-letnega Roka Ripocandia, ki je bil na ulici ustavil Armenca Dedierana, mu pomolel samokres pod nos ter mu odvzel uro in denar, kolikor ga je napadenec, 23 let star fant, imel pri sebi. Mladi ropar je nato začel bežati in je celo sprožil štiri strele proti Dedieranu, ko ga je ta začel zasledovati. Domov ga pošljejo Pred nedavnim je argentinski konzul v Kovnu, na Litvanskem, sporočil semkaj, da objavlja neki tamoš-nji list dopise iz Buenos Airesa, podpisane z izmišljenim imenom, v ka^ terih se na vse mogoče načine sramoti Argentinija. Dopisnik je v svoji bujni fantaziji ¿'likal Litvancem, da smo v Buenos Airesu še napol Indi--janci ter se je norca delal s tukajšnji mi prilikami. Na podlagi tega konzularnega obvestila je vlada poverila po liciji nalogo, naj izsledi možakarja, ki takšne stvari pisari. Policija mu je kmalu prišla na sled in ga spravila pod ključ. Imenuje se Stanislav Michikas, te je na pobudo tukajšnjega našega poslaništva daroval v rus^i pravoslavni cerkvi preteklo nedeljo, ob 11.30, za pok. kralja Ale-xandra I., se je udeležilo izredno mno go naših izseljencev. Cerkvica je bila napolnjena do zadnjega kotička. Velikonočna zabava Na velikonočho nedeljo, 21. t. m., .priredi Izseljensko društvo "Tabor" družabno zabavo. Ob 4 popoldne bodo obdarovani z velikonočnimi pirhi šolarji iz Ville Devoto in s Patemala, potem pa bo prosta zabava, pri kateri lio sviral društveni orkester. Pridite! Prireditev v Berissu Jugoslovansko podporno društvo v Berissu priredi v soboto 13 tm. ob 21. uri, veliko prireditev, na katere sporedu je, poleg drugih točk, tudi gin-ljiva drama v dveh dejanjih "Nada Istre". Prireditev se bo vršila v Poljskem salonu, ul. Ndpoles 4222. Kdo ve zanje < Kamnar Ivan (čigar naslov je: 2u panstvo Moste pri Ljubljani, Jugoslavija) želi izvedeti naslov svojega brata Edvarda in sester Marije in A-lojzije, ki se nahajajo že od leta 1925 v Argentiniji. Prosi vsakogar, ki bi te vrstice čital ter vedel za zgoraj navedene, naj bo tako prijazen, da jih o tem obvesti. Jugoslovenska Izseljenska Zaščita Tekem meseca marca je posetilo u-rad Jugoslovanske izseljenske zaščite 66 osel) v naslednjih zadevah: 46 jih je iskalo zaposlitve, 5 jih je prišlo za priporočila, 5 za razne informacije, 4 za brezplačen zdravniški pregled (poslani so bili k dr. Kosti Veljanoviču), petorica posetnikov so bili delodajalci. "Zaščiti" je bilo ponujeno delo za: 55 peonov, 4 zakonske dvojice (matrimonios), 1 kovača, 13 mizarjev, 2 ta-petnika, 2 mehanika-strugarja (torneros); skupno torej 77 oseb. Urad pa je zaposlil: 33 peonov, 1 za konsko dvojico, 1 služkinjo in 1 kovača; vkupno 36 oseb. Sedmorici brezposelnih je Zaščita c'.ala male denarne podpore v skupnem znesku ¡ 12.40. (Opomba: 'Vsakomur, ki bi ga zanimalo, je v našem uredništvu na vpogled natančen seznam zaposlenih o-seb). Zapomnite si datum 5. maja 1935! Tega dne se bo namreč vršila velika priradltev v Armenski dvorani, uL Aeevedo 1353. — Trajala bo od 4. popoldne do polnoči in na oder pojde velika eabavna igra s petjem V treh dejanjih In eni »liki • Cigani", pri kateri bo sodelovalo pre ko petdeset teseb. Itolijanska iašistična mladina jse na vdušuje za vojno: množica se pos" vlja lod fanta, ki gre v Afriko ______L--- ALB.ERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trellea IZ CORDOBE Naročnikom v Córdobi Zastopnik našega lista za Córdobo in okolico je, kakor znano, rojak Anton Mozetič, ki je pooblaščen pobirati naročnine za "NOVI LIST". Na željo naročnikov jih naš zastopnik poseti tudi na domu. Priprave za prireditev Naznanjam našim izseljencem, da bo dramski odsek D. K. D. "Iskra' dal v doglednem času na oder zanimivo dramo v treh dejanjih "Prokle ta last". Snov drame je zajeta iz resničnih dogodkov, ki so se odigrali leta 1908 na Primorskem, v neki vasi tržaške okolice. Avtor je sam doživel dramo v celoti in resničnosti ter jo leta 1931 v Buenos Airesu izdal v rokopisu. Že naslednje leto jo je vprizo-ril "Ljudski oder" pod vodstvom avtorja samega. Na splošno željo občinstva se je morala igra ponoviti in u-deležba je bila pri drugem nastopu mnogo večja ko prvič. To je jasen do kaz, da je bila drama sprejeta med našimi izseljenci z velikim zanimanjem in s priznanjem. Z mirno vestjo lahko rečem, da je "Prokleta last" ena izmed najlepših dram, kar smo jih doslej podali v Córdobi. Nastopijo v tej igri tudi nekateri novi igralci, ki jih doslej naše občinstvo še ni videlo na tukajšnjem odru. Potrebno je bilo zbrati posebno tipe, ki odgovarjajo vlogam, katere morajo priti do pravega izraza, telesno in duševno. Kje in kdaj se bo prireditev vršila, bomo pravočasno javili potom Novega lista. Režiser. **************************** * 4 PRAVILA Jugoslovan, podp. društva v Čl. 51. Častni sod se mora kon®11 tuirati tekom 8 dni po izvolitvi ter brati iz svoje srede predsednika tajnika, o čemur mora obvestiti dr1 tvenega predsednika. Člani častni soda se izvolijo za dobo enega leta. čl. 52. Na ovadbo članov ali pa 1 lastno pobudo sodi častni sod v zad' vah, ki tvorijo na podlagi teh prfll zločin ali nerednost, kakor tudi glc' vseh pritožb o kakršnemkoli nepf' vičnem postopanju v društvu. Čl. 53. Častni sod sporoči svoje e"' pe društvenemu odboru v vsakem Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 Ia Paternal 1721 čaju. V slučaju priziva na občni mora častni sod potom društven^ odbora predložiti občnemu zboru 1 dokazila, ki so v zvezi z zadevo.' takšen način je dovoljen priziv p1 sleherni odločitvi častnega soda, 8 tekom 15 dni po razglasitvi odloČi^1 ki postane po preteku tega roka vršilna. ČL 54. Razsodbe častnega soda morajo nemudoma nabiti na desko društvenih prostfirih, kjer ostanejo 1 dni. Čl. 55. Vsak spor med člani ali P8 odboru, kateri je v zvezi z društvo'' se predloži častnemu sodu, da ra^ di. Kdor razsodbe ne sprejme, se kluči iz društva. ČL 58. Pričujoča pravila se lah"'! spremene samo na izrednem občn^ zboru, na katerem mora biti navz"' 1 j na vsaj nadpolovična večina redi" članov. ZA KRATEK CAS »«**************************** Kako Je bilo v šoli Lojzek pride prvič iz šole. Mama vpraša, kako mu je ugajalo v razred Mali mož ni nič kaj navdušen: "Moj tovariš na desni je prav P' jazen fantek, tudi nad levim sosed" se ne morem pritožiti. Toda tisti rejši pred nami, ki mu se reče go®*; učitelj, pa ne more biti nič poeel),''| ga. Saj nič ne ve in nas vendar prašuje!" ora*- Mi DARUJEM povečano sliko v barvah za v»akih 6 fotoorafij, ki stanejo od $ 3 dalje. Nai atelje je odprt tudi ob nedeljah in pra*mkih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires ¿JiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiniHiiii^ 2 MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires Y VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO ¡ OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE ( POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE DOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^ttUUlUUUlUlUIIIIUUlUlIUlilllllUUIIIIUUIIIUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUIHIIIIIIIIIIHIIIIUUH NOVI LIST Stran S ■ § 1 * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD t< = VESTI IZ DOMOVINE ] IZJAVE MINISTRA DR. MARUŠIČA i Minister dr. Marušič se je mudil Me'j časa v Sloveniji na volilni ági-j taciji. Dne 2. marca je imel v Ljubljani govor, v katerem je obrazložil re<1&nji položaj v državi ter program, j ^ ga ima vlada g. Jevtiča, kateri je ol)enetn tudi nosilec glavne liste za kotfoče volitve. Podajamo v naslednjem glavne od-> s'avke iz obsežnih ministrovih izva-I ianj; Sanjske volitve imajo pomeniti za-j ^tek nove dobe v zgodovini Jugosla-i %. Okrepe naj načela, proglašena v j ^stojanuarskom manifestu, zakaj na i r°dno in državno edinstvo je granitni | lernelj, brez katerega naša država ob-f 6t°jati ne more. Posebni geopolitični 1 ^ložaj natn ¡Slovencem še posebej ; ^fekuje, da smo pristaši te ideje. O-il Zaženi na severu, jugu in zapadu, 1 S[*>o brezkompromisni pristaši narod-i "ega in državnega edinstva. Nam Slo izven Jugoslavije ni obstoja. | levtičeva vlada je izšla iz potrebe, f se, prepreči,da naš državni voz spet ,; ne krene na slaba stara pota, in da se j «»krat odpro vrata na stežaj, da pri-zraven novi ljudje, nove sile, da 2&Veie nova čvrsta volja do poštene-dela za narod. del Jevtičevega programa je °ni> ki se nanaša na gospodarsko ob-n°v° države. Manj politiziranja in več ;?0sPodarsWa potrebuje naša država 1,1 to hoče g. Jevtič tudi doseči. Ena "»jvažnejših točk programa sedanje ylade je tudi, da želi popolno duhov-pomirjenje, obenem hoče še dosegi» da se zanese morala v naše poli-t'frio življenje. ZDRAVI FANTJE Po novih zakonskih določbah morajo vsi ženini pred poroko predložiti zdravniško spričevalo, da jim je kri zdrava. Krvne analize izvršuje Hi gijenski zavod v Ljubljani. Doslej so pregledali 1585 ženinov, od katerih je bilo samo 8 nesposobnih za zakon, dva slučaja pa sta izpadla neodločno. Vključitev procesa proti slovenskim komunistom Beogradu se je zaključil, pred 0(*i$čem za zaščito države, proces Proti DVA OTROKA STA ZGO RELA V Mirni na Dolenjskem, se je 18. februarja, proti večeru nagloma raznesla vest o strašni nesreči, ki je doletela oglarja Janeza Lupanca in njegovo ženo. Njuna otroka, 4-letni Stanko in 3-letna Mici, sta postala žrtev požara, ki je bil izbruhnil v koči. Jamez Lupanc je oglar in žge že več mesecev oglje v gozdu. Ta dan ob 5. je odšla njegova žena v gozd k možu, dema pa je pustila oba otroka brez nadzorstva. Ko se je z možem vrnila, je od koče ostal samo še kup kadečih se ruševin, otrok pa ni bilo nikjer, ker sta našla v plamenih strašno smrt. Kako je nastal v koči ogenj, ni znano. V kotu, v sobi, je stala majhna pečica in je mogoče, da je padel o-gorek na suha preperela tla, ki so se hipoma vžgala. Ni pa tudi izključeno, da sta se otroka' igrala in sama zanetila požar. Vsa obupana sta prihitela Lupančeva okrog 6. v Mirno, kjer sta pripovedovala strašno nesrečo. ' petnajstorici Slovencev, po ve akademikov, ki so bili obdolženi, So propagirali komunizem. Razen je sodišče vse obtožence pro- «o za krive. Obsojeni so bili: inž. '''bald Konte na 4 leta robije, Srečko fn ' £ ^Kanjar na 3 leta strogega zapora, Krajgher na 2 let in pol stro- zapora, P. Tepina, S. Krajgher j Stante na 2 let strogega zapora, q in L. Jakše na 1 leto robije, • Kovačič in Z. Duječ na 1 leto in AiJ r°bi*e; G- Bajt, P. Zibelnik in dr. red Šerko so dobili po eno leto zapora. in p str, ^všl minister aretiran ržavni tožitelj v Osijeku je dal a- r«ti; ^in lr*ti in spraviti v zapor bivšega ^ aifitra za šume in rude dr. Nikolaja Aretacija je v zvezi z odkri- lerii «a 111 velike afere, v katero so zaple-Vfii ravnatelji in člani upravne- o ° 3 K y Življenje in smrt Noben učenjak in filozof na svetu ne ve točno povedati, kaj je prav za prav življenje. Če smatramo za njegov bistveni znak tisti nesmiselnost-ni pojav, ki ga spremlja izmenjava snovi in neprestano gibanje, še davno nismo izčrpali njegovega bistva, kajti potem je živ tudi plamen sveče, ki se prav tako giblje, hrani, predeluje svoje hranivo, na svoj način diha in umre kakor kakšen sefaloc ali žuželka, če mu zmanjka kisika. V resnici pa je tudi čedalje težje postavljati odločilne razlike med tako zvano "živo" in "mrtvo" naravo. Nimamo prav za prav nobenega neoporečnega razloga, iK bi smatrali košček radija, v katerem se vršijo naj silnejši gibalni dogodljaji, kar jih poznamo v naravi, za manj živo stvar nego kakšno algo, ki životari tja v en dan brez posebno opf.znih znakov življenjske sile. Tako zvane mrtve stvari, rudnine, vsebujejo v resnici najbolj žilavo in najdaljše življenje. 25C0 let mora preiti, da doseže zadnji atom v koščku radija usoda, da "izdihne" za vedno s s\ojim zadnjim žarkom alfa. Mnogi sorodniki radija imajo še bolj žilavo življenje. Metu-zalem med tako imenovanimi radie baš že ob prvem izbruhu plohe rešila pod streho. Zunaj je neurje divalo z vso razbrzdano silo naprej. Zdaj pa zdaj je zabliskalo in zagrmelo, dP se je zemlja tresla, vmes pa je lilo kakor v potokih brez konca in kraja. Ferdo se je polagoma privadil na to grozno godbo razbesnelih prirod-nih sil, pa tudi Rezika si je opomogla od prvega strahu in napora. Zavest, da imata streho nad seboj in da ju četudi le slabe stene ločijo od nepo srednega stika z nevihto, jima je vračala pogum. Ferdo je z gorečo tresko neprestano stikal po kpči, pregledal in premetal vse, kar mu je prišlo pod roke, in končno res iztaknil kos lojeve sveče ter par zrnc kave, cikorije in sladkorja. "Hurá!" je zaplesal po tesnem prostoru. "Kaj nam pa morejo, morejo morejo! Nič! Glej, slavnostno razsvetljavo najinega lovskega gradu bo skrbela ta-le žarnitfa iz volovskih čreves, za primerno razpoloženje najnih želodcev pa'ti skuham kavo, da je sam turški sultan niti na svoj rojstni dan ne pije boljše." "Stoj!" Rezika je, kakor nanovo o-življena, planila kvišku. 'Kar se tiče razsvetljave, prepuščam stvar tebi. Toda kuhanje si ne dam vzeti." Iztrgala je Ferdu kavina zrna iz rok, pograbila ponvo in že je izginila pri durih na prosto. Toda takoj je priletela zopet nazaj. "Uh!" grozno je zunaj. Kar streslo me je. Pojdi.z menoj, Ferdo. Vsaj med durmi stoj, da te bom videla!" "Med portalom se reče", pristavi Ferdo hudomušno in stopi za Reziko. Silen piš ju je objel in ju skoro vrgel nazaj. S tako naglico menda še ni nikoli pomivala posode kakor v tem trenutku. Lasje so ji vihrali v črnih, mokrih pramenih, kajti z neusmiljeno, kruto slastjo se je vrgel veter med nje. Ko jo bilo pomivanje opravljeno, je natočila Rezika deževnice v ponvo, smuknila v kočo k ognjišču ter zbra la nekaj treščic in drv. Kmalu je veselo zapresketal ogenj, z dolgimi jeziki lizajoč pristavljeno posodo. Ferdo pa je bil med tem prižgal svečo in jo postavil na polico nad "knežjim špampetom" kakor je krstil preprosto ležišče. Prijetna toplota se je raztezala po kolibi. ?JU Voda v ponvi je vrela in Rezika je baš hotela zakuhati kavo, ko se šele spomni, da ni zamlela. Iskala je mlinček in iskala, vse Je prebrskala, toda ni ga bilo. Vsa obupana se je vsedla préd ognjiščem ter zalomila z rokami, da se je,Ferdo glasno zakro-hotal. "Kaj pa zdaj?" je viknila z medlim glasom. "Pa nastopil je gospodar stvarstva in zadivil svet s svojim razumom", je z zanosom odgovoril Ferdo. Izpod — špampetovega — vzgiavja je prikota-lil dva kamna, enega večjega, drugega manjšega, podložil krog in krog lo nec, ponve in klobuk ter začel drobiti, oziroma, kakor se i e izrazil, mleti kavina zrnja med kamenjem. Počasno in nerodno je bilo to opravilo, toda končno je bilo tudi izvršeno. Ko je kava dišala iz skodelic, to se pravi: iz pločevinastih loncev, sla jo posla-dila s sladkorčki iz izletne zaloge, se udobno vsedla na ležišče ob steni in začela srebati. Iz nahrbtnika sta privlekla še razno drobnarijo za pod zobe in večerja je bila gotova. Zunaj je bila med tem že črna noč legla črez hrib in dol. Še vedno je grmelo, votlo in zategnjeno, toda prihajalo je ž