firttalB* platana ▼ (•tortni. IZHAJA VSAE TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena rvsaiueuu tlet it bi Din ICO. TRGOVSKI L.IST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO YTTI Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 17. maja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 59. čas kliče! Celo Ford je bil Se leta 1926 mnenja, da ga ne bo mogoče »tolči«, če s samo množinsko produkcijo proizvaja vedno cenejSe avtomobile, ko so mu General Motors s svojo edinstveno prodajno organizacijo dokazale zmotnost njegovega naziranja. Victor Vogt: »Absatzprobleme«. Ni vedno dobro, oprijeti se vsake 3>ovotarije in tudi ne, oprijeti se je *lepo, kot naglica sploSi ni prida. Ne-ikoč sem v Berlinu poslušal neko predavanje, kjer je predavatelj — star, izkušen trgovec-eksporter — omenjal -križevo pot ustanovitelja svetovno-znane avtomobilske tovarne v Nemčiji, ki je — bilo je to še takrat, ko še nihče ni slutil ogromnega razvoja avtomobilizma — že pričel z novim, izpopolnjenim modelom, ko še prejšnjega ni spravil v denar. Na ta način je vedno 'konsti uiral, ni pa dosegel svojega trgovskega cilja — dobre prodaje in z njo zaslužka. Mož se je šele v jeseni svojega življenja prikopal tako daleč, d'a ni več imel materielnih skrbi, medtem ko je preje kljub svoji 'iznajdljivosti in pridnosti skoro trpel pomanjkanje in so mu večkrat morali priskočiti znanci na pomoč. Dotični predavatelj je odločno svaril pred takim načinom dela. Imel je prav. Kdor hoče varno voziti, naj z novostmi, ki bi mogle biti za njegovo življenje odločilnega pomena, toliko počaka, da se nekoliko »ustalijo« in preizkusijo. Ge osvojimo to stališče in njegovo pravilnost priznamo, potem tudi ne smemo več oklevati z aplikacijo neke gotove novotarije, Čim smo se mogli o njeni praktični vrednosti prepričati tam, kjer je bila preizkušana. V mislih imam tu predvsem najrazličnejše ameriške metode, uporabljene v poslovnem življenju, ki so državljanom U. S. A. in po njih tudi drugim prinesle lepe sadove, obenem pa tudi dokazale vsem onim, ki so radi njih bili bolj skeptični, da pota in načini, uporabljani do včeraj, ne vodijo v bodoče k uspehu. Ena izmed teh metod, do katere so se oni onkraj Atlantika prvi povzpeli, je tudi prodajna metoda. V predgovoru k gori omenjeni knjigi omenja avtor, kako je decembra 1926 opozoril nemške gospodarske kroge: Prijatelji, Vi stremite z vsemi silami za lem. da bi rešili vprašanje proizvodnje; ne posabite, da stoji za tem mnogo, mnogo važnejši problem prodaje! Victor Vogt se ni motil in to potrjujejo že dolgo tudi dejstva. Ni več samo racionalizacija in čim večja ekonomičnost produkcije oni ideal, ki nam ima lebdeti pred očmi, če hočemo, danas današnja doba in njen hitri tempo ne prehiti ter da nas ne doleti gospodarska smrt, enake, če ne večje važnosti je vprašanje, kam s produkti zaželjene čim ekonomičnej-še proizvodnje! V znanstveni obdelavi gospodarskih problemov so Ameriki sledili najprej Rusi, ki so jo v nekaterih panogah celo prekosili, takoj za njimi so bili Nemci, ki jim nekaj let sem že tudi racijonalizacija ni več tuja ter se morejo pohvaliti, da se po njej morejo baviti z novimi nič manj važnimi problemi. Če pogledamo, kako je v tem oziru pri nas, vidimo, da zlasti v naših domačih podjetniških krogih pravzaprav z nobenim gornjih postulatov modeme dobe nismo doslej računali, vsaj po uspehih sodeč ne. Pač je bilo nekaj poizkusov, zainteresirati one, ki bi bilo v njihovo korist, da se s stvarjo bavijo, za te probleme, vendar se zdi, da ni posebnega zanimanja za njih rešitev. Pa recimo, da sedanja generacija tudi brez tega srečno prijadra v pristanišče zasluženega pokoja, o čemer pa nisem prepričan, potem je gotovo, da nova generacija tega ne bo mogla, ker jo bodo drugi narodi vsled medtem nabranih izkušenj na posameznih poljih izpodrinili. Ni dvoma, da bo trgovec, kateremu je tuintam pri industrijskih podjetjih tehnik včasih zmanjšal videz prvenstvene važnosti, zopet moral zavzeti svoje mesto, ki ga bo zahtevalo celega, trgovca od nog do glave in pa trgovca obsežnega teoretičnega in praktičnega znanja. Naše šole. v kolikor gre tu za zavode, ki naj vzgajajo voditelje trgovine in industrije, zadnje v komercialnem pogledu, danes gotovo ne vzgajajo toliko trgovcev s smislom za realnost, za praktično življenje, kot pa neke vrste administratorjev trgovskih podjetij z v glavnem zadostnim, v to svrho potrebnim znanjem. Iz prejšnjih vrstic sledi, da nam bo marveč za bodočnost potrebno čim večje število sposobnih trgovcev kot faktorjev, ki jim pripada naloga, s svojim znanjem in sposobnostjo omogočiti naši industriji in drugim proiz- vajalcem raznih dobrin, da svoje proizvode pod najugodnejšimi pogoji raz-pečajo. Da bo nova generacija, ali če hočete še točneje, ona, ki sedaj poseča šole, v stanju, tej nalogi zadostiti, jo je treba za to pripraviti. Ena®pot za dosego tega cilja je ta, da se na trgovskih akademijah in trgovskih visokih šolah, ki pridejo pri tem predvsem v poštev, prične s predavanji iz obratnega gospodarstva, iz prodajne tehnike, o vplivih na trg za posamezne predmete, o analizah trga in podobnih praktičnih vprašanjih, tako, da absolvent v praksi na tem polju nadaljuje, ne pa šele začne ali pa še to ne, če ima »srečo«, da dobi tako mesto, kjer o tem niti slišal ne bo, s čimer je seveda njegova karijera že zapečatena. V veliko zadoščenje mi bo, ako bodo te vrstice našle ugoden odziv pri odločilnih krogih, še bolj pa me bo veselilo, če bi se s početkom novega šolskega leta moglo v učni red vsaj ljubljanske trgovske akademije uvrstiti par tedenskih ur za predavanja o navedeni snovi, ki bi jo bilo primerno določiti in izpopolniti. Predavateljev se bo, upam, našlo, saj zadnja leta gotovo niso šla mimo vseh onih, katerih naloga bi bila, da se za to zanimajo. Janko Lajovic. JUGOSLAVIJA IN MEDNARODNO KEPARACIJKO, POSOJILO. V drugi seji Banke za mednarodna plačila so ugotovili, da odpade po Youn-govem načrtu od prve branše reparacij-skega posojila 156 'milijonov dolarjev na Francijo, 100 na Nemčijo, 30 na Anglijo, 40 pa na Italijo, Belgijo, Jugoslavijo in Portugalsko. Tudi emisijske banke Ho-landlije, Šv^ce in Švedske so izrekle svojo pripravljenost, da se udeležijo ustanovitve banke s svojo glavnico. Emisijski tečaj še ni bil določen, bo pa med 95 in 98 odstotki. Normalna obrestna mera znaša 5 'A%. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani vabi na X- redni letni občni zbor ki se vrši v nedeljo, 25. maja 1930. ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Trst« v Kočevju s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Računski zaključek za leto 1929. in poročilo pregledovalcev računov. 4.) Proračun in določitev zvezne doklade za leto 1930. 5.) Volitev predsedstva. 6.) Resolucije. V slučaju nesklepčnosti se vrši po čl. 11 zveznih pravil eno uro pozneje ra v d ota m z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa skepa veljavno ne glede na število navzočih delegatov. — Vsak zvezni delegat se mora na zveznem zboru izkazati s poverilnico, katero mu izda gremijalno načelstvo,sicer nima pravice glasovanja. — Točna in pravočasna udeležba delegatov na občnem zboru je častna dolžnost. Predsednik: Vilko Weixl s. r. Tajnik: Igo Kaiser s. r. * * * V soboto, 24. maja 1030. se bo vršila v dvorani hotela «Trst> v Kočevju ob 5. uri popoldne predkonferenca ki bo razpravljala o predlogih gremijev, ki so bili vloženi v miislu § 12 zveznih pravil. PRIJAVE ZA ODMERO DRUŽBINEGA DAVKA. Koncem tekočega meseca poteče rok za vlaganje prijav za odmero družbine-«a davka. Družbe so po zakonu dolžne vložiti prijavo v petih mesecih po preteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili odobreni končni računi. * * * NAMEŠČENCI V AVSTRIJI ZAHTEVAJO SVOJO POSEBNO NAMEŠČEN-SK0 ZBORNICO. Zveza avstrijskih nameščencev na Dunaju je na svoji seji dne 14. t. m. sprejela resolucijo, v kateri se ugotavlja, da tvorijo nameščenci poseben stan, pa da imajo vsled tega pravico zahtevati lastno zbornico. * * * SVETOVNI PRIDELEK RIŽA. V letu 1928/29 je znašal svetovni pridelek riža ca 150 milijonov ton. Težišče riževe kulture je v Aziji, na katero odpade dobrih 95 odstotkov vsega svetovnega pridelka. Več ‘kot tri četrtine svetovnega pridelka producirata Kitajska in Britanska Indija. V Evropi pridelujeta riž v večjem obsegu samo Španija in Italija. Od pridelka se izvozi samo ca 1 dvajsetina ali 7,500.000 ton; na Azijo odpade 95% izvoza. Riževi transporti iz Azije v Evropo so sedaj nekoliko manjši kot so bili pred vojsko. Nasprotno je pa v zadnjem času stopila Italija kot preskrbovalka evropskega trga bolj v ospredje; njen izvoz je narasel od 63.000 ton v povojni dobi na 180.000 ton v letu 1928. Več kot devet desetin svetovnega pridelka porabi Azija sama. Podamo pregled o svetovnem pridelku v letu 19)28/1929: V mil. ton V % svet. prid. Kitajska 62-0 41 -3 Brit. Indija 49’6 33 0 Japonska 14-6 9-6 Indokina 6-4 4-3 Nizoz. Indija 5‘2 3-4 Siam 4-0 3-1 Filipini 2'2 15 Madagaskar 1-1 0-7 Druge dežele 4-3 3-1 Skupaj 150-0 100-0 Družba za organizacijo izvoza deželnih pridelkov Za izvozno družbo, o koji smo pred kratim poročali, da se je ustanovila v Beogradu, vlada tudi pri nas žiivo zanimanje. Da ustrežemo našim interesentom, podajamo v nastopnem glavna določila zakona, na čigar podlagi se je navedena družba ustanovila. Na podlagi zakona o izrednem kreditu za organizacije izvoza deželnih pridelkov je dal minister za finance za namene te organizacije ministru za trgovino in industrijo na razpolago izreden kredit po Din 50,000.000. Minister za trgovino in industrijo je ustanovil iz tega kredita privilegirano delniško družbo za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Natančnejše odredbe o organizaciji, o nalogah in poslovanju družbe iso se ipiredpisale z družbenimi pravili na ustanovnem občnem zboru. Nova delniška družba ima dalekosežne davčne in taksne ugodnosti in je pod kontrolo vlade, ki ima v upravnem svetu po enega predstavnika 'ministrstva trgovine in industrije, ministrstva za poljedelstvo, ministrstva 'za promet in ministrstva za finance. Delniška glavnica družbe znaša trideset miljonov Din, ki je razdeljena na 30.000 delnic po Din 1000-—. Za enkrat se izda saimo 15.000 delnic, nadaljno emisijo pa odredi upravni odbor. Podpis sedaj emitiranih delnic se razpiše preko ^Službenih Novimx Po statutu je namen družbe plasirati poljedelske pridelke in izdelke po najboljših cenah in pogojih v inozemstvu. Prvenstveno bo družba prodajala komisijskim potom za račun dražibinih komitentov (zadrug, izvoznikov itd.). V tem slučaju prevzema družba blago svojih komitentov na ladji ali v vagonu na domačih postajah in prevzame obenem riziko prevoza in prodaje v inozemstvu. V izrednih primerih, če bi šlo za to, da se iz narodno-gospodanskih ozirov podpre cena, je družba upravičena blago tudi kupovati. Nadalje more družba dajati in posredovati posojila na podlagi blaga. Stremeti mora tudi, da postopoma izvede izenačenje (standardi-[ zacijo) poljedelskih produktov, i Splošno se naši interesenti zanimajo, ali in v kaki izmeri in pod kakimi pogoji bo dajala družba kredite na izvozno blago. V tem oziru ne daje pojasnila niti zakon niti statut družbe in se bo to vprašanje odločilo šele s poslovnimi pravilniki, katere bo predpisal upravni odbor. V interesu stvari je, da bi družba te pravilnike čiimpreje izdelala in skrbela, «'a bodo domači izvozniki čimpreje obveščeni o tem, kako jim je ravnati, da morejo biti deležni ugodnosti, katere "Udi družba za izvoz domačih poljedelskih pridelkov. POSPEŠEVANJE IZVOZA VINA. V kratkem se bo vršila konferenca zastopnikov jugoslovanskega vinogradništva in jugoslovanske vinske trgovine; pečala se bo z, vprašanjem pospeševanja izvoza vina, Ugotovljeno je, da velike množine lanskega vinskega ekšportnega kontingenta niso bile izrabljene (na pr. v Češkoslovaško). Napravili bodo sikle-pe, ki naj omogočijo ekspert vina v inozemstvo na kredit (obroke) in prilagoditev cen na položaj inozemskih trgov, zlasti glede na konkurenco drugih držav. čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«. Francosko gospodarsko pismo. V Franciji presojajo brezposelnost v Avstriji s posebnega stališča. Pravijo, če bi prišlo v Francijo 'uti Avstrije še več delavcev, doma neporabnih, bi se ,s tem zboljšal socijalni položaj Avstrije in bi se misel priklopitve k Nemčiji potisnila v ozadje. Doslej je prisilo iz Avstrije okoli 5000 delavcev, ki so jih zaposlili v premogovnikih in tovarnah železa, v mehaničnih in električnih obratih, v poljedelstvu in v stavbarstvu. Na več let razdeljeni francoski programi narodne opreme zahteva znatno povišanje števila inozemskih delovnih moči. Povpraševanje na francoskem delovnem trgu postaja zelo intenzivno in se tudi naše oblasti zanimajo za to; škoda le, da moremo poslati v inozemstvo te malo kvalitetnih delavcev. Iz Nemčije pa delavci kaj težko pridejo v Francijo; v vsakem posameznem slučaju mora dati namreč rmnistrsitvo za notranje zadeve svoje posebno dovoljenje. Prizadeti gospodarski krogi se zelo trudijo, da se ta določba spremeni. Konjunkturni potek v Franciji kaže še kar navzgor in ga ni moglo spremeniti tudi sezijsko kolebanje 'kot v drugih državah. Pravkar priobčena trgovska bilanca za marec kaže ob uvozu 3938 milijonov frankov deficit 473 milijonov; ta deficit je za 790 milij. fr. manjši kot februarski in za lOK? milijonov manjši kot januarski. To zboljšanje pripisujejo v veliki meri mednarodnemu padanju v cenah surovin. Kaounijo 'z 'zvišanjem produkcije v metalurgičnih surovinah. Plavžev je delalo v februarju 154, v marcu 155. Večina njih ima že fiksna naročila za tri mesece. Avtomobilma industrija je nekoliko bolje zaposlena; znižanje davka za vsak voz znaša skoraj 10C0 frankov. Položaj francoske električne industrije oanačajo še nadalje kot prav odličen; o tem pričajo dividendna -višanja večine tozadevnih podjetij, vrsteča se drugo za drugim. Tekstilna industrija je bolj slabo zaposlena, vendar še zmeraj bolje kot v sosednih državah. Kemične tovarne ne delajo ugodno in iščejo na finančnem polju zmeraj novih koncentracijskih potov. Premogovna industrija nima v bodočnost veliko zaupanja in ne mara novih naprav; zaito je produkcija premoga narasla v preteklem letu samo za 4-7%, poraba za .13, uvoz za 37%. Borza stagnira. Spodbujajoči vpliv davčnega znižanja se noče na borzi še kar nič poznati. Finančni krogi nagibajo k mnenju, da se s predlaganimi olajšavami in z drugimi sredstvi denarna inflacija, ki teži na borzo in na deželo, ne da odpraviti. Naraščanje depozita v velikih kreditnih zavodih, ki naj doseže v par mesecih skoraj tri milijarde frankov, se pač nekoliko preveč pesimistično presoja. Veliko francoskega denarja gre v špekulativne namene zopet v London in Newyork. Dalje je to kopičenje denarnih zalog deloma pripisati tudi pripravam za izdajo delnic Mednarodne banke in zlasti za izdajo plinskih obligacij po Youngovem načrtu ter za jugoslovansko stabilizacijsko posojilo. A likvidnost denarnega trga se z vsem tem vseeno še ne da izčrpati, in hočejo zato pričeti v Parizu potom finančnega ministrstva direktno kampanjo za nakup inozemskih vrednot. Ta kampanja naj dobi svoj naravni vrhunec v »višanju francoskega finančnega vpliva v inozemstvu. Zmeraj nujnejša postaja potreba, da se prenapolnjeni francoski glavnični trg odpre tujim posojilnim in denarnim potrebam. Samo davčna »nižanja in fonma-litetna olajšanja za ta namen ne zadostujejo. Za to so pa potrebne tudi temeljite spremembe v kupčijskem poslovanju velebank. Predvsem mora izginiti v kapitalističnih krogih vkoreninjeno nezaupanje proti trdnim posojilom tujih držav, občin in družb. ■V zvezi s tem, kar tukaj pišemo, da naj se namreč prenapolnjeni francoski denarni trg odpre inozemstvu, je seveda tudi znižanje obrestne mere na 2'A % pred par dnevi, o čemer smo poročali v posebnem članku. Druge države pač ne morejo zaostajati in je zato -znižanje obrestne mere postalo zelo splošno. Občni zbor gremija trgovesv v Litiji. V sredo, 14. t. m. popoldne se je vršil v salonu gostilne »Pri pošti v Litiji redni letni občni zbor gremija trgovcev za litijski srez. Otvoril in vodil ga je gremijalni načelnik gosp. Fortunat ( ertanc, ki je uvodoma pozdravil navzočega vladnega svetnika g. Senekoviča in zveznega tajnika g. J. Kaiserja. Po kratkem načelstve-nem poročilu je poročal tajnik Zveze trgovskih grem i jev g. J. Kaiser o splošnem trgovskem položaju, o delovanju Zveze, 'novem obrtnem zakonu in stanovski organizaciji. Tajnik g. Janko Končar je prečital nato zapisnik lanskoletnega občnega zbora in podal poročilo o delovanju gremija v preteklem letu. Iz poročila posnemamo, da je bilo delovanje gremija jako živahno tako vpogledu zatiranja krošnjarstva, potnikov, ki obiskujejo zasebnike, kakor vpogledu zaščita gospodarskih koristi svojih članov. Gremij je štel koncem preteklega leta 443 članov, 82 pomočnikov in pomočnic ter 51 vajencev in vajenk. Giremijalni blagajnik gosp. Jože! Strman je pregledno poročal o poslovanju blagajne v preteklem letu. Gremij je imel 85.820 08 Din dohodkov in 34.568-83 Din izdatkov. Gremijal-no premoženje je znašalo z dnem občnega zbora 7.733 49 Din, 2000 Din pa ubožni fond. Na predlog pregledovalcev računov se je gospodu blagajniku in odboru soglasno podelil absolutorij. Proračun za tekoče leto izkazuje 35.000 Din izdatkov. Gremijalna doklada se bo porazdelila na člane po pridobnini. Pri volitvah načelstva so bili z vzklikom izvoljeni: za načelnika ponovno gospod Fortunat Čertanc, za I. podnačelniika g. Viktor Miller, za II. podnačelniika g. Alojzij Zorec. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Janko Končar, Jožef Strman, Robert Vidmar, Viktor Suša, Anton Dimnik, La-voslav Mrnuh, Ivan Omerzu, Janko Rebec, Maks Lajovic, Jožef Gruden; za namestnike gospodje: Rudolf Ahčan, Josip Jaklič, Jožef Ernejc in Franc Bleivveiss; za računska preglednika gospoda Leskovec in Grilc. Pri Raznoterostih» se je razpravljalo o šušmarstvu z deželnimi pridelki, sprejete so bile nadalje resolucije, ki jih bo gremij predložil zveznemu občnemu zboru, nakar je grem. načelnik gospod F. Čertanc zaključil zborovanje. X & »M 3 & & 0 ■o c s 1 nudijo vsakemu trgovcu dišave znamke SION Zahtevajta cenik i Ljubljana & GLAVNA ZALOGA F. ŠIBENIK Ljubljanski jubilejni velesejem Velika gospodarska manifestacija se vrši v Ljubljani od 29. maja do 9. junija 1.1. s prireditvijo X. jubilejnega vzorčnega velesejma pod pokroviteljstvom Nj. Vol. kralja. Prireditev bo največja do-sedaj prirejenih. Na sejmišču, ki obsega 40.000 m’ prostora, je postavljenih devet velikih razstavnih zgradb, ki imajo pod svojim krovom skoraj 800 razstavljalcev iz tu- in inozemstva. Zastopane so industrije vseh branž in faktično bo podana tu kupcu ogromna izbira najraznovrst-nejšega prvovrstnega blaga po tovarniških cenah. Posebno opozarjamo na spe-cijelne oddelke, to so tekstilije, usnje, papir in ilepenka, pohištvo, stroji in kovine, poljedelski stroji, moderna hi-gijena, perutnina. Ob tej priliki si za-inorejo obiskovalci ogledati prirodne krasote divne Slovenije. Uprava velesejma preskrbi ugodne autobus-zveze z letovišči in zdravilišči. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici prodajajo denarni zavodi, trgovske in obrtniške organizacije, železniške postaje, Putnik i. t. d. Oficijelni plakat letošnjega jubilejnega velesejma v Ljubljani, ki se vrši od dne 29. maja do 9. junija, je zelo ličen in posrečen. Slika predstavlja bobnarja, ki razglaša važen dogodek v našem gospodarskem življenju: otvoritev letošnjega jubilejnega ljubljanskega velesejma. Bobnar je pristni kranjski Janez v narodni noši, ozadje pa mu tvori živo-pisana mešanica zastavic raznih narodov kot povdarek mednarodnega značaja našega velesejma. Kot nalašč spada ta živopisani znanilec našega velesejma v krasni mesec maj in ves ta mesec bo po mestih in vaseh naše države in še daleč izven njenih mej po širnem svetu pozival na obisk te naše največje gospodarske revije. Poslušajte njegov klic in obiščite ljubljanski jubilejni velesejem! Razstava kuncev in perutnine. Za časa letošnje jubilejne velesejemske prireditve v Ljubljani priredi perutninarski in kumčerejski odsek Kmetijske družbe skupno z upravo velesejma na posebnem oddelku velesejemskega prostora veliko razstavo plemenskih kuncev in raznovrstne perutnine. Obiskovalcem Ljubljanskega velesejma, ki traja od ‘29. maja do 9. junija, je dovoljena na parobrodih Jadranske in Dubrovačke Parobrodske plovidbe ugodnost, da se lahko z vozno karto nižjega razireda, vozijo v višjem razredu. Na parobrodih brodarskega društva «Boka» pa imajo 50% popust. Te ugodnosti daje samo sejemska legitimacija od 20. maja do 20. junija 1.1. Francozi se udeležijo v večjem številu letošnjega jubilejnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 29. inaja do 9. junija. Razstavijo zlasti automobile in motorna kolesa, nadalje ribje, sadne, sočiv-ne in mesne konzerve in izdelke francoske umetnostne obrti in galanterije. Veliko zanimanje inozemcev za naš trg znači, da pridobiva naša država v inozemstvu na velikem ugledu in da so naše gospodarske prilike na poti konsolidacije. Finska država se udeleži letošnjega jubilejnega velesejma v Ljubljani ofici-jelno v posebnem paviljonu z označbo «0». Zastopnik finskega izvoznega urada v Helsingsforsu je bil osebno v Ljubljani in uredil vse potrebno. Zagotovil je sejmsfci upravi, da zgradi v prihodnjem letu Finska svoj lastni državni paviljon. Letos razstavi večje število finskih tvrdk gumijeve izdelke zlasti galoše in snežne čevlje, športne potrebščine (smučke in sanke), tekstilno blago, celulozo, originalne finske pletenine, mlekarske stroje (separatorji), ribiške potrebščine itd. Zastopnik finskega izvoznega urada je izjavil, da pričakuje dobrega uspeha, ker bo na trgu konkurenčen. Opozarjamo interesente, da se zanimajo za prevzem zastopstev. Velesejem se vrši od 29. maja do 9. junija. Velesejmska legitimacija po Din 30’— upravičuje do polovične vožnje na železnici in parobrodih. Razstava pohištva bo na željo občinstva zopet priejena na ljubljanskem jubilejnem velesejmu. Mizarski mojstri bodo >tudi tokrat kompaktno razsttavili svoje izdelke. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti ter po zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in drugo od najpriprostejše do najfinejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obsegu jamči, tako za kakovost in prvovrstnost lesa, kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. Vsak razstavljale« nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vsa tostvarna pojasnila. Take razstave so hvale vredne. Prepričale bodo javnost, zlasti tujce, da pri nas mizarski izdelki niti najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk' v kakovosti, cene naših izdelkov so pa v vsakem pogledu več kot konkurenčne. % svetil Petrolejski monopol v Grčiji hoče viada odpraviti in pripravlja tofeadovni zakonski načrt. Bolgarske železnice bodo dopolnjene letos z večjim številom manjših prog. 45 milijonov dinarjev novih kreditov za interesente iz vse države je dovolil upravni svet Narodne banke Jugoslavije. 221 vagonov pšenice preko Splita je bilo izvoženih v preteklem tednu. Odikar je bila vpeljana ugodnejša tarifa za izvoz pšenice v smeri Split, še opaža spkdi močno naraščanje ekšporta iz Splita: Dela na Jadranski železnici (Beograd-Kotor in Split) se pospešujejo letos s posebnim poudarkom. 0 direktni železniški tarifi med Jugoslavijo in Ogrsko se posvetujejo v Splitu zastopniki italijanskih, jugoslovanskih in ogrskih železnic. Cena. prašičev v Vojvodini raste; trgovci so izvedli tam'večje nakupe za Italijo, in ker na trgih ni bilo dosti blaga, so šli v vasi, kjer so včasih tudi več plačali kot so znašale tržne efene. Posledica je splošno naraščanje tržnih cen. Zunanja trgovina Švice v preteklem letu izkazuje uvoz .2783-8 milijonov frankov (-j- 39'1 milijonov proti letu 1928) in izvoz 2104/4 milijonov frankov ( — 30)’. Torej ni dosti razlike. Pasivnost je narasla od 010-3 na 679-4 milijonov fr. Tekstilna tovarna litvin v Lodžu je pogorela; škodo cenijo na dva milijona zlotov. Dogovor o uvedbi poljskega vžigalic nega monopola v Danzigu je bil te dni podpisan. S tem v zvezi je posojilo y znesku 1 milijona dolarjev. Zaključki zunanje trgovine Velike Britanije v aprilu se označajo kot najslabši v zadnjih letih. Uvoz je bil s 83-9 milijonov funtov za 9-5 milijonov manjši ikot v marcu in za 20-2 milijonov manjši kot v lanskem aprilu, izvoz, pa s 46-9 milijoni za 7-1 in 13*4 milijonov manjši. Nemške državne železnice nameravajo zvišati osebno voznino za ca. 5 odstotkov. Davki v Budimpešti kaj slabo dotekajo; v prvih štirih mesecih tekočega leta so jih nabrali 21 milijonov pengč, kar ni niti tretjina na 66 milijonov proračun jeznega zneska. Likvidnost na dunajskem denarnem trgu traja nadalje; inozemska plačilna sredstva so v velikih zneskih na ponudbo. Borzni položaj v New Yorku je ne- siguren; zadnji tečajni padci so podjetnost newyorške Spekulacije v efektih zelo zmanjšale. Najbolj se pozna vtis padlih tečajev v malomarni udeležbi v borzni kupčiji. Kanadsko carinsko tarifo hočejo temeljito revidirati; s 500 postavkami bo revizija obsegala več kot polovico tarif. Trgovska banka d. d. v Zemunu in Donavska banka v Beogradu se bosta H bližnjem Času spojili; prva ima 3 milijone Din osnovne glavnice, druga 13 milijonov. Nemška borzna reforma je pred zaključkom; reformna komisija je izdelala konkretne predloge. Vpeljali bodo olajšave v terminski trgovini in bodo na« pravili novo kategorijo obiskovalcev, ki bo v sredi med semzali in bankirji. Sedaj se vršijo pogajanja s finančnim ministrstvom, ki imajo za namen dosego davčnih olajšav. Tozadeven zakon bo kmalu izšel. Man te Amiata, italijanska družba živega srebra, je imela v preteklem letu nad 16 milijonov lir čistega dobička in razdeljuje kot lani 45 odstotno dividendo. Delniško glavnico je zvišala od 32-4 na 48.6 milijonov lir. Indeks vele tržnih cen v Jugoslaviji je v aprilu padel; pri rastlinskih ppoduktih je bil 95-3, pri živalskih 99-2, pri miner, ralnili 88-7, pri industrijskih 82’1, skupaj 89-6. Prašičev lis Avstrije na dunajskem trgu (je bilo lani v avgustovih tednih, samo po 36, letos v zadnjih aprilovihu tednih po 3000; uvoz poljskih prašičev je pade! od 1 milijona na 560 na leto. Tako se Avstrija osamosvaja. Novosadska trg. in obrt, zbornica je naslovila na trgovsko ministrstvo vlogo, v kateri se zavzema za odpravo vseh, vizov. ^nndbcnoi»LT>bcM,iiiij Čehoslovaška tvornica damskih, moških in dežjih dekoracijskih figur (za izložbena okna itd.) želi sprejeti zastopnika za Jugoslavijo. Eventuelni interesenti se naj javijo v Zbornici za TOI v Ljubljani. ALPINE MONTAN PRODUCIRA POLOVICO AVSTRIJKEGA PREMOGA. Ta družba se je pečala pred vojsko skoraj isključno z železno industrijo. V zadnjih letih je pa razširila zlasti svojo premogovno produkcijo in kupčijo. V teku zadnjih štirih let je dvignila svojo premogovno produkcijo cd 903.000 na 1,100.000 ton, z nakupom delnic Graz-Koflscher d. d. pa na 1,500.000 iton. Sedaj je kupila še en premogovnik z letno produkcijo ca 70.000 ton in razpolaga danes skoraj s polovico vse avstrijske premogovne produkcije. Xjalilj> a ŠT)MIR A proerL (za pecivo ADVSA vanilindačhor - J»Ji\\ m* i n- C v ,, ,/ , oomo pravup zaneiijivj / P''-K * , W¥Vi9yv^yyvyyyyyyy^ KjONEC BAISSE V BAKRU? Kot vemo, , je dosegel baker v preteklem ;ltedinj ceno, kakor je tako nizke ni bilo že 28 let. Ker se konsum zaveda, da je nadaljuji padee težko mogoč in da je nasprotno računati z dvigom cen, se je industrija odločila, da bo pričela nakupovati. Na ta način so bile prodane v zadnjih dneh preteklega tedna ogromne množine bakra; samo v petek .in soboto so prodali, v Evropi jm Ameriki 6000 ton bakra. Mednarodni: kartel fje temu primerno ceno bakra v Evropi dvignil, od 12-80 na 13-05 cents. Kitajska proti Irmi. Irma je skrajšano ime za Mednarodno Zvezo tračnic. — Južnokitajska železniška družba je naročila pri japonski železni tovarni Ja-vata dobavo 30.000 ton tračnic. Gre za načelno izločen je Mednarodnega kartela tračnic, kojega ponudba je bila cenejša kakor japonska. Omenjena družba hoče kriti svojo potrebo tračnic na Japonskem, in sicer tako dolgo, dokler japonske cene ne bodo presegle konkurenčnih cen za več kot 12 odstotkov. Evropska in ameriška konkurenca naj bo torej na vsak način izločena iz kitajske kupčije, koje razvojnih možnosti ne smemo podcenjevati. Giannini — 601etnik. Veliki italijan-sko-ameriški finančnik A. P. Giannini je dosegel 60. leto starosti in je ob tej priliki odstopil od vodstva Trans-America Corporation, ki je največja svetovna družba za bančne delnice in ki jo je bil on ustanovil. Trans-A.merica Corporation, koje sredstva znašajo nad poltretjo milijardo dolarjev, kontrolira razne Gianninijeve koncerne, tako Bank of Ita-!y National Trust, Bank of America, Bancitaly Corp. of America, Bancamerica Blair Corp., Bank of America of Cali-fornia, Banca d’America e d'Italia. Vodstvo sta prevzela sedaj dosedanji predsednik upravnega sveta Walkerš in njegov namestnih Jean Monnets. Slednji se bo pečal zlasti z evropskimi razmerami družbe Trans-A merica. Giann ini sam bo obdržal posvetovalno funkcijo v koncernu. Vemo, da se mu ima zahvaliti Italija za marsikakšno veliko zaslugo. Ze nekatera imena gori imenovanih zavodov nam mnogo povedo. Če trle trm bilanca gospodarstva v Ui S. A. Gospodarsko poročilo za marec .in april kaže v U.S. A. v nasprotju s sicer običajnim gospodarskim poživljenjem nadaljnji padec produkcije. Povprečna dnevna produkcija jekla, premoga in bakra je izdatno padla. Produkcija avtomobilov je nekoliko narasla, prav tako se je poživilo tudi stavbno delovanje, a ni bilo tako živahno kot lani. Zaposlenostv tovarnah se napram februarju ni spremenila.in.je bila mnogo pod številkami prejšnjih let. Tudi prodajne številke blagovnih hiš so pod lanskimi. Produkcija tovornih avtomobilov ni narasla, kot je to sicer v tem času običajno. Cene za agrarne produkte, zlasti za žito in bombaž, so na koncu marca nekoliko narasle. Vobče: gospodarska produkcija v U. S. A. v prvem letošnjem četrtletju je bila pod produkcijo zadnjih petih let. O cilcnski industriji solitra. Uradno se sedaj potrjuje, dg je skjepila Cilenška vlada ustanovitev družbe, ki naj z glavnico 75 milijonov funtov spoji ined seboj vsa velika podjetja vilenske solitrove industrije. Od te ogromne glavnice prevzame čilenska vlada najmanj polovico to je 37-5 milijonov funtov. Vsa podjetja čilenske solitrove industrije, ki so zastopana v novi družbi, so oproščena izvoznih pristojbin. To pomeni odkrit boj proti industriji sintetičnega dušika; kajti oproščenje od izvoznih pristojbin dovoli producentom solitra znižanje cen za 30 odstotkov, in s tem so omogočene nižje tržne cene kot jih more nuditi industrija sintetičnega dušika. Čeprav Cilenški parlament nove družbe še ni potrdil, se je družba — Campania Salitrera Nacional imenovana — vendarle že obrnila na ‘mednarodno industrijo sintetičnega dušika in jo je povabila na obnovo pogajanj, ki so se vršila pred kratkim v Parizu in so se brez uspeha zaključila. Torej .hoče še enkrat najti izhod iz spora. Šele če se bodo tudi ta pogajanja razbila, hoče nova čilenska organizacija za-početi boj s polno imočjo. Beremo, da se bodo pričela pogajanja še v tekočem mesecu, in je treba počakati, ati se bo dosegel sporazum ali pa če bo industrija Sintetičnega dušika sprejela boj z raz-mernim znižanjem cen. Tudi če bi se boj pričel, bo v dogledni dobi prav gotovo končan; kajti sicer bi se konsumentopi predobro godilo, in tega svetovne organizacijo pač ne morejo dovoliti. Borza dela v Mariboru. Od 4. do 10. maja je dela iskalo 109 unoškiii in 53 žensk, tedaj 162L oseb,';. 130- službenih mest je bila prostih, .dobilo 103 osebe, j. 66 ‘moških iri”37 ženskih) odpeto- I valo 3, odpadlo jih je pa 57, 690 pa jih je ostalo koncem tedna v evidenci. Pri bor*i dela v Mariboru dobijo delo: 4 viničarske in majarske družine, 15 hlapcev, 4 pastirji, 2 vrtnarja, 3 kamnoseki, 2 opek. mojstra, 3 sodarji, 2 kuharja, več učencev (vrtnarske, kleparske, kovaške, sodarske, mizarske, Čevljarske, krojaške, pekovske in slikarske obrti), 8 kuharic, 26 služkinj, 3 sobarice, 2 postrežnici, 2 vzgojiteljici, 5 kuharic k financem in orožnikom, 3 perf. hotelske kuharice, t kuharica za uradniško menzo, 1 šteparica za gornjo dele čevljev, 1 gospodinja, 3 tovarn, delavke, 1 perica, 1 plačilna natakarica, 1 blagajničarka za v restavracijo, 6 kuharic in več služkinj in sobaric za na Hrvaško in v Srbijo. Ogromna tovarna železa v Rusiji.Neka ameriška družba je izdelala načrte za zgradbo velikanske tovarne železa v Rusiji, kakršne po mnenju strokovnjakov dosedanja zgodovina železne industrije še ne pozna. Samo Amerika ima podobno podjetje ogromnih izmer, a gradili so ga 12 let, dočim naj prične rusko podjetje obratovati že 1. 1. 1033. V pr.vern času 'bo »magnistroj« napravil na leto 2,500.000 ton surovega železa ob produkciji rude v množini 5 milijonov ton. Pozneje hočejo produkcijo železa dvigniti na 4 milijone ton na leto. Prva dva plavža naj pričneta delati l.okt. 1031., naslednja dva 1. jan. 1932. in zadnja dva 1. okt. 1932. Vsa podjetja «inagnitostroja» bodo v obratu, kot omenjeno (.januarja leta 1933. Mednarodni rudarski kongres. V kratkem se ho vršil v Krakovu (Poljska) mednarodni kongres rudarjev Francije, Nemčije, Holandije, Anglije, Belgije in Poljske. Razpravljali bodo o nacionalizaciji v rudarstvu, o strokovni izobrazbi rudarjev, o izenačeni ju raizsodiščnega in poravnalnega postopanja, o izseljevanju in priseljevanju, o boju pioli vojni nevarnosti, o zavarovanju proti nezgodam in boleznim, o inšpekciji dela v rudnikih in o dopustih rudarjev. General Electric Conup. Izšla je bilanca tega velepodjetja. Bilančna svola znaša 491 milijonov dolarjev (lani 441 milijonov), delniška glavnica 243 .milijonov, prodaja 4.15 milijonov (lani 337). Čisti dobiček »naša 67 milijonov (54), kvota čistega dobioka na delnico 8‘97 dolarja. Naročila na koncu poslovnega leta 1929 so navedena s 94 milijoni proti 73 milijonom leto prej. Za razširitev naprav so porabili v preteklem poslovnem letu 20 milijonov dolarjev. V Jugoslaviji so ljubljanski velesejmi že tako udomačeni, da jih poizna tako-rekoč že vsaka vas od Triglava do Ohridskega jezera. Tako je prišla ta ustanova do svoje naravne propagande. Množice, ki so obiskale Ljubljano in njene velesejme, so se vrnile domov in so naravno razširile vesti o leni, kar so videle in slišni! e. To je povzročilo, javiti, da so za letošnji jmbitejni velesejem že .zdavnaj vsi razstavni prostori .zasedeni. Ne bo ga stanu Ln posameznika, ki bi na razstavnem prostoru ne prišel na svoj račun. Zbrano bo priiiono vse, kar oamore zanimati našega človeka, brezkončna vrsta stvari, ki jih je človek ustvaril # trudom svojih rok in s svetlostjo svojega uma. Kaj pomeni tak nazoren nauk, tak neposreden stik z razstavljenimi vzorci na podjetnost posameznika, si lahko mislimo. Prav dobro je, da pade velesejem letos v šolsko leto, da 'bo šolam dana možnost miladinskega obiska, in razlage pod vodstvom strokovnega učiteljstva.. Na drugi sitrani pa si more nabaviti vsak to, kar rabi, ravno na velesejmu najceneje, ker bo razstavljeno samo najboljše blago naravnost od pioducentov. Legitimacije za obisk velesejma v zvezi ® pravico na polovično železniško vožnja so že dane v promet in se dobe pri železniških poetajajah dravske banovine itd. po Din 30*—. Kjer jih ni naj se zahtevajo naravnost od urada velesejma. kit Iz pristnega vin«, hloijenllno goslavlJL Zaboje zelo lahke, raznih velikosti Z ali samo deščice 3 do 10 mm mo&ne, pripravljene za izdelavo poštnih zabojčkov, dobavlja po naročilu in danih merah od 50 komadov naprej tvrdka IVIH ZAK9THIR, LlD&ljana, Kiliridski4S Kupuj« tudi topola,• blede, idraic, bret gri, 50 od cin naprej. Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo »GMTZNER* in ,ADLER4 pisalni stroji 'URANIA* in pletilni stroji ,DUBIED* Znižane cene, najlepše opreme edino le pri JOSIP PETELINCU Ljubljana, blizu PreSernovega spomenika, ob vodi. Telef. St. 2913. Veletrgovina fcolonljalna in Ipecertlske roba hran Jelačin Ljubljana Zaloga •vala praSana kava, mlatili d Mav In rudninska voda T»ba ta soBdea Zahtevajte canikl Brzojavit Krtspereolonlale Ljubljana Telefon Stav. 2263 DNI. KRISPER (OLOHMLE Lastnik: Josip Verlič Veletrgovine kolonialne « Zaloga Špirita, '»‘"»S« robe - VelepraZarna ■■ lini milil Sgania In kon|e o hm ■ Mlini ta diieve LJ U B URN A Mlnefolne «o«le - - - Tol-DUNAJSKA CESTA33 c-*«"*««* Ustanovljeno leta 1840 PRESELITEV! Tvrdka KASTELIC in DRUG trgovina s papirjem na debelo V LJUBLJANI usoja st naznanili, da Je svoj* uradne prostore premestila s Miklošičeve ceste štev. C (hiša Ljudske posojilnice) na Aleksandrovo cesto It, 9, pritličje levo - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 1L NADSTR. HUDI PO IZREDNO NIZKIH CRN A H : 8ALDA-KONTE ODJEM Al,NE ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE SOIiSKK BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D. KUVERTA DBUtBA B O. M. iiz Tvoraita kuvert in kenfekcija papirja LJUBLJANA YoBWiia po« * Knrlovko c. 3 I® Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih • poljubnim Številom listov« kuverte, etikete ln tm druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro po smernih cenah TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorjeva ulica 23 TELEFON 2553 — Za večja naročila zahtevajte proračune! I LJUBLJANSKA KREWTNA BANKA CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: er.il«, «11«, 4--om.ll, Kranj, H.«?««, n.«.««, 'MM. Rakek, Sarajevo, Slovonjgradoc, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoia za vse banine posle USTANOVLJENA 1900 Delnllka glavnica t Oin 50*000.000*— Skupne rezerv« cca. Oln 10,000.000*- USTANOVLJENA 1900 Brzojavni naslov: BANKA Brzojavni naslov podruJn.: Ljubljanska banka Telefonske Številke: 2861, 2419, 2502, 2503 "Z* dr. IVAH PLE88. - Za Trgov »k o - in.tu,\i; a. »MKKKHIU ko. i*Uj.t.!t. 1» ».tarja: 0 M1CHALKK. Ljubljana.