Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski, Matic Malenšek. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj Leto XVII. Litija, november 1976 Številka 11 Po propadu monarhistične Jugoslavije v aprilu 1941 je komunistična partija pod vodstvom tovariša Tita sprožila narodno osvobodilno gibanje, ki je imelo jasno začrtan politični program in jasne cilje. Povezati je bilo treba narodnoosvobodilno antifašistično borbo z nujnostjo revolucionarne preureditve družbenih in političnih problemov, ki so pripeljali do zloma stare Jugoslavije. Prišlo je tudi do spoznanja, da je treba povezati nacionalno in razredno vprašanje. Nova politika KPJ je začela iskati rešitev nacionalnega vprašanja v okvirih jugoslovanske države ob zagotovitvi popolne enakopravnosti jugoslovanskih narodov. Enakopravnost pa je bila lahko dosežena samo s federativno ureditvijo. Jugoslovanski narodi so odklanjali celotno družbeno ureditev stare Jugoslavije. Protislovja v njej so bila tako zaostrena, da je osvobodilni boj zoper okupatorja že od vsega začetka dobival vsebinsko obeležje socialne revolucije. Jugoslovanski narodi so izgrajevali temelje svoje državnosti, istočasno pa izražali težnjo po združitvi in po ustanovitvi jugoslovanske federacije. Narodnoosvobodilni boj naših narodov je bil istočasno tudi socialistična revolucija. V tem procesu se je postopoma rušila politična kontinuiteta med bivšo in novo Jugoslavijo. Rušila se je oblast meščanskega razreda in nastajala nova, ljudska oblast. Temeljni organi ljudske oblasti, to je narodnoosvobodilni odbori, so bili precej razširjeni že od leta 1941. Osrednji organi nove ljudske oblasti pa so se izoblikovali 26. in 27. novembra 1942 v Bi-haču ko je bilo 1. zasedanje AVNOJA. Kominterna oziroma Stalin je nasprotoval nameri, da bi se AVNOJ v Biha-ču konstituiral v vrhovno predstavništvo telo, z ugovorom, da bi vzpostavljanje takšne vlade imelo neugodne zunanjepolitične posledice in bi poslabšalo odnose z zavezniki. Takrat je namreč še vedno obstajala jugoslovanska vlada v Londonu. Formalno je bila v vojni s fašističnim okupatorjem, toda preko »Vojnega ministra« se je vojskovala skupaj z njim proti lastnemu ljudstvu, ko je podpirala četnike Draže Mihajlo-viča. Do zasedanja v Jajcu pa so se razmere že uredile; v svet je prodrla resnica o pravičnem boju jugoslovanskih narodov proti okupatorjem in domačim izdajalcem in bi bilo mogoče uresničiti prvotno namere. AVNOJ se je na II. zasedanju v Jajcu 29. 11. 1943 konstituiral v na j višji zakonodajni izvršilni organ narodov Ju- PREDILNICA LITIJA goslavije v vojnem razdobju. Ustanovljen pa je bil tudi Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot nova ljudska vlada. Odloki, ki jih je na tem zasedanju sprejel AVNOJ, so odražali pridobitve revolucije, ljudske zahteve, ki so bile že izoblikovane in v veliki meri pridobljene. AVNOJ pa je dal s tem v procesu graditve ljudske oblasti potreben državnopravni pečat. Dobili smo najvišje predstavni-štko telo, novo vlado ljudske oblasti. Emigrantski vladi v Londonu smo odvzeli pravico predstavljati jugoslovanske narode. Sprejet je bil sklep o federativni ureditvi Jugoslavije in drugi pomembni akiti. »Položeni so temelji, na katerih se gradi nova pravičnejša ureditev v pokrajinah Jugoslavije, položeni so temelji, na katerih se snuje resnično bratstvo in enakopravnost vseh narodov Jugoslavije, temelji nove, resnične demokratične narodne vladavine.« S temi besedami je tov. Tito označil pomen II. zasedanja AVNOJ na katerem je dejal, da je bila ustanovitev AVNOJ ena največjih pridobitev NOB dotlej. Po zasedanju AVNOJA je borba za novo Jugoslavijo potekala na zunanjepolitičnem področju. Zavezniki so se hoteli vmešavati v urejevanje naših notranjih zadev, hoteli so vrniti na oblast kralja Pe- I. Šubic: Pohod tra, kar za naše narode ni bilo sprejemljivo, ker bi s tem izgubili vse, za kar so se borili v vojni. Proces revolucionarnega rušenja bivše Jugoslavije se je zaključil ter dobil dokončno ustavnopravno potrditev s tem, da smo 7. marca 1945 dobili ljudsko vlado Demokratične federativne Jugoslavije in ko se je 10. avgusta 1945 AVNOJ na III. zasedanju preimenoval v začasno ljudsko skupščino DFJ. Zaključno dejanje novoizvoljene ustavodajne skupščine pa je bilo to, da je 29. novembra 1945 proglasila Fe- derativno ljudsko republiko Jugoslavijo in 31. jan. 1946 proglasila novo ustavo. Pomembnosti II. zasedanja AVNOJ je zlasti v sklepu kot izrazu volje vseh narodov Jugoslavije, da bo nova Jugoslavija skupnost enakopravnih in prostovoljno združenih narodov. Narodi Jugoslavije so s tem uresničili pravico samoodločbe. Federativni odnosi so se oblikovali že prej, ker so obstajala predstavniška telesa posameznih narodov. AVNOJ predstavlja etapo v izgrajevanju jugoslovanske federacije. Milan Kaplja Vsem članom kolektiva čestitamo za Dan republike in želimo prijetno praznovanje! 29. november - Dan republike Oceno devetmesečnega poslovanja Ko smo sprejemali program dela v letu 1976 nam je bilo jasno, da bo to leto spričo številnih težav izredno težko. Rezultati devetmesečnega obdobja kažejo, da so se napovedi uresničile. Dosegli smo neprimerno slabši rezultat kot v predhodnem letu. čeprav rezultat ni kritičen, je naša naloga, da raziščemo vse vzroke, ki so vplivali na finančni rezultat. Že pri celotnem dohodku beležimo zmanjšanje za 4 odstotke. Lani je znašal celotni dohodek 303.711.000 din, letos pa 291.712.000 din. Na zmanjšanje celotnega dohodka ima največji vpliv novi način obračuna celotnega dohodka. Z letošnjim letom tvorijo osnovo za ugotavljanje dohodka samo plačila za prodano blago, med katere štejemo tudi ček in blagovno menico. Na koncu devetmesečnega obdobja je ostalo še 14.979.000 din neplačanih terjatev. Za toliko je celotni dohodek manjši zaradi novega načina ugotavljanja celotnega dohodka. Na nižji celotni dohodek pa je vplivala tudi proizvodnja in prodaja. Pri proizvodnji beležimo v efektivi povečanje. V predilnici smo izdelali 4894 ton preje, kar je za 6,2 odstotka več kot lani, sukalnica je za 8 odstotkov znižala proizvodnjo medtem, ko jo je previjalnica povečala za 30 %. Iz podatkov se vidi, da je proizvodnja sicer večja, vendar smo to povečanje dosegli ob nižji povprečni številki. V predilnici se je znižala povprečna številka od Nm 33,0 na Nm 33,8, v sukalnici se je zvišala od 33,6 na 33,8, v previ-jalnici pa se je znižala od 40,0 na 33,4. Tudi v pogledu asor-timana so spremembe. Več smo proizvedli bombažne kar-dirane preje nizkih številk, manj pa česane in stanične preje, povečali pa smo proizvodnjo sintetične preje. Nižja povprečna številka, ter struktura proizvodov, se je odrazila na nižjem celotnem dohodku, saj se je iztržek za kg preje znižal v povprečju od 56,36 din na 53,70 din. Prodaja preje je bila dobra, čeprav je obdobje zelo ugodnega povpraševanja nekoliko upadlo. Zaloge preje so se dvignile na 146,2 ton, vendar so še vedno pod normalo, saj predstavljajo sedemdnevno proizvodnjo. Kljub temu pa je nekoliko manjša prodaja v primerjavi s povečano proizvodnjo vplivala na celotni dohodek. Navedeni vzroki in pa verjetno še nekateri, ki jih bomo odkrili na osnovi nadaljnjih analiz, so vplivali na zmanjšanje dohodka. Pričakovali bi, da se bodo v istem sorazmerju znižala tudi porabljena sredstva. Vendar ni tako. Porabljena sredstva so manjša za dva odstotka, celotni dohodek pa za štiri, zato je dohodek podjetja manjši za 23 % v primerjavi s predhodnim letom. Na porabljena sredstva je vplival spremenjeni način obračuna celotnega dohodka. V breme celotnega dohodka gredo vsi stroški prodanega blaga, ki ni bilo v predpisanem roku plačano ali pokrito s plačilnimi instrumenti. Zaradi novega načina obračuna so porabljena sredstva večja za 5,000.000 din. Tudi predpis, ki določa, da se lahko zaloge izdelkov ocenjujejo samo po proizvodnih stroških, je zvišal porabljena sredstva za 3,508.000 din, ker smo morali razvrednotiti naše zaloge za 21 %. CELOTNI DOHODEK porabljena sredstva amortizacija DOHODEK DOHODEK ZA RAZDELITEV obresti za kredite bančne storitve zavarovalne premije prispevki in članarine POGODB. OBVEZN. SKUPAJ prispev. za mestno zemljišče ZAKONSKE OBVEZNOSTI PO OBC. PREDP. SKUPAJ davek iz dohodka ZAKONSKE OBVEZN. PO PREDPISIH REPUBLIK IN AP SKUPAJ prispevek za izgradnjo Bosanske krajine ZAKONSKE OBVEZN. PO PREDPISIH FEDERACIJE SKUPAJ vodni prispevek PRISP. INTERES. SKUPN. S PODROČJA GOSPODAR, prisp. SIS za teles. kult. SRH prisp. za rep. izobraž. skup. prisp. za rep. raziskov. skup. posebni prisp. za invalidsko-pokojninsko zavarovanje prisp. za nesreče pri delu prisp. IPZ za nesrečo prisp. za starost, zav. kmetov prisp. za zaposlovanje PRISPEVKI INTERESNIM SKUPNOSTIM S PODROČJA NEGOSPODARSTVA SKUPAJ prisp. za stanovanj, gradnjo — del za.solidarnostni sklad prisp. za gradnjo štud. domov PRISP. STANOVANJSKIM INT. SKUPNOSTIM SKUPAJ stanovanjski prispevek STANOVANJSKI PRISP., KI PRIPADA OZD prisp. solidarnosti iz dohodka solidam. prisp. iz dohodka za Kozjansko in Posočje pokrivanje izgube ŽTP in elektro gospodarstva DRUGE ZAKONSKE OBVEZNOSTI SKUPAJ ZAKON. OBVEZN. SKUPAJ OSEBNI DOHODKI DRUGI OSEBNI PREJEMKI OSTANEK DOHODKA ZA RAZDELITEV Poleg novih predpisov močno bremene celotni dohodek podražitve materialov .in storitev. Podražilo se je sintetično vlakno, embalaža, električna energija. Večja pa je bila tudi poraba embalaže, raznega režijskega materiala in materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev. Kupili smo tudi večje količine cevk v vrednosti 1,718.000 din. Ker prodajnih cen preji nismo spremenili že od aprila 1974, se je moral dohodek zaradi navedenih vzrokov zmanjšati od lanskih 69,064.000 303.711.681 291.712.740 96 203.763.691 201.310.066 98 30.883.938 30217.553 98 69.064.052 60.185.121 87 69.064.052 60.185.121 87 3.771.622 3.459.941 91 217.731 246.266 113 1.214.917 1.519.605 125 67.564 146.641 217 5271.834 5.372.453 102 153.792 235.770 153 153.792 235.770 153 1.379.630 401.158 29 1.379.630 401.158 29 228.097 31.899 14 228.097 31.899 14 417.526 291.608 70 417.526 291.608 70 — 682 — 2.558.503 3.382.929 132 570.983 673.042 118 819.603 1.209.735 147 630.909 790.964 125 337.570 384.868 114 — 163.716 — 67.019 85.564 127 4.984.587 6.691.500 134 771.410 832.063 108 — 145.884 — 771.410 977.947 126 3.089.524 2.916.103 94 3.089.524 2.916.103 94 84215 21.442 25 — 253.657 — — 3.859.494 — 84.215 4.134.593 11.108.781 15.680.578 141 44.558.689 50239.570 112 507.657 3.197.419 630 7.617.091 14.304.899 34 Podrobnejša delitev celotnega dohodka pa je razvidna iz naslednje tabele: Finančni uspeh Obračun po Obračun po fakturirani plačani Indeks realizaciji realizaciji 76/75 30. 9.1975 30. 9.1976 dinarjev na 60,185.000 dinarjev. Kljub ugotovitvi, da je dohodek manjši, pa obveznosti in dajatve iz dohodka niso manjše, nasprotno, so celo višje. Izjema je le davek iz dohodka, ter vodni prispevek. Nižje pa so tudi tiste obveznosti, na katere lahko vpliva kolektiv. Ko so se obračunale vse obveznosti, ki gredo iz dohodka, so bile le te večje od ustvarjenega dohodka za 14,304.000 din. Zelo nas bremeni tudi izdatek za kritje izgube železniškemu in elekt gospodarstvu, za kar smo iz letošnjega dohodka namenili 3,859.000 din. Ni pričakovati večjih možnosti za izboljšanje rezultata do konca leta, zato bomo morali zmanjšati amortizacijske stopnje le na zakonsko predpisane. S tem se bo del amortizacije prelil v dohodek. S tako povečanim dohodkom pa bomo lahko pokrili vse obveznosti. Zmanjšanje amortizacijskih sredstev pa se bo vsekakor negativno odrazilo na nadaljnjem investicijskem razvoju podjetja. A. Kralj Nove gumijaste obloge so po dveh mesecih obratovanja neuporabne. Tudi pri takih »malenkostih« bi morali izvajati stabilizacijski program. Ena obloga stane 10.— din. Ker jih uvažamo, jih plačujemo z devizami. Naenkrat jih je v obratovanju okoli 140.000. Delo aašega koaiercialoega sektorja V sektorju so naslednje službe: — ožja komerciala, ki opravlja vse posle v zvezi z nabavo in prodajo materiala — skladišče, ki prevzema surovine, jih skladišči in odpremija prejo — skladišče drobnega materiala, rezervnih in pomožnih sredstev skupaj z vodjo nabave pomožnega materiala in rezervnih delov — zabojama, kjer sestavljajo zaboje za vlaganje preje — prebiralnica in sortirnica cevk ter — vzdrževanje viličarjev v notranjem in zunanjem transportu. To je kar precej pisana druščina, vsaka s svojo problematiko, vendar je njihovo delo pomembno za nemoteno poslovanje redne proizvodnje. V ožji komerciali je zaposlenih z vodjo sektorja 7 ljudi, ki opravljajo vso evidenco, poročila, naloge in analize za sprejem oz nakup preko 7.500 ton surovin, pomožnih sredstev, rezevnih delov, embalaže in ostalega materiala ter prodaja cca 7.000.— tpn preje letno. To delo zahteva sprejem, kontrolo, izdelavo prejemnic, sprejemnih srajčk in likvidacijo preko 4.800 došlih faktur in odprema preko 3.000 dobavnic in faktur za prodajo prejo v enem letu. Skupaj z vpisovanjem kartoteke, kontrole in izdelave dnevnih, tedenskih in mesečnih poročil, ki izraženi v teži predstvaljajo ne- kaj desetin vodene in izpolnjene dokumentacije. V skladišču surovin in gotovih izdelkov ter zunanjem transportu je skupaj z vodjo zbiralnice cevk in vzdrževanjem zaposlenih 30 ljudi. Za sama skladiščna dela, to je raztovor prispele robe, odprema preje, oddajo mešanic surovin proizvodnemu sektorju in prevzem preje zabojev, kartonov in ostalih pomožnih materialov, imamo po evidenci skupaj s skladiščnikom surovin in skladiščnikom gotovih proizvodov 26 zaposlenih v nočni izmeni tako, da dejansko raztovor, odpremo in urejanje skladišč opravlja 19 ljudi. Pri normalnih zalogah surovin ali zadostnih skladiščnih prostorih ta grupa ljudi lahko kvalitetno opravlja to delo. Ob sedanjem velikem pomanjkanju skladiščnega Hidrantna omarica z opremo v neposredni bližini hidranta in skladišča je tudi del samozaščite in preventive. Tudi v preurejenem gasilskem domu je urejeno centralno ogrevanje. — da smo imeli v mesecu oktobru 2 zanetka požara v bombažni čistilnici. Najčešči vzrok nastanka požara so navita bombažna vlakna med ležajem in steno trgalnih valjev v odvodnem delu rah-Ijalnika. Pohvaliti moramo posluževalce strojev II. izmene, ki so zanetka samoiniciativno sami pogasili. Pravilno je tudi, da posluževalec strojev, ko opazi zanetek požara, da notranji alarm. Kadar se odločimo za notranji alarm, moramo držati prst na stikalu notranje sirene 3 minute, to je predpisani zvočni znak za požar; in zato tekmovanje med izmenami nima zaželjenega proizvodnega učinka. Več uspeha je bilo v mesecu avgustu in septembru, ko zaradi bolniških izostankov in dopustov ni bila zmanjšana proizvodnja preje; — da smo pri malici zelo izbirčni. 3.11.1976 se je odločilo za toplo malico na dopoldanski izmeni 348 oseb, na popoldanski pa 130 oseb (pol pečenice s krompirjem). Večkrat pa je na topli malici na dopoldanski izmeni samo 220 oseb. Upravnik menze prav gotovo že pozna naše želje in okus; — da so posluževalke strojev sukalnice izrazile željo, da bi bila malica na popoldanski izmeni vedno topla, ker -imajo zelo občutljiva prebavila; — da je čistoča garderobnih prostorov odvisna od čistilk. V odsotnosti posamezne čistilke, slabo vzdržujejo čistočo v garderobah, čistoča in higiena v sanitarnih prostorih sta odraz prosvetljeno-sti in kulture zaposlenih v posamezni izmeni; — da se je v desetih mesecih tega leta poškodovalo 42 oseb, od tega 20 moških. Do konca leta sta še dva meseca. (Nadaljevanje na 5. str.1; V podaljšku gasilskega doma bodo uredili delavnico. Tu bodo pri aparatih zamenjevali tesnila in odpravljali druge okvare na gasilskem orodju in opremi. Delo našega... (Nadaljevanje z 2. str.) prostora, in razmeroma sunkovitih prihodih surovin pa je obremenitev zelo huda in jo zato, da se izognemo večjih plačevanj stojnln, rešujemo z nadurnim delom. Tako velika obremenitev je tudi glavni vzrok, da še kljub sprejetemu programu nismo uvedli potrebnega troizmen-skega dela. Za zaposlitvijo naših ljudi na izpraznjenih delovnih mestih pri zunanjem transportu, ter z uvedbo norm, pa bomo v kratkem prešli na troizmensko delo. V zaboj arni in pri zbiranju cevk imamo zaposlene ljudi, ki morajo po zdravniških ugotovitvah zaradi zmanjšane delovne zmožno-nosti opravljati lažja dela. V zabojarni je v sedanjih pogojih sestavljanje zabojev res lažje delo, zato moramo pri tem delu postaviti normative, ter tako odpraviti preširoko tolmačenje in prikazovanje »lažjega« dela. Pri zbiranju cevk pa imajo delavke samo to ugodnost, da delajo le v dopoldanski izmeni. Obremenitve pa so trenutno večje kot na njihovih prejšnjih delovnih mestih. Zato moramo urediti vse, da čimprej dobimo stroj za vlaganje cevk, ter tako delavkam omogočimo, da bodo res opravljale lažje delo. V skladišču rezervnih delov in pomožnih sredstev imamo na zalogi v različnih Potrebnih količinah celo do 3.000 vrst materialov, kar bi bilo celo za veleblagovnico že kar lep asortima-n. Pri takem delu že sama evidenca, oz. kartoteka, zahteva veliko dela, izdaja in sprejem materiala pa še posebej. Tako širok asortiman je tudi zelo težko obnavljati, zato so zahteve nabavne službe za pravočasna naročila v celoti upravičena in utemeljena. Služba skladišča rezervnih delov in pomožnega materiala bomo morali bolje organizirati in strokovno usposobiti tako, da bomo lahko ukinili čimveč pomožnih skladišč, ki so se organizirala precej samovoljno, ne le v posameznih sektorjih, temveč ponekod skoraj že na posameznih delovnih mestih. S takimi skladišči, ki so potrebni, oz. opravičljivi le v mehanični delavnici, izgubljamo pregled nad dejansko potrebo materialov in njihovimi (ne) potrebnimi zalogami. PoDolmejšo organizacijo dela moramo upeljati tudi pri prevzemu preje iz proizvodnje, transporta, vzdrževanja viličarjev in predvsem v skladišču gotovih izdelkov in surovin. Ovire pri reševanju teh del so predvsem: velike zaloge surovin, nerešeno vprašanje embalaže za prejo, še vedno nepopolna mehanizacija ter v veliki meri premajhna strokovna usposobljenost ljudi. Te ovire skušamo reševati kar se da tekoče, s predvideno novo sistemizacijo dela pa bomo rešili določene kadrovske probleme in s tem odpravili zastoje v sami organizaciji dela. Tone Pavliha, dipl. oec. — na predlog požarnovar-stvene komisije sta bili ob hidrantih skladišča nameščeni 2 hidrantni omarici opremljeni s cevmi, ključem in hi-drantnim nastavkom. Gasilski dom je daleč, ob pravem času, na pravem mestu pa je gasilska oprema najbolj učinkovita; Ali ste že slišali... — da je že 12 transportnih delavcev v zunanjem transportu opravilo izpit za voznike viličarjev. V tečaj za voznike viličarjev so se v tem mesecu javili 4 transportni delavci. Tečaj bo predvidoma še ta mesec; — da bo tudi v oddelku bombažne predpredilnice transport polizdelkov mehaniziran. Za prevoz kontejnerjev z viličar jel na akumulatorski pogon, bo za zaposlene v predpredilnici organiziran poseben tečaj. Pri praktičnem usposabljanju voznikov vili- čarjev ne bo velikih težav, saj imajo bodoči vozniki že šoferski izpit; — da je v gasilskem domu urejeno toplotno ogrevanje naravno zračenje prostora, nameščena dodatna svetlobna telesa, in nameščen umivalnik z mrzlo vodo. V podaljšku gasilskega doma bodo imeli dežurni gasilci prostor za popravila gasilskega orodja in opreme. Tudi pri predavanjih bo članom gasilskih desetin prijetneje v preurejenem domu; Na sestanku, 27.10.1976, ki ga je sklicala Zvezna gospodarska zbornica v Litiji, so sprejeli soglasje za naš investicijski program med proizvajalci in potrošniki preje iz Jugoslavije. — v razgovoru so posluževalke strojev predilnic povedale, da zaradi pomanjkanja predpreje vsakodnevno več predilnih strojev ne obratuje PREDILNICA LITIJA ~ Mlet novi zdravstveni dom Wsalc dom za Že v prejšnji številki Predilca smo pisali o gradnji novega zdravstvenega doma in o tem, da bomo svoj delež prispevali tudi občani. Svoj »DA« za samoprispevek za gradnjo zdravstvenih objektov bomo izrekli dne 21. novembra 1976 pod geslom »Vsak dom za zdravstveni dom«. Napisali ne bomo nič novega, če poudarimo, kakšen pomen ima zdravstveni dom za nas delavce Predilnice Litija. Malokatera organizacija združenega dela na območju občine Litija tako tesno sodeluje z zdravstvenim domom kot naše podjetje. Imamo svojega obratnega zdravnika, ki nenehno spremlja gibanje obolelosti v našem podjetju. Zaradi prenatrpanosti zdravstvenega doma je otežkočeno tudi kadrovanje zdravstvenih delavcev. Povprečno število zavarovancev na enega zdravnika je v naši občini močno nad povprečjem. S pridobitvijo novega zdravstvenega doma in s pridobitvijo novih zdravstvenih delavcev, bo naš obratni zdravnik prav gotovo razbremenjen. Verjetno bo pritožbe naših delavcev, da morajo po več ur sedeti v čakalnici ambulante, vse redkeje slišati. Bolj sistematično se bomo ukvarjali s preventivnimi zdravstvenimi pregledi, ki so glede na naravo dela v našem podjetju več kot nujni. Prednosti, ki nam jih bo nudil naš novi zdravstveni dom, je še več. Vsak član našega kolektiva naj se zaveda, da bo s svojim »DA« omogočil hitrejšo gradnjo tako potrebne zdravstvene ustanove za našo občino. 21. NOVEMBRA VSI ČIM PREJE NA GLASOVALNA MESTA Pogovarjali smo se z nekaterimi člani našega kolektiva in na vprašanja: »Kaj mislite o povečanem samoprispevku za zdravstvo? Kaj pričakujete od tega? Kaj menite o lokaciji novega zdravstvenega doma?«, so nam odgovorili: JOŽE MIRTIČ — glavni direktor: »Družbena praksa že nekaj let narekuje, da za pomembne objekte kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi, ceste, elektrifikacija itd., sodelujejo v financiranju tudi občani. Zato se ljudje po vseh krajih naše Jugoslavije odločajo, da prispevajo svoj delež za izgradnjo tako pomembnih objektov. Občani Litije si prav gotovo želimo, da bi imeli dobro urejeno šolstvo, zdravstveno varstvo. Zato je tudi naša, ne samo moralna, ampak tudi materialna obveznost, da podpremo akcijo za izgradnjo novega zdravstvenega doma in se odločimo za samoprispevek. Mislim, da ta bistveno ne zmanjšuje osebnega standarda občanov, prispeva pa veliko k hitrejemu razvoju družbenega standarda, ki je v vsesplošno korist vseh delovnih ljudi in občanov. Zgraditev novega, modernega, sodobno opremljenega zdravstvenega doma pomeni boljše, hitrejše in kvalitetnejše zdravstvene usluge, tak-ne, kot si jih želimo. Mislim, da je lokacija novega zdravstvenega doma dovolj premišljena in urbanistično utemeljena.« Ing. PAVEL KOPRA VNI-KAR — predsednik konference OO sindikata: »Do sedaj sta oba referenduma uspela. Ta akcija ima velik pomen za Litijo. Prispevek 2% od osebnih dohodkov ni za nikogar prevelika obremenitev in jo vsak, ki je zaposlen zmore. Nov zdravstveni dom nam je vsekakor potreben. Zaupam strokovnim službam, ki so ta projekt pripravile in utemeljile nujnost te akcije. Zdravstvenemu osebju želim sodobne pogoje za delo. Na konferenci sindikata smo o samoprispevku podrobno razpravljali. Ugotovili smo, da sta nov zdravstveni dom v Litiji in zdravstvena ambulanta v Gabrovki nujno potrebna. Apelirali bomo na naše člane, da bodo na glasovanju obkrožili »ZA«. Podobne sestanke bodo imele sindikalne organizacije po posameznih oddelkih.« MIGLIC VERA — p revi j alka na avtomatiki »Mislim, da je nujno, da izglasujemo samoprispevek za zdravstveni dom. Novi oddelki, katerih do sedaj ni bilo (npr.: fizi-terapija) bodo za nas velika pridobitev. Sama obiskujem vsaj štirikrat letno fizioterapijo v Ljubljani, izgubim veliko časa in tudi stroški so večji.« KAREL PODKRAJŠEK — gasilec v Predilnici: »Zdravstveni dom je v Litiji nujno potreben, prav tako ambulanta v Gabrovki, ker so ljudje iz tega okoliša zelo odda- ljeni od Litije. Sem za povečan samoprispevek, čeprav vem, da ga bomo delavci z majhnimi osebnimi dohodki težko zmogli.« V PREDILNICI BOMO VSI GLASOVALI ZA BORUT KOMOTAR — sekretar druge OO ZK v naši tovarni: »Mislim, da je nujno potrebno povečanje samoprispevka za zdravstveni dom in sicer iz več razlogov. Kot vsi vemo je sedanji zdravstveni dom prostorsko povsem neustrezen za opravljanje dela. Poleg tega pa je nemogoče, da bi v prostorski stiski kakršna vlada v zdravstvenem domu sedaj, organizirali npr. fizioterapevtsko zdravljenje bolnikov. Nemogoče je tudi, da bi v obstoječe prostore namestili večje število zdravnikov, kar bi rešilo dolgotrajno čakanje po hodnikih, ker so sedanje čakalnice adaptirane v ordinacije. Od povečanega samoprispevka za zdravstveni dom pričakujem, da se bodo izboljšali pogoji in kvaliteta zdravstvenih storitev. Gotovo se bo rešilo dolgotrajno čakanje na vrsto. Verjetno se bo povečal tudi obseg zdravstvenih uslug, kar je v sedanjih pogojih nemogoče.« MARTIN STRAŠEK — sekretar sveta ZK: »V zadnji številki našega časopisa smo o povečanem samoprispevku lahko dosti prebrali. Mislim, da sedanji zdravstveni dom, kljub adaptaciji ne ustreza današnjim potrebam, saj smo priča, da se morajo bolniki zadrževati na hodnikih, ker so prejšnje čakalnice preuredili v ordinacije. Omeniti je potrebno tudi to, da v naši občini primanjkuje zdravstvenih delavcev, posebno še zdravnikov, ker se branijo delati v takih slabih delavnih razmerah. 0 tem priča poda- tek, da v naši občini pride na enega zdravnika preko 4000 bolnikov, medtem ko je republiško povprečje nekaj nad 1200 bolnikov. Ko bo zgrajen nov zdravstveni dom, gotovo ne bo težko pridobiti k sodelovanju tudi zdravnikov specialistov, h katerim moramo sedaj hoditi na pregled v Ljubljano. Potrebna po novem zdravstvenem domu je poznana tudi regionalni zdravstveni skupnosti in ga je uvrstila v svoj program gradenj zdravstvenih domov ter prispevala 45 % sredstev od planirane cene investicije. Zato bom 21. decembra glasoval »ZA«, kar mi narekuje resnične potrebe po teh objektih v Litiji in tudi Gabrovki.« MARIJA CEGLAR — čistil-va flyerskih cevk: »Na vsak način se strinjam za povečan samoprispevek, s pomočjo katerega bomo v Litiji zgradili nov zdravstveni dom. Tako se bodo zboljšali pogoji za delo zdravstvenega osebja, kar bo koristilo vsem nam. Mislim, da je lokacija dobro izbrana, čeprav bo novi zdravstveni dom bolj oddaljen od nas, kot sedanji. Toda misliti moramo tudi na druge, ki bodo imeli dosti krajšo pot do zdravnika.« GLASOVAL BOM ZA MALI FRANC — referent za SLO in LO v naši tovarni: »Sem za povečanje samoprispevka. Nujno je, da izglasu- jemo povečanje samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma in ambulante v Gabrovki. Oba objekta sta več kot potrebna. Iz razpisa referenduma sem ugotovil, da nam bo širša družbena skupnost pomagala z 28.800.000.— din, če bomo samoprispevek izglasovali. To pa je tako velika vsota, kot je do sedaj v naši občini še nismo dobili. Torej moramo izglasovati ta samoprispevek, da ne izgubimo tega denarja, in tako rešimo pereč problem zdravstva v litijski občini.« ANČKA KMETIC — predi-ca v predilnici IV.: »Potreba po novem zdravstvenem domu je velika in je prav, da so začeli z akcijo za poveča- ni samoprispevek. Sedaj so razmere slabe. Pri zdravniku moramo marsikdaj čakati ure in ure stoje na hodniku. Z novim zdravstvenim domom se bo vse to verjetno precej izboljšalo.« PRISPEVAJMO ZA ZDRAVJE STANE SEVLJAK — predsednik OO ZSMS: »Mislim, da je povečanje samoprispevka edina možna rešitev, v situaciji, v kakršni je zdravstvo v naši občini. Zato glasovati »ZA« ali »PROTI« ne sme biti vprašanje in po tej poti apeliram na vse mladince v podjetju, da to humano akcijo enoglasno podprejo. Zavedati se moramo, da bomo s svojim »ZA« naposled le uredili razmere in hkrati tudi sebi pomagali do kvalitetnejše zdravstvene zaščite. Lokacija novega zdravstvenega doma se mi zmi primerna, samo za dovozne ceste je treba še poskrbeti.« OLGA BRINOVEC — rezerva predilnice: »Sem za novi zdravstveni dom in si želim, da bi referendum uspel. Marsikaj bomo lahko uredili v Litiji, za kar moramo sedaj potovati v Ljubljano in Trbovlje. Tako ne bomo izgubljali toliko časa. Lokacija je dobro izbrana, saj bodo imeli vsi občani skoraj enako dolgo pot do zdravniške pomoči.« Novi prometni predpisi Ker je vsakdo od nas prometni udeleženec, čeprav le kot pešec, je prav, da se seznanimo z novimi prometnimi predpisi. Izšli so v 8. št. Uradnega lista SRS, v petek, 16. 7. 1976. Na podlagi zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. 1. SRS, št. 24/75) in zakona o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS, št. 39/74) je republiški sekretar za notranje zadeve izdal: PRAVILNIK O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA — NIKOLI NE VEM, KATERI DEL JE TREBA PREKLETI! 11. člen Splošna določba L člen S tem pravilnikom se natančneje določajo prometna pravila, ki so predpisana v zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 17/74) in v zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75). PROMETN APRAVILA Vožnja z vozili po cesti 2. člen Na cesti, na kateri sta dva ali več prometnih pasov za promet vozil v isti smeri, zaznamovanih z označbami na vozišču, morajo vozila voziti po sredini zaznamovanega prometnega pasu. Voznik sme zapeljati z vozilom z enega zaznamovanega prometnega pasu na drugega oziroma iz ene kolone vozil v drugo le, če s tem ne ogroža ali ne ovira drugih udeležencev v prometu. 3. člen Voznik ne sme zapeljati nazaj na nepregledno križišče, na prehod za pešce. Cez železniško progo iz neprednostne ceste na prehodnostno cesto, na vrhu klanca ali na ovinku z nezadostno vidljivostjo. 4. člen Vozniki koles z motorjem, kolesarji, jezdeci in pešci smejo, če ni zanje posebne steze, uporabljati največ 1 m širok del vozišča, računano od roba vozišča. Kjer so na vozišču ali na drugih prometnih povrišnah posebej zaznamovani kolesarski pasovi, morajo vozniki koles z motorjem in kolesi voziti po teh pasovih. Hitrost 5. člen Voznik mora zmanjšati hitrost toliko, da se po potrebi lahko pravočasno ustavi pred nepreglednimi deli ceste, kot tudi, če je promet otežen, zlasti pa: 1. ko pripelje do kraja, kjer je postavljen poseben znak ali drugo opozorilo, s katerim je označeno ustavljeno vozilo; 2. pred prehodom za pešce; 3. na delih ceste, po katerih hodi veliko pešcev, še posebej, če so na cesti ali ob cesti otroci; 4. na ostrih in nepreglednih ovinkih; 5. na zoženih delih ceste; 6. na delih ceste z velikim vzdolžnim nagibom; 7. ko se približuje nepreglednemu vrhu klanca; 8. ko prehiteva ali srečava kolono pešcev ali vozi mimo nje; 9. ko prehiteva ali srečava vprežna vozila, živino ali jezdece ali vozi mimo njih; 10. če je vozišče pokrito s snegom, ledom, vodo, listjem, blatom ali s čim drugim in je zaradi tega spolzko; 11. na nepreglednih križiščih; 12. kjer se izvajajo dela na cesti; 13. ob prehitevanju ali srečevanju vozil izrednih dimenzij ali vojil s tovorom izrednih dimenzij; 14. če je vidljivost občutno zmanjšana; 6. člen Voznik, ki namerava znatno zmanjšati hitrost motornega vozila, mora svoj namen, razen ob neposredni nevarnosti, naznaniti tako, da nekaj krat zaporedoma pritisne na delovno zavoro. Promet v križišču 7. člen Voznik, ki se z vozilom približuje križišču, na katerem promet ni posebej urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali z znaki, ki jih daje pooblaščena uradna oseba, se mora prepričati, če je cesta, na katero zavija prosta in po potrebi zmanjšati hitrost ali vozilo ustaviti. Hrup 8. člen Voznik ne sme z vozilom na motorni pogon povzročati nepotrebnega hrupa in zlasti ne sme: L brez potrebe pustiti motorja v teku, kadar vozilo stoji; 2. močno dodajati plina motorju, kadar vozilo stoji, ali sunkovito speljavati z močnim dodajanjem plina; 3. pustiti motorja v teku, kadar vozilo stoej pred za- prtim cestnim prehodom čez železniško progo; 4. voziti v ovinkih in pri za-vranju v križiščih s premočnim pospeškom ali brez potrebe premočno zavirati; 5. preglasno zapirati vrat ali pokrova prtljažnika in motorja vozila. Ustavljanje in parkiranje 9. člen če je vozilo ustavljeno ali parkirano vzporedno z vzdolžno osjo ceste, mora stati tako, da kolesa niso odaljena več kot 0,30 m od roba vozišča. Na prometnih površinah, namenjenih za ustavljanje in parkiranje vozil, na katerih določen prostor za vsako posamezno vozilo, sme voznik ustaviti oz. panirati vozilo samo na takem prostoru in tako, kot dločajo označbe. Pri ustanavljanju ali parkiranju mora pustiti voznik med svojim vozilom in vozilom, ki je bilo prej ustavljeno ali parkirano, dovolj prostora, da se lahko to vozilo znova vključi v promet. Pri ustavljanju in parkiranju in ko namerava odpeljati, se mora voznik prepričati, če to lahko stori, ne da bi povzročil škodo na tujem premoženju. 10. člen Da se motorno vozilo ne bi samo premaknilo s kraja, na katerem je bilo puščeno, mora voznik ukreniti naslednje: 1. prestaviti ročico menjalnika v ustrezni prenos in po potrebi pritegniti parkirno zavoro; 2. obrniti sprednja kolesa vozila, ki je ostalo na cesti z vzdolžnim nagibom in sicer proti robu vozišča — če je obstal z vozilom na klancu navzdol, oziroma proti sredini vozišča — če je obstal z vozilom na klancu navkreber; 3. podložiti klinaste pod ložke pod ustrezna kolesa, če pusti na cesti z vzdolžnim nagibom vozilo, ki mora po predpisih imeti take podlož-ke. Motorno vozilo je puščeno na cesti v smislu prejšnjega odstavka, kadar ga voznik parkira in zapusti tako, da ne more imeti nad njim neposrednega nadzorstva, in kadar voznik ustavi vozilo na cesti, da bi popravil okvaro. Da ne bi kdo nepoklican uporabil motornega vozila za vožnjo, mora voznik, ki zapusti motorno vozilo tako, da nad njim ne more imeti neposrednega nadzorstva, ukreniti naslednje: 1. ustaviti motor in vzeti s seboj ključ za zagon motorja; 2. na vozilu, za katero je predpisano, da mora imeti napravo, ki varuje vozilo pred tatvino, postaviti napravo v položaj, ki preprečuje premikanje vozila; 3. zapreti vsa okna na vozilu; 4. zakleniti ključavnice na vratih in pokrovih vozila in njihove ključe vzeti s seboj. 12. člen Znak, s katerim se označuje na vozišču ustavljeno motorno vozilo, mora biti postavljen v pokončnem položaju pravokotno na vzdolžno os ceste, na razdalji do 1 m od roba vozišča in najmanj 50 m za ustavljenim vozilom. Vleka vozil 13. člen Razdalja med vlečnim motornim vozilom in z vrvjo vlečenim motornim vozilom mora znašati 3 do 5 m, razdalja med vlečnim motornim vozilom pa je lahko tudi manjša od 3 m, vendar ne manjša od 2 metrov. 14. člen Ce se vozilo na motorni pogon vleče z vrvjo ali s togo zvezo (drogom), mora tisti, ki uporablja vlečeno vozilo, imeti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, kateri pripada vlečeno vozilo. Promet vozil na motorni pogon 15. člen Posebno predelani vprežni voz, ki ga po cesti vleče kmetijski traktor, mora imeti kolesa s pnevmatikami in na zadnij strani dve rdeči luči za označevanje vozila, dva smerna kazalca in dva odsev nika (katadioptra), nameščene po predpisih, ki veljajo za priklopna vozila. Vprežni voz iz prejšnjega odstavka mora biti pripet h kmetijskemu traktorju z ojnico tako, da je razdalja med kmetijskim traktorjem in vprežnim vozom ves čas vožnje enaka, da je zagotovljena stabilnost obeh vozil, in da se vprežni voz ne more sam odpeti. Če je vprežni voz brez zavor, ne sme njegova naj večja dovoljena teža presegati teže traktorja, h kateremu je pripet. 16. člen Če delovni stroj ali moto-kultivator nima naprav za da-ajnje svetlobnih signalov in voznik zaradi konstrukcije vozila ali zaradi tovora na priključku ne more z ročnimi znaki nedvoumno naznanL ti, da namerava spremeniti smer ali način vožnje, mora to storiti spremljevalec. 17. člen Vozniki motornih koles, koles z motorjem in koles ne smejo prevažati predmetov, ki za več kot lm presegajo širino vozila, ali ki segajo več kot 0,5 m čez skrajno točko na sprednji ali zadnij strani vozila, ali katerih teža zmanjšuje stabilnost vozila. Vozniki iz prejšnjega odstavka ne smejo na vozilih prevažati nevarnega orodja (kose, vile, ipd.). Promet vprežnih vozil in gonjenje živine 18. člen Kadar pešec prečka cesto, ki je rezervirana za promet motornih vozil in na prehodu čez železniško progo v ravnini brez zapornic ali pol-zapornic, mora voznik vprežnega vozila voditi vprežno žival tako, da hodi pred njo ali ob njej. 19. člen Posamezne živali ter črede ali krdela, sme po cesti goniti ali voditi le tisti, ki jih glede na svojo starost ali fizične lastnosti lahko ves čas popolnoma obvlada in ukrene, kar je reba, da prepreči nevarnost. PRILOGA — STRAN 2 Novi prometni predpisi (Nadalj. s 1. str. priloge) Hoja pešcev 20. člen Pešec ne sme prečkati vozišča na krajih, kjer je na vozišču neprekinjena črta, ali so vozni pasovi kako drugače med seboj ločeni. Pešec mora na zaznamovanih prehodih za pešce iti čez vozišče po desni strani prehoda. Preden stopi na vozišče, da bi se izognil oviri na pločniku, se mora pešec prepričati, če lahko to stori varno glede na ostale udeležence v prometu. Obveznosti voznikov do pešcev 21. člen Voznik ne sme ogrožati ali ovirati pešcev, ki so na pločniku, na otoku za pešce, ali ki na predpisan način hodijo po vozišču. Voznik, ki vozi čez pločnik, ko vozi v oz. iz garaže, dvorišča ali kakšne druge površine, ki ni namenjena za javni promet, mora pustiti mimo pešce, ki hodijo po njem. Voznik, ki vozi po vozišču, na katerem so luže mora vožnjo tako prilagoditi, da ne škropi pešcev, voznikov koles z motorjem in kolesarjev. Prevoz oseb 22. člen V motornem vozilu, namenjenem za prevoz potnikov se sme voziti le toliko oseb, kolikor je navedeno v prometnem dovoljenju. Dva otroka stara do deset let se v smislu prejšnjega odstavka štejeta za osebo. Otroci do desetega leta starosti se ne smejo voziti na sprednjem sedežu v osebnem avtomobilu. 23. člen Voznik ne sme voziti oseb v zaprtem prostoru motornega vozila, ki se ne da odpirati od znotraj, razen v vozilih organov za notranje zadeve, oboroženih sil SFRJ in pravosodnih organov. 24. člen V avtobusu ali trolejbusu, kj vozi v javnem mestnem ali primestnem prometu, se sme stoje voziti največ toliko potnikov, kot je to navedeno v prometnem dovoljenju. 25. člen Število in položaj ljudi v vozilu med vožnjo ne sme ovirati voznika, da ne bi mogel brez ovire izvrševati vsega, kar mora storiti z vozilom in mu ne sme zmanjševati možnosti za manevriranje ali vidnega polja. Potnik ne sme med vožnjo skakati na vozilo ali skakati z njega in ne odpirati vrat ali se nagibati iz motornega vozila. Označba vozil 26. člen Avtobusi, ki vozijo v mestnem ali primestnem prometu, morajo imeti na levi polovici svoje zadnje strani na vidnem mestu označbo v obliki rumenega kroga, obrobljenega z rdečim robom, na katerem je s črno barvo zapisana številka naj večje dovoljene hitrosti, s katero smejo voziti. 27. člen Če segajo na motornem vozilu vgrajene naprave več kot 2 m čez najbolj odaljeno točko na sprednji ali zadnji strani vozila (dvigalo, žerjav itd.), mora biti na takih napravah s sprednje ali zadnje strani z vsake bočne strani najmanj po ena tabla kvadratne oblike, velikost 50 x 50 centimetrov, pobarvana izmenoma s poševnimi vzporednimi črtami oranžne in bele barve, ki odsevajo svetlobo. Table iz prejšnjega odstavka morajo biti nameščene tako, da ne ovirajo vidljivosti vozniku. Od površine vozišča table ne smejo biti oddaljene več kot 2,60 m in ne manj kot 0,40 metra. Ureditev prometa ob delih na cesti 28. člen Organizacija združenega dela, ki mora zaradi del na cesti urediti promet vozil le po enem pasu, mora poskrbeti za izmenično puščanje vozil na obeh skrajnih točkah takega cestnega odseka tako da: — namesti začasne naprave, ki dajejo svetlobne prometne znake z lučmi rdeče in zelene barve — če je odsek nepregleden in trajajo dela daljši čas; — delavec org. združenega dela, ki izvaja dela, daje znake z dviganjem oziroma spuščanjem rdeče in zelene zastavice ali z nameščanjem rdeče in zelene table — če je odsek pregleden po vsej dolžini in trajajo dela le krajši čas. Rdeči znaki pomenijo prepoved vožnje, zeleni pa dovoljujejo vožnjo. Dolžnost voznikov ob izvajanju nadzorstva 29. člen Kadar pooblaščena uradna oseba organa javne varnosti preiskuje voznika s sredstvi ali aparati za ugotavljanje alkoholnih motenj, učinka mamil ali psihoaktivnih zdravil, se mora voznik pri preizkusu ravnati po tehničnih navodilih proizvajalca sredstva ali aparata, ki mu jih posreduje pooblaščena uradna oseba. 30. člen Kadar pooblaščena uradna oseba organa javne varnosti ugotavlja tehnično brezhibnost vozila, mora voznik opraviti potrebne operacije za izvršitev takega pregleda. Voznik mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa javne varnosti pokazati opremo, ki je predpisana za vozila, voznik tovornega motornega vozila pa tudi listine o tovoru. Kazenske določbe 31. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in druga pravna oseba: L če odredi ali dovoli, da se v njenem motornem vozilu vozi več oseb, kot je navedeno v prometnem dovoljenju (22. čl.); 2. če odredi ali dovoli, da se v njenem avtobusu ali tro-ali primestnem prometu vozi lejbusu v javnem mestnem stoje več potnikov, kot je navedeno v prometnem dovoljenju (24. čl.); 3. če njen avtobus, ki vozi v mestnem ali primestnem prometu, nima označbe o naj. večji dovoljeni hitrosti (26. člen); 4. če njeno motorno vozilo z vgrajenimi napravami, ki segajo več kot 2 m čez najbolj oddaljeno točko na sprednji ali zadnij strani vozila, v cestnem prometu ni predpisano označeno (27. čl.); 5. če ob delih na cesti ne uredi prometa vozil po določbah 28. čl. tega pravilnika. Z denarno kaznijo od 20 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe. 32. člen Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek: 1. voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z 18. členom tega pravilnika; Modemi cestni objekti — večja varnost v prometu 2. voznik motornega vozila, ki vozi vnasprotju s tretjim odstavkom 21. člena tega pravilnika; 3. voznik motornega vozila, ki prevaža potnike v nasprotju z 22. členom tega pravilnika; 4. voznik motornega vozila, ki prevaža osebe v nasprotju s 23. členom tega pravilnika; 5. voznik avtobusa ali trolejbusa v mestnem ali primestnem prometu, ki prevaža potnike v nasprotju s 24. členom tega pravilnika; 6. potnik, ki med vožnjo ravna v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena tega pravilnika. 33. člen Z denarno kaznijo 20 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek: 1. voznik vozila na motorni pogon, ki povzroča nepotreben hrup (8. člen); 2. voznik delovnega strojf ali motokultivatorja, ki pri spremembi smeri ali načina vožnje ne upošteva določbe 16. člena tega pravilnika; 3. pešec, ki prečka vozišče v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena tega pravilnika. Končna določba 34. člen Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 01/1-S-010/47-74 Ljubljana, dne 28. junija 1976. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. Težko fizično delo . .. ... so zamenjale moderne ogrevalne naprave Ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja, razstava Arhiva SR Slovenije na Bogenšperku »Ivan Cankar in delavsko gibanje« Razstava Ivana Cankarja Na gradu Bogenšperk je bil 28.9.1976 kulturni praznik ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. V knjižnični dvorani so se zbrali predstavniki družbenopolitičnega življenja, samoupravnih interesnih skupnosti in gospodarstva v občini ter številni gostje, med njimi Marija Obiak-čami, direktorica Arhiva SR Slovenije, profesor Tine Orel in Ema Umek, ki je postavila razstavo in ob razlagi vodila po razstavi. V kulturnem programu so sodelovali basist Ladko Korošec, ki ga je s harmoniko spremljal Milan Stante, Mateja Podlogar pa je prebrala odlomek Ivana Cankarja »Skodelica kave«. V svečanem govoru je predsednik Kulturne skupnosti Litija Marjan Oblak uvodoma povedal: Na gradu Bogenšperk je leta 1672 začel Valvazor pisati zgodovino o življenju naših prednikov. -Polnih 30 let je nastajalo delo »Slava Vojvodine Kranjske«, ne da bi se tedaj kdo zavedal, kako bogata kulturna dediščina na- staja. Danes, 300 let kasneje in ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja, pa v tem gradu odpiramo razstavo, ki jo je postavil Arhiv SR Slovenije pod naslovom »Ivan Cankar im delavsko gibanje« — ta razstava želi prikazati, kako je Cankarjevo socialno poreklo vplivalo na njegove poglede, politično opredelitev in njegovo vključitev v delavsko gibanje. Cankarjeva politična pot je prikazana z dokumenti o takratnem delavskem gibanju v zavzetosti za revolucionarno politično misel, ki se je mnogokrat razlikovala od uradnih stališč stranke, katere kandidaturo je na državnozborskih volitvah 1907 dobil. Na številnih predavanjih je Cankar utemeljeval svoje poglede — med drugim — je s temo »Slovenci in Jugoslovani« aprila 1913 razložil rešitev slovenskega in jugoslovanskega vprašanja, dalje je v predavanju »Očiščenje in pomlajenje« aprila 1918 v Trstu prisodil proletariatu najvišje in najčistejše mesto v odločilnem boju za osvobojenje narodov izpod tujih jarmov. Že takrat je Ivan Cankar utemeljeval temeljna načela socializma kot last vseh narodov: toda — pota, ki vodijo do teh ciljev, si mora začrtati le vsak narod zase, po svoji posebnosti, po svojih gospodarskih, političnih in kulturnih razmerah. Te Cankarjeve ideje v boju za narodno osvoboditev so bile vtkane v naš narodnoosvobodilni boj in ljudsko revolucijo. M. O. Na proslavi je nastopil Ladko Korošec Vsak dom za novi... (Nadaljevanje s 4. str.) DANILO CVETEŽAR — sekretar III. OO ZK: »Stanje v zdravstvenem domu je zadnje čase nevzdržno. Vzrokov za to je več. Vsi pa so nam v glavnem znani. Sam dom je prostorsko premajhen, zato je nemogoče povečati število bolniških mest. Zaradi preobremenjenosti zdravnikov, so ti večkrat slabe volje, nekontrolirano zmerjajo ljudi, ki že ure in ure čakajo na sprejem. Ve se, da bi se mo- ralo zdravstveno osebje v takšnih trenutkih zadržati, vendar se moramo zavedati, da imamo vsi svoje težave. Zato mislim, da je povečan samoprispevek edina pravil, na pot, da bomo prišli do cilja za katerim že dolgo časa težimo. Od povišanega samoprispevka pričakujem nov moderno opremljen zdravstveni dom, brez zgoraj navedenih problemov in z več specialističnimi ordinacijami. Lokacija je dobra, le da bodo urejene tudi ceste in urejen lokalni avtobusni promet.« MARJAN MALI — sekretar I. OO ZK Predilnice Litija Menim, da zdravstvene usluge v naši občini niso dobre, saj so čakalne dobe v amblantah predolge. To je verjetno zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev, katerih število pa se more povečati zaradi prostorske utesnjenosti, kar dokazujejo čakalnice v našem zdravstvenem domu, ki so že skoraj vse na hodnikih. JAZ SEM ZA Poleg tega pa se v naši občini čuti pomanjkanje nekaterih vrst zdravstvenih uslug, kot na primer fizioterapije. Te usluge so praviloma kratkotrajne, vendar danes za to- vrstne zdravstvene usluge delovni ljudje potujejo v Ljubljano itd. Mislim, da je nujno potrebno, da odpravimo zgornje po- manjkljivosti in omogočimo zdravstvenim delavcem boljše pogoje dela, s tem pa izboljšamo tudi kvaliteto teh storitev, katerih porabniki smo občani. Želim, da bo vse narejeno po načrtih in v predvidenih rokih in bo tako zamisel o novem zdravstvenem domu skorajšnja stvarnost. Lokacija je izbrana glede na porabnike storitev. Tudi Šmartno in okolico moramo upoštevati in pri izbiri ne smemo preveč litijsko misliti. Po mojem mnenju je lokacija v redu. Ali ste že slišali... (Nadaljevanje s 3. str.) Ali se bomo tudi mi uvrstili med poškodovance? — da nekateri še vedno ne razumejo, da moramo začeti z delom trezni in spočiti. Tako bo manj jeze, nejevolje in godrnjanja. Posnemajmo tiste, ki so stopili na pot abstinence. Tudi njim ni bilo lahko, vendar so zmagali. Franc Lesjak Nov viličar na akumulatorski pogon, z nosilnostjo 600 kp, bomo uporabljali za prevoz in skladiščenje kontejnerjev s cevkami in predprejo v oddelku predpredilnice. Med ležaji navpičnih trgalnih valjev in nosilnim ogrodjem rahljalnega stroja se nabirajo vlakna. Zaradi trenja nastale iskre zelo hitro zanetijo bombažna vlakna. Večkratno čiščenje v posamezni izmeni preprečuje te požare. Rok no jetrih, žolčniku in trebušni slinavki Med čiščenje izčeska v česaLnem stroju ne smemo držati ročico za vklop, ker jo lahko nehote obrnemo in vklopimo stroj. Pri popravilu stroja se zavarujemo pred nenadnim vklopom z blokimo napravo. Poškodbe v mesecu oktobru 1976 (Nadaljevanje z 8. številke) Vendar pa imamo tudi v času, ko nam še ni na voljo tak splošen test, nekaj zadovoljivih metod za zgodnje ugotavljanje raka. Razen tega pa poznamo tudi nekaj simptomov, ki nas lahko opozorijo nanj. Tako opozorilo je npr. zvišana sedimentacija rdečih krvničk v krvi, prav tako povečana jetra ali žolčnik, ki ju ob preiskavi lahko otipljemo. Vendar je treba spet povedati, da je zvišana sedimentacija pogostna tudi pri raznih vnetjih in drugih boleznih. Povečana jetra pa so veliko bolj kot za raka značilna za vnetje jeter, cirozo, alkoholizem, srčna obolenja itd. Ker se ta obolenja lahko zahrbtno sprevržejo v raka, je potrebnih nekaj orientacijskih preiskav: najprej rentgensko slikanje žolčnika, želodca in dvanajsternika. Hkratne laboratorijske preiskave za analizo encimov krvi nam lahko zelo koristijo. Koristne so lahko tudi preiskave z radioizotopi. Te nam lahko pokažejo okvare na jetrih že, če je tumor velik dva centimetra. Evfemija MARKELJC: Konec septembra 1976 je tovarišica Femi dopolnila 55 let, kar zadostuje za starostno upokojitev. »Zaposlila sem se z 20 leti. Službo sem dobila v predilnici. Delala sem v sukalnioi. Tu sta bila zaposlena tudi moj oče in mož. Ko je bila med vojno, leta 1942 ali 1943 —■ ne spominjam se dobro — redukcija delovne sile (odpustili so skoraj vse delavce), smo bili vsi trije brez službe. Jaz sem ostala doma, mož in oče pa sta dobila delo pri gradnji cest. Nekaj let po vojni sem se ponovno zaposlila v naši tovarni, tokrat v predilnici II. Kasneje sem zopet prišla v sukalnico, kjer sem bila do konca. Sedaj, ko sem dopolnila 55 let, imam 28 let delovne dobe. Ne vem kakšna bo pokojnina, ker še nisem dobila odločbe. Nikoli se nisem pehala za čim večjim Biokemične laboratorijske preiskave pa vendarle niso popolnoma zanesljive. Težava je v tem, da tumor lahko uniči že polovico jetrnega tkiva, pa jetra še zmeraj opravljajo svojo nalogo v tolikšni meri, da so izvidi normalni in nas tako pustijo na cedilu. Onkologija pa vendarle koraka spodbudno naprej. Napredek v ugotavljanju raka nam je prinesla citološka diagnostika. Jetra, žolčnik in trebušna slinavka izločajo namreč po skupnih izvodilih v dvanajsternik sokove. Ce dvanajsternik izperemo, lahko pod mikroskopom odkrijemo v teh sokovih odluščene rakave celice. Najbolj zanesljiv diagnostični ukrep pa je takoimemovana laparaskopi-ja. Lotimo se je tako, da trebušno steno krajevno omrtvičimo in jo prebodemo: skozi to odprtino uvedemo v trebušno votlino optičen instrument, ki mu pravimo endo-skop. Z vbrizganjem zraka trebušne stene nekoliko razmaknemo, toliko, da lahko pregledamo površno jeter, dele žolčnika, črevesa in sprednjo steno želodca. Pri tem lahko odščipnemo tudi ko- zaslužkom, ker vem, da sreča v življenju ni odvisna od denarja, temveč od odnosov med prijateljicami, kolegicami itd. V službi sem se zelo dobro počutila. Na delu smo si med seboj pomagale. Poslovilno slavje sem priredila na kegljišču. Takrat so mi prijateljice podarile prekrasno darilo, in izrabim še to priliko, da se vsem še enkrat najlepše zahvalim. Kaj bom delala sedaj ? Dela imam zelo veliko. Veliko je takšnega dela, katerega smo morale zaposlene žene kratko-malo zanemarjati. Okoli hiše je lep vrt, imam zajčke, veliko pletem, rada hodim na izlete, v gozd, med ljudi. Skrbim za hčerkino družino. Res, dela mi ne bo zmanjkalo; vesela sem, da je tako.« Julka GORŠE: Izpolnila je 35 let delovne dobe, od tega je bila zaposlena 31 let v naši tovarni, v predilnici kot pre-dica. Stane LAPORNIK: Ima 39 let delovne dobe. V Predilnici je bil zaposlen nekaj čez 30 let, kot ključavničar v obratnih delavnicah. Ljudje smo različni. Nekateri prav radi povedo kaj o sebi — za časopis, nekateri pa tega ne marajo. Tako nista o sebi želela pripovedovati tov. Julka Gorše in tov. Stane Lapornik. Vsem trem se lepo zahvaljujemo za njihov delež, ki so ga prispevali s svojim delom v našem podjetju. Želimo jim še mnogo veselih, zadovoljnih in zdravih let. Matic Malenšek šček sumljivega tkiva da bi ga preiskali pod mikroskopom in ugotovili, ali gre za raka ali ne. Rak je torej odkrit. Kaj sedaj? Najuspešnejše orožje je nož, če z njim uspemo, da rakavo tkivo v celoti izrežemo. To pa je mogoče le takrat, kadar je rak še omejen in se še ni predaleč razširil v okolico. Kadar raka ni moč v celoti izrezati, nam nekatere možnosti nudi sodobno obsevalno zdravljenje. Z njim bolniku lahko olajšamo težave in podaljšamo življenje. Sodobne obsevalne naprave: »gamatron«, »teratron« in »be-tatron«, so nam na voljo tudi na našem onkološkem inštitutu. Z žarki visoke energije, ki jih natančno usmerimo v določeno globino, lahko rakavo tkivo popolnoma uničimo ali pa ga vsaj za nekaj časa zavremo v rasti. Raziskovalci po svetu pa se zdaj vse bolj ogrevajo za kemoterapijo, za zdravljenje z zdravili. Ta sredstva imajo vsekakor največjo bodočnost v zdravljenju raka, saj z njimi lahko napademo rakave celice tam, kjer jim s kirurgijo in z obsevanjem ne moremo blizu. Danes je glavna vloga kemoterapije lajšanje napredovale bolezni in njene vrednosti ne bi smeli podcenjevati. Cesto pozabljamo, da gre v interni medicini pri večini bolezni samo za paliativno in ne vzročno zdravljenje. Bo dočnost kemoterapije pa je v kombinaciji s kirurgijo in radioterapijo v zdravljenju začetne bolezni. Rešitev problematike zdravljenja raka vidimo v iskanju bolj učinkovite terapije. To zahteva klinične raziskave novih zdravil in kombinacij pri napredovali bolezni, ko odpovedo vsi ustaljeni načini zdravljenja ter vključitev tako dobljenih optimalnih shem s kirurgijo in radioterapijo v zdravljenje začetne, domnevno ozdravljive bolezni. Domnevamo, da bo predlagana strategija odkrila načine, s katerimi bomo uničili subklinična matastatična mi-krožarišča in rizičnim bolnikom podaljšali preživetja. Strah pred rakom je vsajen v vse nas. Nespametno pa je, če zapiramo oči pred njim in se nebogljeno udarno v usodo. Še zmeraj premalo znano dejstvo je, da se proti tej bolezni lahko uspešno borimo, če le znamo dovolj skrbeti za svoje zdravje. Tudi za raka velja stara resnica, da je bolezen bolje pie-prečevati kot zdraviti. Tudi pri tako zavratnem raku, kot je leta na jetrih, žolčniku in trebušni slinavki, lahko nekaj storimo za njegovo preprečevanje: ne pretiravajmo s pitjem alkoholnih pijač, skrbimo za zdravo in redno prehrano ter se — če imamo žolčne kamne — čimprej odločimo za operacijo. Društvo SRS za boj proti raku V mesecu oktobru smo imeli tri obratne poškodbe. Vsi trije poškodovanci so iz oddelka predprediinice. V predpredilnici so večkrat transportna pota zatrpana z vozički. Z nabavo kontejnerjev in mehanizacijo transporta, bo tudi ta pomanjkljivost odpravljena. Zaradi okvar, zastojev, predenja nizkih številk preje in bolniškega staleža, nastajajo motnje v proizvodnji, ki se odražajo tudi v porastu poškodb. 1. Borišek Franc — mojster Opis poškodbe: Ob mesečni inventuri je mojster popisoval zaloge predpreje, ki je bila naložena v pločevinastih vozičkih. Med popisom je hotel umakniti voziček napolnjen s flyersk:mi cevkami. Z levo roko je s strani potegnil proti sebi voziček, v desni roki pa je držal knjigo s popisnimi listi. Zaradi izgubljenega ravnotežja, se je voziček nagnil, katerega pa poškodovanec ni mogel zadržati in se je zato prevrnil in mu poškodoval gleženj leve noge. Vzrok: Nepredvidevanj e nevarnosti in zatrpanost prostora s cevkami in predprejo. Varnostni ukrep: Nabava kontejnerjev (zabojev) za skladiščenje predpreje in cevk in prevoz kontejnerjev z viličarjem. 2. Lamovšek Marta — po-služevalka raztezalk in česal-nih strojev Opis poškodbe: Pri nameščanju praznih loncev v tirno vodilo grobe raztezalke, je posluževalka opazila okvaro na spenjalnem delu lonca. Ker se lonec lahko sprosti iz tirnega vodila le na odvajalnem delu raztezalke, bi morala posluževalka izločiti tudi lonec z dotekajočimi prameni, zato je lonec dvignila z rokami iz tirnega vodila. Ob dvigu lonca se je lonec zapel ob zapenjalno ročico mehanizma. Ob močnejšem pritisku prstov ob rob lonca, si je poškodovanka zvila palec desne roke. Vzrok: Nepravilen način dela. Varnostni ukrep: S strani službe varstva pri delu izvrše šen kontrolni pregled loncev in objava poškodbe v našem glasilu. 3. Eržen Nada — posluževalka raztezalk in česalnih strojev Opis poškodbe: Pred odstranitvijo izčeska iz česala, je delavka s prsti desne roke obrnila vzdolžno vklopno ročico od sebe in če-salni stroj ustavila. Med odstranjevanjem izčeska je še vedno držala desno roko na ročici in podzavestno okreni-la ročico proti sebi in tako stroj vključila v obratovanje. Bodice česala so ji poškodovale kazalec leve roke. Vzrok: Nepravilen način dela poškodovanke pri odstranitvi izčeska. Varnostni ukrep: Vse poslu-ževalke česalnih strojev so bile seznanjene s poškodbo in opozorjene na pravilen postopek čiščenja. Upokojeni so bili Kadrovske vesti PRIŠLI V MESECU OKTOBRU 1976 1. 10. 1976 Klemenčič Franc, Šmartno, Dvor 33 — čistilnica 1. izmena I. 10. 1976 Kaplja Milan, Litija, Trg na Stavbah 6 — pripravnik II. 10. 1976 Culibrk Nada, Litija, Rozmanov trg 9 — predilnica sintetike 2. izmena 11. 10. 1976 Redid Draginja, Šmartno, Šmartno 1 — predi linča 2. izmena 11. 10. 1976 Benegalija Marinka, Litija, C. Zasavskega bataljona 5 —■ čistilna kolona predpredilnice 11. 10. 1976 Klančar Anton, Litija, C. Zasavskega bataljona 7 — predilnica bombaža 2. izmena 11. 10. 1976 Černe Ciril, Litija, Ul. 25. maja 13 — čistilnica 4. izmena 11. 10. 1976 Ivanušič Bojan, Litija, Zg. Log 2 — čistilna kolona predilnice bombaža 11. 10. 1976 Strmaljan Jože, Litija, Ponoviška 5 — čistilna kloona predpredilnice 15. 10. 1976 Baloh Marija, Polšnik, Šumnik 2 — predpre-dilnica 1. izmena 19. 10. 1976 Hiršelj Pavla, Polšnik, Tepe 37 — sukalnica efektnih sukancev 18. 10. 1976 Nišič Fatima, Zagorje, Okrogarjeva 9 — sukalnica efektnih sukancev 18. 10. 1976 Kepa Jože, Šmartno, Ješče 1 —■ čistilnica odpadkov 4 izmena 18. 10. 1976 Malič Marica, Zagorje, Okrogarjeva 19 — predpredilnica sintetike 2. izmena 18. 10. 1976 Bečič Hanifa, Litija, Rozmanov trg 12 — predpredilnica 2. izmena 18. 10. 1976 Borišek Antonija, Litija, Rozmanov trg 22 —-sukalnica efektnih sukancev 18. 10. 1976 Birk Marija, Litija, Rozmanov trg 14, obrat družbene prehrane 19. 10 1976 Berčon Vinko, Jelša 5 — predpredilnica 4. izmena 25. 10. 1976 Mujezinovic Ka-da, Zagorje, Kopališka 4 — predilnica bombaža 1. izmena ODŠLI V MESECU OKTOBRU 1976 6. 10. 1976 Goršek Antonija, Litija, Frtica 8 — sukalnica 1. izmena — upokojitev 8. 10. 1976 Gergar Marjan, Kočevje, Livold n. h. — transport — odhod v JLA 12. 10. 1976 Zdravkovih Nevenka, Litija, Brodarska 14 — sukalnica efektnih sukancev — odhod v poskusnem roku 12. 10. 1976 Pajer Veno, Litija, Marokova 19 — remont predilnice bombaža — odhod v JLA 14. 10. 1976 Skubic Anton, Litija, Ponoviče 17 — predpredilnica 2. izmena — odpoved delavca 19. 10. 1976 Skubic Anton, Litija, Ponoviče 17 — zabo-jarna — upokojitev 21. NOVEMBRA BOM GLASOVAL »ZA« 31. 10. 1976 Polak Helena, Litija, C. Zasavskega bataljona 19 —• proizvodni sektor — odpoved delavke 19. 10. 1976 Ocepek Angela, Litija, Rozmanov trg 12 — predilnica bombaža 1. izmena —- pismeni sporazum PRENEHANJE ZARADI NEOPRAVIČENIH IZOSTANKOV 1. 9. 1976 Mali Milena, Trbovlje, Opekarna 19 — predpredilnica 3. izmena 19. 10. 1976 Doric Kada, Zagorje, Kidričeva 31 — predpredilnica bombaža 1. izmena Litijsko godbo no obisku \r Domu počitka »Tišje« Litijska godba na pihala pod vodstvom Jožeta Dobravca. Med člani domske skupnosti v Domu počitka Tišje — Črni potok pri Litiji, je tudi Avgust Tomc-Gustelj, pesnik, ki skrbi za to, da se vsak važnejši dogodek v domu ohrani v verzih. Svoje prigodnice rad recitira na sestankih domske skupnosti, člani te skupnosti pa jih zelo radi poslušajo. 24. septembra letos jih je obiskala litijska godba. Na travniku pred domom so se razpostavili in igrali vesele pesmi. Vsi prebivalci doma so jih poslušali na dvorišču, in tudi vsa okna so jih bila polna. Da je bilo veselje še večje, je prav ta dan sijalo sonce, kar je letos prava redkost. Bilo je res prekrasno. To veselo razpoloženje pa je pokvarila smrt 85-letnega Štefana. Umrl je prav med koncertom. Vse to je naš Gustelj lepo opisal v tej prigodnici. OBISK LITIJSKE GODBE! Naša uprava je pobudo dala in Litijska godba nas je obiskala zaigrale čvrste, lahke in vesele da kar pete so srbele! Godbeniki stari, mladi so se postavili po trati, tako prijetno so igrali, da stari, mladi so postali. Dekleta mlada, itak že vesela od veselja jim lica so žarela, prav čvrsto bi se vrtele še starejše bi razvnele. Ker sonce toplo je sijalo je videz vsem še lepši dalo, tako da vsem bilo je toplo ob akordih z glasbico. Ko akordi zvokov so doneli vseh obrazi so žareli, vsak se nekam je zamislil in tegobe v sebi je zatisnil. Lepo čvrsto igrali so fantiči no pa vmes bili so dekliči pa tudi bili so možje kar so sivi pričali lasje. Vidi se da Litijani so enotni, prav vsi veselja hotni, naj bo star, mlad, prav vsi jim življenje v radosti žari. Gledaš lica vedra in žareča, te nehote obide sreča, ko vedri zvoki zadone, postane mladostno ti srce. Ko godba vzoke zadnje je odbila, predsednica se jim je zahvalila, tako smo jim hvaležni vsi Z željo, da bi še se videli. Prav med zvonkimi akordi, podlegel je ivljenjsk hordi, Štefan naš, dolgoletni član zato naj grob mu bo lahan! Gustelj Na poljskih mikalnikih »falubaz« lušči dolga bombažna vlakna iz zbiralnega bobna mikajoča snemalna sekirica. Ta ni zavarovana, zato je večja nevarnost za poškodbe. Zaradi lomov žaganih listov sekiric je več zastojev. V mesecu oktobru smo na prvem mikalniku »falubaz« pri zbiralnem bobnu odstranili sekirico in montirali novo odvajalno glavo oblikovalca pramena. Nova ureditev zagotavlja večjo varnost in kvaliteto pramena. Ob naši 90-letnici smo prejeli iz MTT gornjo zahvalo STRAN 8 Delavske športne igre KOŠARKA Meseca oktobra se je končalo tekmovanje DŠI v košarki. Tekmovalo je 8 ekip. Razdeljene so bile na dve skupini. Poleg delavcev — tekmovalcev iz naše tovarne so sodelovali v I. skupini še: IUV Šmartno pri Litiji, Komunala in obrtniki. Tekmovanje je bilo v petek 24. 9.1976. Naši tekmovalci so igrali: Predilnica : IUV — 34 : 20 Predilnica : obrtniki — 41 : 26 Predilnica : Komunala — 20 : 0 Prvo mesto v tej skupini je osvojila naša ekipa, drugo pa ekipa IUV. V drugi skupini, tekmovanje je bilo v petek 1. okotbra 1976, so tekmovale ekipe: Beton Zagorje — TOZD Litija, Prosveta (Litija in Šmartno), Prosveta (Gabrovka) in družbene službe. Prvo mesto je zasedla ekipa prosvete (Litija, Šmartno), drugo pa Beton. Finalno tekmovanje je bilo v soboto 9. 10. 1976. V polfinalu so se pomerili: Predilnica : Beton — 30 : 20, Prosveta (Litija, Šmartno) : IUV Šmartno (zmagovalec tega srečanja je bila Prosveta). V tekmi za prvo in drugo mesto — Predilnica : Prosveta je zmagala ekipa Predilni-nice (28 : 29/ in osvojila prvo mesto. Za našo ekipo so igrali: Cveto Kos, Dušan Babič, Peter Majcen, Brane Mahkovic, Franc Mešič, Miro Kralj, Egon Vovk, Marjan Gerger — vodja ekipe je bil Franc Ci-rar. Tekme so trajale 2 krat 10 minut. Tekmovanje je vzorno organiziral in vodil Košarkarski klub Litija. NOGOMET Prvi del tekmovanja DŠI v malem nogometu je bilo v soboto 16. 10. 1976 pred osnovno šolo v Litiji. Prijavile so se le tri ekipe, ostale, ki sicer sodelujejo pa s obile odsotne zaradi upravičenih razlogov. Te ekipe bodo tekmovale v drugi skupini. V prvi skupini so se srečali: Predilnica : IUV Šmartno (3:0) 3:3, Beton : IUV (1:1) 4:1, Predilnica : Beton (3:2) 7:3. Prvo mesto v skupini je osvojila ekipa Predilnice, drugo mesto Beton in tretje IUV. Za predilnico so igrali: Franc Mešič, Cveto Kos, Jože Nejedly, Janez Tišler, Bojan Tišler, Berto Kos, Janez Hauptman in Drago Jovanovič. To tekmovanje vodi Nogometni klub Litija. Poleg teh tekmovanj pa je naša ekipa spomlagi sodelovala še v rokometu. Dosegli so peto mesto. Dopisujte v glasilo Naša košarkarska ekipa, ki je osvojila prvo mesto na letošnjih DŠI. Od leve proti desni: Veno Pajer, Brane Mahkovic, Marjan Gergar, Peter Majcen, Dušan Babič in vodja ekipe Franci Cirar. Za razvedrilo zarjam na poslovno tajnost. Moje delo je na primer taka poslovna skrivnost, da celo jaz ne vem, kaj pravzaprav delam ... Razkrinkani zarotnik - Toliko smo si obetali od vas, zdaj pa slišimo, da za našimi hrbti skrivaj študirate . - ČE UPORABLJATI BELI ČLOVEK FILM 18-DIN, MU PRIPOROČATI OSVETLITEV 1/125 IN ZASLONKO 16. — KO SEM TI REKLA, NAJ POČISTIŠ HLADILNIK, NISEM MISLILA TAKOLE, MARKO! — KAKO SI UPAŠ REČI, DA NI VREDNO ŽIVETI' SAJ AVTO SPLOH SE NI ODPLAČAN IN HIŠA TUDI NEI — SVA ŽE TUKAJ! ALI SVA MOGOČE PREPOZNA?