u/ n n, ,)Jvk&zL" woie#a dcumne^a fuUtodaft&MufaHepazaltite HiUdae. I/si v oAoc U Midat{HiUn pohodom! Letn» naročnina znaša 40*— Din. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 18.160, Rokopisov ne vračamo! Telefon it. 21-OS. V Ljubljani, dne 16. septembra 1933. Štev. 37 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Notar Fran Tavzes t , V kratkem razdobju še ne polnih treh tednov že zopet tuguje Narodna odbrana ob svežem grobu enega svojih najboljših bojev-nukov pijonirjev naše zdrave nacionalne ideje. Kctmaj je zakrila gomila našega vzornega nierrtorja in elana Oblastnega odobora NO v Ljubljani, primarija dr. Vinka Gregoriča, že 1188 j© bridko presenetila povsem nepričakovana vest, da j© 11. t. ut v Kranju podlegel ®Qžgamj^kti kapi predsednik tamošnje Krajevne organizacije NO, notar Fran Tavzes. Bodil s© je 1. 1880. v sodnčmi Idriji kot sin rudarja. Vzorna rodbina Tavzesovih je štela 9 Olfrok in ni billa mala naloga pridnega glafiati s to splošno za- javnost je začela kričati, če so nacionalisti napravili kak pohod in ščitili čast jueosio* banskega in s tein tudi slovenskega imena In tako ni čudno, če Čitamo danes po vaseh ^gih in mestih bivše Spodnje Štajerske one prašne napise a la Splaschill, Loschnigg, ^phoschteritsch in podobne, ki predstavljajo direktno sramoto za nas Slovence. Te napise ^aj hodijo gledat naši slovenoborci in naši za slovenski jezik toliko skrbeči literati, pa bodo videli, kam vodi ona teoretična meglenost o pojmovanju jezika in naroda, ki se goji s tako navdušenostjo in s toliko potrošnjo sil pri nas. Po prevratu so čakali na našo vojsko v Celovcu in Beljaku, sprejeta bi bila popolnoma mirno in vdano in ne bi bilo plebiscita, če bi bili poslali vsaj dva bataljona svojih vojakov tja. Zal se to ni smelo zgoditi, naši, slovenski merodajni faktorji so odklanjali vsako nadaljevanje vojaškega udejstvovanja ter direktno gonili naše iz raznih front došle fante, naj gredo domov in naj prepuste vso skrb visoki diplomaciji naših tako izurjenih slovenskih diplomatov. Po prevratu bi si ne upal nihče črhniti niti besedice, če bi bila izšla uredba, da je treba slovenska imena pisati v pravilni slovenščini in da je kaznivo vsako potujčevanje teh imen. Te uredbe ni bilo in je še danes nimamo. Čemu tudi, ko pa so naši Nemci in nemčurji steber naše države in so tako potrebni nekaterim našim politikom za čas volitev! Stopite enemu našemu nemčurju na prst, takoj nastane hrup, pojavi se dr. Kraft ali kdo drugi in takoj zapoje tromba na umik. Nočemo navajati konkretnih primerov, ker nočemo napadati oseb, gre nam samo za sistem. Kot nacionalisti priznavamo tudi Nemcu pravico, da sme ljubiti svoj narod in da sme gojiti svoj materni jezik. Seveda mora spoštovati državo, v kateri živi, mora obvladati državni jezik ter se tega jezika posluževati povsod, kadar nastopa v javnem življenju. Ne priznavamo pa pravice našim lastnim ljudem, da bi smeli zaničevati svojo lastno mater in svojo lastno državo. Če nočejo postati pametni sami in nimajo toliko vesti, da bi se sami zavedali podlega izdajstva, ki ga delajo nad svojim lastnim narodom in svojo lastno državo, potem jim je treba to vest vzbuditi na način, ki je najbolj primeren. Z dobroto ne gre, to vidimo iz dogodkov zadnjih 15 let, ko je naša brezglava popusljivost samo opogumila te naše odpadnike in jim vcepila zavest, da so sakrosanktni in da jim nihče ne more ničesar. Treba bo torej drugače in sicer brez oklevanja in brez pardona. Ne bo treba telesnega nasilja in kaznivih dejanj, stvar vseh onih, ki sploh še dajo kaj na nacionalni ponos, bo, da stvar sprovedejo na povsem miren in dostojen način. Borci Narodne Odbrane so imeli 10. septembra 1933. v Ptuju in na poti do Ptuja dovolj prilike videti to našo nacionalno sra- moto, njih dolžnost je, da to sramoto odpravijo. Naj kriče naši politiki, naj se zgražajo naši »zapadno-kulturni« krogi, naša zemlja mora izgledati tudi na zunaj kot naša. Nemci ne bodo imeli pravice razburjati se nad nami, saj bomo posnemali samo primer njihovega boga Hitlerja in njihovega vzornika Mussolinija, pri tem pa ne bomo jemali ničesar, kar ni našega, marveč bomo vzeli samo ono čast in ugled, ki so nam jih vsled naše mlačnosti poteptali tujci s pomočjo lastnih poturic. Pa to je le malenkost, ki je sicer važna in se mora pod vsakim pogojem in čimprej izvršiti. Ptuj nam nalaga še vse druge dolžnosti, med njimi na prvem mestu dolžnost koncentracije vseh nacionalnih sil širom cele naše države. Bili smo optimistični v najtežjih časih, ko je partizanstvo cvetelo najbolj bohotno in uničevalo našo državo. Koliko nas je širom države? V milijone gre število nacionalistov širom države, ni pa med njimi nobene skupnosti. Posamezniki in posamezne skupine nastopajo ločeno, čeprav imajo vsi iste cilje, čeprav delujejo vsi na isti način in čeprav se zavedajo vsi, da današnje stanje ni idealno in da treba sprememb. Vse te mase je treba združiti v enoten nacionalistični pokret, temu pokretu je treba dati enotno vodstvo. Že po prvem nastopu bo ta pokret zmagal, kajti pridružili se mu bodo vsi oni, ki niso še popolnoma korumpirani po partizanstvu in koristolov-stvu. Ta ogromna armada bo imela na razpolago dovolj sredstev, da 'bo lahko uveljavila zakonitim potom svojo voljo, da bo lahko kontrolirala delovanje vseh odgovornih faktorjev in jim dajala smernice. Ne gre več za nas, nacionaliste, kot osebe ali kot predstavnike posameznih frakcij, gre za usodo naroda in države. Tukaj smo, vsi hočemo isto, dajmo si torej roke in v tem trenutku je zmaga naša. Ni nam treba posnemati tujih vzgledov, naša država in naš narod ne preneseta takih kopij, prevelika je naša samoniklost. Pokret naj bo v resnici jugoslovanski ne samo po imenu, marveč tudi po svojem bistvu, spo-štuje naj vse posebnosti posameznih delov našega naroda, ustvari pa preko teh posebnosti enotno nacionalno fronto. Interes države bodi vrhovni interes vsakega Slovenca, Srba in Hrvata in prav gotovo ne bo prišlo nikdar do tega, da bi se interesi jugoslovanske Jugoslavije križali kdaj z interesi jugoslovanskih Slovencev, Srbov ali Hrvatov. Sicer pa sentimentalnosti pri takih pokretih ne morejo in ne smejo igrati nobene vloge. Komur ni prav, naj obdrži svoje mnenje, toda ukloni naj svoj tilnik pred imperativno potrebo tega pokreta in njegovega udejstvovanja. Zgodovinski razvoj je šel in bo šel vedno preko vseh separatistov in dlakocepcev, v toku zgodovine so prišle in bodo prišle do veljave vedno le velike ideje. In jugoslovanska ideja je velika, saj more le ona ustvariti jugoslovansko Jugoslavijo od Tilmenta in Gospe Svete do Črnega morjja! To naj bodo nauki Ptuja za nas, nacionaliste, iz teh naukov izvajajmo posledice in strnimo svoje vrste! Kako se pišemo, kaj in kdo smo, to ne igra vloge, gre samo za vprašanje, če smo idealni in če znamo do-prinašati žrtve za ta svoj idealizem. Kdor je tak, ta je naš, pa naj pripada temu ali onemu stanu, naj se piše tako ali drugače, kdor pa ni tak, ta ne spada med nas. Vi, borei Narodne Odbrane, bodite seme porajajočega se jugoslovanskega pokreta, dokažite svojo jugoslovansko ideologijo z vsem svojim delom in udejstvovanjem in dajte nam, ki nismo včlanjeni v Vaših viteških sekcijah, pobudo in pogon, da gremo z Vami in da krčimo brez ozira na levo in desno pot Veliki Jugoslovanski Jugoslaviji. I, c. Še o šolskih knjigah V zadnji številki smo se dotaknili kočljivega vprašanja šolskih knjig s stališča cen in smo povedali svoje mnenje, da ne moremo niti v nižjiih razredih srednje šole bila proti' dobrim in cenim srbskim učnim knjigam, n. pr. za srbohrvaščino, nemščino, francoščino, saj nič ne škoduje, če učenec mimogrede profitira mallo cirilice aiii kako smbohirvatsko besedo. Vendar ne Ibi hoteli na to stvar gledati samo s trgovskega stališča, kakor to delajo založniki in njih zavezniki, ki zagovarjajo slovenske učne (knjige. Zavzeli smo se za slovenske starše, ker so po nepotrebnem žrtev teh razmer. Vprašanje je mnogo globlje in tako važno, da s© čudimo, da k temu molče oni fakitcirji, ki jim morajo biti uspehi naše šole predvsem pri srcu: to so direktorji, profesorji in starši... V Avstriji so imele vse šole z ds tim učnim jezikom enake predpisane šolske knjige; spominjamo se, da so bile v rabi dolga leta; pri nas je baje neki predpis, da morajo biti šolske knjige vsako leto na novo odobrene in imenda vsakih pet let izpopolnjene; vsled tega so bile letos prepovedane slovenske čitanke za višje razrede, če smo prav poučeni. Mnogi prirede »novo izpopolnjeno izdajo« svojih knjig, ki obstoji v tem, da popravijo par besedi in tiskovnih napak — in stara izdaja je zanič, gospod pisatelj je dobdl »za svoj trud« nov honorar, zalložnik bo že poskrbel, da pride do svojega dobička in ubogi starši plačujejo... Pred letom je izšla brošura o tem, kako se pri nas odobravajo šolske 'knjige, pri čemer je prišlo na dan, da pogosto dobe odobrenje slabi učbeniki, dooim so dobri odklonjeni. Posrečil s© je dokaz, da j© bil odobren slabo preplankan učbenik iz matematike, poln »kričeče ignorance, doaiim referat s temeljito kritiko ni prišel v poštev. Kdor se j© količkaj zanimal, kaj se godi na tem polju pri mas, s© je vendarle moral vprašati: kdo pa je tisti, ki o tem odloča, kje pa so gospodje, ki odobmjejo šolske knjige in kako vrše svojo dolžnost? Da je vse to izredne važnosti, o tem ne bo dvomil nihče, kdor je kdaj hodil v šolo. In če ne pr©j, vsaj po 6. januarju 1928. bi se bilo moralo začeti ujedinjevanje tudi ali celo predvsem v šoli in to v s šolskimi knjigami! A,ko bi bile vse knjige enake in prežete z enakiim duhom, bi ne bilo dano profesorjem na svobodno voljo, da so vodili našo srednješolsko mladino, kamor so hoteli, včasih naravnost v nasprotno stran od državnega in nacionalnega cilja, ki ga mora imeti naša šola. Kajti tudi že so profesorji različnega mnenja, je knjiga še vedno tista, ki druži, enači in ujedinjuje. To velja za vse predmete, posebno pa za zgodovino in narodni jezik, kjor je treba absolutne enotnosti, da je mogoča skupna in harmonična zgradba misli in nazorov, ne pa da eden zida in drugi podira. Zadeva slovenskih učnih knjig, ki je po»4ala v začetku letošnjega leta tako aktualna, je tako važna, da jo je treba temeljito razori ti in pojasniti, da ne bomo hodili okoli nje ka kor mačka okolfi vrele kaše; žalostno je, da se je dotaknil tega vprašanja — dasi enostransko — samo en list. Treba je bilo o tem izpregovoriti resno in na ves glas od v‘teh strani. (Saj vemo, da pri nas tudi to nič ne pomaga.) Posebno bi se morali oglasiti naša profesorji, ne posamezni, ampak v oelih skupinah, ako imajo v tem kako svoje stališče in če «ami vedo, kaj hočejo. Ali so si na jasnem glede tega vprašanja? Ali so za skupne učbenike v nekaterih predmetih? V katerih? Prav za prav bi morala taka vprašanja staviti šolska oblast, če ji je na tem, da se to vprašanje pravilno reši. Pravijo, da se še nikoli ni zgodilo, da bi bul kdo od zgorej po čem takem vprašal. Kje smo? Kod blodimo? Kam vodi ta večna zmes, nejasnost in negotovost? Kje je naš prosvetni program? Kdaj bo konec slepomišenja? Mogoče je samo dvoje; ali ja^en program od zgoraj, ki bo izražen tudi v šolskih knjigah in se morajo po njem uravnati v»e šole (seveda morajo pri tem odločati ljudje, ki 1. poznajo razmere, 2. so pedagogi in 8. imajo poštene namene!) Ali pa naj se oglasi šola, starši in profesorji (seveda oni, ki jim je ta pravo državno in nacionalno vzgojo!) in naj podajo svoj načrt, ki se mora zgoraj vpošte-vati. Dremanja in cincanja mora biti konec, če hočemo priti naprej. Učni načrti, ki predpisujejo učno snov za vsako leto, so pomanjkljivi in površni. Dokaz, da so delani na brzo roko. V peti šoli, kakor je znano, je predpisana poetika in poglavje o staroslovenščini. Poetika je seveda važen predmet za poznanj© slovstva. Prav za prav j© to uvod v slovstvo. V svetovno slovstvo. Pri nas bi moralo proti posebno v poštev slovensko in jugoslovansko slovstvo. V tem smislu bi morala biti sestavljena učna knjiga. Te knjige žaiibog ni. Pa bi je ne bilo mogoče napisati? Če je ne more eden, naj se spravi skupaj deset profesorjev! Knj/iga mora biti in sicer za vso državo enaka. Po 15 letih bo to vendar mogoče. Izjavljamo pri tem, da smo seveda proti kaki »jugoslovanski« knjigi, ki ne bi vpoštevaila slovenščine, kolikor zasluži1. Namesto poznejših kritik je boljše prej jasen načrt in pregled, da pride v knjigo vse, kar je našega, dobrega, potrebnega. Dosedanja knjiga je bila delana samo s slovenskimi teksti, pri čemer je bilo treba sprejeti tudi slalbe stvari za »vzorne«, do&Lm bi v srbo-hrvatskj 1 literaturi za nekatere oWike in vrste urednik dobil sijajne vzorce. iNa ta način bi se izenačil pouk v tem razredu, kjer vsled obsežnosti slov. knjige — srbohrvaščina ni prišla v poštev. PogLa/vaje o etaroetovenščini, — ki je oelo na avstrijskih šolali tvorilo važen dol pouka v narodnem jeziku, se je po nekaterih šolah kar izpuščalo, češ, da ni knjig! (Vzroki so bili najbrže drugi!!!) Predpisanih knjig res da ni bilo, a stvar proleeorja je, da se zanima, kje se dobi kaj za njegovo stroko primernega, ker učna uprava za to ne skrbi. A tu je oni strah pred cirilico .in oelo pred staroslovensko cirilico! In dočim smo znali v Avstriji tudi to vsi citati., ml je neki sedanji akademik-zgo-doriiuur priznal, da on celo srbsko cirilico slabo čita in da je cirilica sploh nepotrebna stvar! Kako bo tak zgodovinar spoznal srbsko in jugoslovansko zgodovino (in ravno na tem polju je srbska veda jako bogata!) to naj odgovore oni, ki so odgovorni. Jugoslovanske šole in znanosti in kulture brez cirilice ne poznamo in poglavje o staroslovensčini je temelj, na katerem gradimo našo nacionalno in jezikovno kulturo. Zato mora biti temu vprašanju, kot je predpisano, posvečeno v peti šoli toliko časa, da dobi učenec glavne pojme o velikem delu, ki sta ga izvršila Ciril in Metod in o jeziku, ki je bil naš prvi — in za Vi Slovanov celih 1000 let njih književni jezik!... Tu ni nikakih izgovorov in izogibanja! 'Posebno sedaj, ko nam Poljančeva knjiga > Istorija srbohrv. jezika« omogoča, da spoznamo gramatiko lin naj zanimivejše tekste iz starejše literature. Saj je to uvod v začetek jugoslovanskega slovstva. Profesorju je torej edino v tem razredu dana prilika, da uvede dijaka v staroslovenski in slovanski kulturni svet, ki mera imponirati po svoji edinstveni sili, lepoti in mogočnosti, da bo zlahka ugovarjal vsem oniim, ki mislijo, da nimamo ničesar, ker ničesar ne — poznajo. Za šesti razred — da ostanemo pri narodnem jeziku — je dobro preskrbljeno, ker imamo Vodnikovo in Poljančevo knjigo, ki nudita lep pregled tin vzorce starejšega in srednjega jugosiiov. slovstva. Ker je pri tem naša reformacija premalo vpoštevana — knjigi sta mišljeni predvsem za srbobrvatsko šole — bi se dal sestaviti kratek dodatek s še nekaterimi teksti rln dobrim slovenskim pregledom glavnih 'književnikov. To bi bila pomožna knjiga, ki bi spopoiniia srbohrvatsko, in je t®rej kaka druga nova slovenska knjiga za ta razred nepotrebna. Za sedmi razred ni učne knjige, ki bi podala v »kupnem pregledu naš narodni preporod od 1. 1750 do 1848. To je tem bolj škoda, ker je to naša najlepša im najvažnejša doba, naš pohod, Sturm und Drang, romantika. 15 let se je jugoslovanska mladina učila te dobe irz raznih knjig. Se zdaj se ni našel profesor, ki bi tako knjigo sestavil. In vsi profesorji skupaj je niiso zmogli! Pa da bi jo vsaj sestavili iz drugih knjig. Saj se je o tern pisalo dovolj. A ravno tu je treba, da smo vsi enako vpoštovam! Čakamo. Če 9e bo rodila prava učna knjiga, blagor nam. Jugoslovanska romantika ima v sebi toliko lepega in veličastnega, da mora dvigniti vsako mlado srce. Brez skupne učne knjige je vse razbito in brez pregleda. Otežkočom je pouk za učenca in učitelja. Kakor rečeno, je ravno tu treba enotnosti v nazorih in pravilnega vpošte-vanja vseh faktorjev, da ne posanamo pristranski. Prešeren, Njegoš, Branko, Prerado-vič, morajo tu prondikniti tako, da vidimo vse štiri svetove, iz katerih so izšli in priznamo vsakemu svoje prav tako, kakor onim, ki so v romantičnem zanosu že tedaj sanjali o skupnosti, ki je še ni bilo. Kako lepo nalogo lahko tu izvrši prava skupna učna knjiga! Koliko škode lahko napravi — sedanja zmeda! (Pomožne knjige morejo le za silo nadomestiti pravo učno knjigo, ki je ni.) Tudi za osmi razred ni skupne knjige. S stališča nacionalne vzgoje je to nadvse žalosten pojav in dokaz nezdravih in nezrelih razmer na najvažnejšem polju našega šolstva. Zdii se, da smo v drugih predmetih srečnejši. A tu nastane zopet vprašanje: skupne ali ločene knjige? Tudi tu bi se morali postaviti na praktično stališče: če je srbohrv. knjiga dobta im poceni — ni treba posebnih slovenskih knjig. N. pr. za zgodovino in zemljepis, kjer razpolagajo Srbi s prav dobrimi učbeniki. Ža francoščino in nemščino na tej stopnji so vse 'knjige lahko skupne. Isto velja za pro-pedeutiko. Naše knjige za ta predmet so obširne in drage (Psihologija 84 Dtin). V srbohrvaščini velja dobra knjiga za ta predmet 10 DAn. Drugo mera dati itak profesor in razgovor. 'Seveda bo kdo prišel z ugovorom o zapostavljeni -slovenščini. M: pa pravimo: prej so bile skoraj vse učne knjige nemške in učni jezik nemški in vendar smo imeli dovolj pisateljev. Znanje nemščine smo smatrali kot nujno potrebno za izobraženega človeka. Ali mislite, da bi zdaj ne Smelo to veljati za srbohrvaščino, ki je vendar le naš glavni državni jezik in se govori po vsem Balkanu. Glede slovenščine oz. njenih dialektov (kajti le malokdo iz nas govori čisto slovenščino!) tega ne moremo reči. Slovenščina je itak učni jezik na vseh naših srednjih šolah, -tudi če je učbenik pisan srbohvatski. Mislimo, da tudi tu nič ne škoduje, če učenec profitira nekaj srbohrvaščine. Slovenščini 90 itak namenjene vse ure, posebno slovenske, knjižnica, govorne vaje, nastopi, deklamacije, domače in šolske naloge, tam je prilika, da se urimo v nji, a za življenje (posebno pa za nadaljnji študij) bomo rabili srbohrvaščino, zato je prav, če se je že v šoli čim bolj privadimo. Isto velja glede cirilice. Žalostno je, če absolvent slovenske srednje šole skoraj lažje čita nemške knjige v gotici kot srbske v cirilici! Ravno učne knjige v nekaterih predmetih, kjer to ni ovira za pouk, bi nas že v gimnaziji približale oni jugoslovanski znanstveni knjigi, iz katere bomo morali pozneje črpati svoje znanje. Zato bi bilo -treba v tem oziru jasne odredbe od zgoraj. Namesto nesmiselnih zahtev, kot je bila ona, da -marajo slovenski abiturijenti pisati za maturo tudi srbohrvatsko nalogo (ko so se ravno na višjih razredih prav malo pečali s srbohrvatskim jezikom!), bi bilo bolje, da se na ta način tako zbližajo s srbohrvatsko knjigo, da jim bo za vse življenje bližja nego nemška ali katerakoli druga. Potem se ne bo zgodilo, da bo slovenski študent, ki je pred vojno popolnoma obvladal cirilico kot slovansko pisavo in je bil zaradi nje oelo preganjan, v naši jugoslovanski državi po zaslugi svojih vzgojiteljev — gledal nanjo s preziranjem, ker ga ni Šola navajala, da se z njo seznani in sprijazni kot s -pisavo 150 milijonov Slovanov, ki je naša davna dediščina in prevladuje ne le v naši državi, ampak na vsem Balkanu in vzhodu in tudi glede lepote in popolnosti stoji nad drugimi črkopisi. Vse to bi bilo treba urediti, da bi v začetku leta ne sitali vselej pred takimi problemi kot letos in da postopa vsak na svojo roko. Treba je napraviti red in konec zmešnjavam, ne da bi zapostavljali karkoli, kar ima pomen za naše kulturno življenje, a tudi da ne zanemarjamo ničesar, kar je nujno potrebno za ono nacionalno vzgojo, ki naj naši mladini razkriva zaklade duha in zemlje, ki so naša last, da iz njih gradimo višji skupni svet naše nacionalne kulture, ki bo morda različen po vsebini in obliki, a vendar znan in razumljiv predvsem nam in našim potomcem, kakor je bil nekoč skupen in razumljiv našim prednikom. I. B.: Gospodarstveniki in kmetijstvo Ob vsaki priliki, ko se pri nas v državi zbirajo pridobitni (stanovi k sejam, fconle-iremcaim, zborom, na 'katerih se sprejemajo resolucije, in še ob raznih drugih prilikah se govori in piše o gospodarskih krogih in o gospodarstvenikih. Dolga -leta že opazujemo, da se med gospodarstveniki pojavljajo samo lindustrijci, obrtniki in trgovci — ne vidimo pa kmetovalcev in njihovih predstavnikov. Ali je pri nas v teh krogih kmetovalec nezaželjen ali se jim sam odmika — ne vemo prav gotovo! Vse -naše opazovanje nas nagiba k naziranju, da se kmetovalec pač sam preveč izključuje. Ne morda zato, ker se s prej omenjenimi ne bd hotel družiti, nego zato, ker je preokoren in ker menda številni njegovi predstavniki v kmetovalcu ne vidijo delovnega gospodarja, temveč delavskega človeka. Kadar gre za gospodarske zadeve v državi, kadar gre za -splošne gospodarske stvari, si ne moremo misliti, kako naj se opravičuje neprisotnost kmetovalca, ki je ali ki bi moral biti gospodarstvenik. S tem pojmom bi moral biti na čistem kmetovalec in s tem pojmom bd morali biti na čistem predvsem tudi njegovi predstavniki. Saj poj-m »gospodarstvenik« po našem mnenju ni prav nič oddaljen od pojma »pridobitnik« in sicer »pridobitnik« prvenstveno v smislu ustvarjalca, tako kakor sta pridobitnik-ustvarjalec tudi obrtnik ter indu-strdjalec, dočdm trgovec to ni. Trgovec je -pač pridobitnik, toda ne kot ustvarjalec, pridobivalec, nego samo kot posrednik med ustvarjalcem ter porabnikom. Kmetovalec je v naši agrarni državi vendar prvi jin najštevilnejši gospodarski čini-telj in Zelo čudno in žalostno je, da ga ne vidimo med gospodarstveniki celo takrat ne, ko gre za njegove — fcm-etovalčeve — pridelke. Ali naš kmetovalec še vedno ne ve, da se godi škoda prav vselej tistemu, ki pri kaki stvari ni navzoč, dasi bi moral biti. Nočemo delati prav nobenega očitka tistim, ki se prištevajo med gospodarstvenike. Zapisali smo -te besede zato, ker se premno-gokrat moti harmonija občih, narodno-gospo-darskih -interesov, fco pri mnogih obče gospodarskih stvareh kmetovalcev ni poleg. Dostikrat izgloda, kakor da bi si predvsem trgovci, industrijalci in obrtniki lastili naslov gospodarstvenikov. Do takega zmotnega nabiranja pridemo samo zaradi lesenasti in premajhne agilnosti kmetovalcev ter njegovih predstavnikov, ki se ne zavedajo dalekosež-nostii zapisanega stavka o škodi nenavzoč-nega. Ker nas ta škoda boli, kličemo kmetovalcu in njegovim predstavnikom, naj se prebudijo, naj bodo agiilnejši in naj -bodo čuvarji svojih interesov vselej in povsod najmanj v taki meri kakor drugi gospodarstveniki. Potem bo manj škode, manj zamere in manj zabavljanja. Delati je treba tudi na gospodarskem interesnem polju in ne sam-o na pra- vi njivi v naravi. V srbohrvaščini nima noben drug gospodarstvenik za svoj sten ali za svojo stroko tako izrazito gospodarskega imena, kakor ga ima kmetovalec. V srbohrvaščini se imenuje poljo-privrednik, kmetijstvo pa poljo-privreda. Ravnotako se kmetovalec niti zdaleka ne zanima tako iza posle trgovinskega, kakor se n. pr. -trgovec zanima za posle kmetijskega -ministrstva, dasi se v trgovinskem ministrstvu posega v stvari kmetovalca v tisoče primerih in prilikah. Pa ne samo zanimati se zanje, nego tudi sodelovati bi moral kmetovalec pri zelo mnogih ukrepih trgovinskega ministrstva, ko gre za njegova bitna vprašanja, n. pr. zavod za pospeševanje izvoza, trgovinske pogodbe, konzularna služba in slično. Ustvaritve »Državnega gospodarskega sveta«, kot strokovnega posvetovalca vlad© in narodnega predstavništva — kmetovalec ne zahteva odn. ne urgira, dasi bi bil ta svet -moral v smislu ustave funkcij-opirati že pred dobrim letom. Drugi gospodarstveniki so to storili, pa so se nekako potolažili. Stvar bo gotovo zaspala, ker kakor se govori, ustanovitev gospodarskega sveta nekim ljudem ni posebno všeč. Tozadevne zahteve drugih gospodarstvenikov, ki jih je po številu razmeroma zelo -malo, pač tako dolgo ne bodo dovolj uročno učinkovale, dokler enakih zahtev in urgenc ne iznese najštevilnejši gospodarstvenik in naj večji volilec tudi — kmetovalec sam. Drugi gospodarstveniki imajo posebna svoja udruženja za zaščito svojih stanovskih koristi, imajo po zakonu tudi svoje zbornice. Skozi te dosežejo povsod veliko in so tako pri vsaki stvari zraven, kjer gre za njihove koristi. Kmetovalec pa vsega tega nima, ob nobeni potrebni priliki ga ni poleg, zato je tudi pri vsaki priliki in nepriliki — tepen! Kmetovalci, ali hočete še dclgo dremati in trpeti škodo? Dokler boste po dosedanjem načinu dremali — ne bo tlake konec, ki jo delate danes temu, jutri onemu! POZIV VSEM NARODNIM DRUŠTVOM Dne 17. septembra t. 1. bo spominska svečanost 251etnioe septemberskih žrtev. Ob pol 9. uri dopoldne bo v cerkvi Sv. Križa -maša zadušnica za pokojnike: Adamiča, Lundra in Vindišarja. Nato sledi na pokopališču odkritje nagrobnega spomenika, ob 12. uri pa spominske plošče na Pogačarjevem trgu. Podpisani akcijski odbor vabi najvljudneje vsa narodna društva na udeležbo te proslave. Zelja je, da pošljejo k Slavnosti na pokopališče vsaj deputacijo, k odkritju spominske plošče pa 'kar največje število svojega članstva. Zbirališče vseh bo pred Narodnim domom in na Bleiweisovi cesti ob 11. uri, Obhod povrke po mestu ob pol 12.- uri po določenih ulicah na Pogačarjev trg. Akcijski odbor za proslavo 251etnice septem-berskih dogodkov v Ljubljani. Ob naši severni in predvsem zapadni meji ne bomo nikdar dovolili mirnega sožitja Inž. Ivanovič: SVETSKA KRIZA I NJEZINO REŠENJE (Predavanje v radiu) Sa današnjim kratkim predavanjem, na-stojat ču da upoznam cenene slusaoce sa mojim nazorima o teženju svetske gospodarske krize, koj-a danas, ne samo da interesira celokupno čovečanstvo, več ga tako teško tereti, da dovodi pojedine ljude, čak i pojedine nacije do očajnog stanja. Ja ču u mojem predavanju reč »kriza« potpuno ispustiti i zameniti je sa reči »ekonomska poremečen-ost«, jer su ,se sa samom reči kriza opravdavale, opravdavaju, te če se opravdati i najneopravdanije stvari, tako da mi je ta reč potpuno odvratna. U veren sam, da je veoma malo ljudi, pa čak i med ju onim najegoističnijim, koji ne poseduju uverenje, da se jedino mogu do-čekati bolja, ugockuja i sredjenija vremena, posle rešenja aadašnje ekonomske poremeče-nosti medju -pojedinim ljudima, staležima, narodkna i državama, te da ih je još man je, koji nisu pripravni žrtvovati svoj materijalni, duševni ili manuelni oboi, samo da bi se izr išlo iz neizvesne i nesigume sadašnjosti u normalnu i odredjenu budučnost. Da li su potrobite žrtve od pojedinih ljudi, staleža, naroda i države za rešenje ekonomske pore-mečenosti, nastojat ču danas, da vam razjasnim, da ne treba niti jednome čoveku, stale žu, narodu iti državi, ma baš nikakovih žrtava doprinosih za rešenje svetske gospodarske poremečenost i, več če imati svi, specialno naglašava-m, samo koristi, ako se pod-uzmu sve neophodno potrebite mere, koje zahteva moja teorija i po kojoj je tvrdim jedino mogoče rešiti sadašnju svetsku gos pod ar -sku poremečenos-t. Ekonomska /.nanest, koja danas bazira na relativnoj podlagi, t. j. na temelju do danas vaŽečih ekonomskih zakona, se nemogu tako ekzaktno, jasno, ubedljivo i točno precizirati sve mere, koje se moraju poduzeti za uravnoteženje jedne gospodarske poremečenosti. Ta relativna podloga ekonomije stavlja istu medju znanosti i neke vrsti umetnosti, te je i za to -moguče, kako nam pokazuju eklatantni primeri bliske prošlosti, gde su mnogima eko-nom-ima davane titule »ekonomskih genija«, bili proglašeni ti isti ekonomski geniji za kratko vreme posle toga za najprostije kriminalne tipove, koji nisu postizavali uspehe na temelju svojih sposobnosti, več na temelju najprostijih prevara. Isto je tako moguče, da nas jedna vrsta ekonoma uverava u jedne uzroke svetske gospodarske poremečenosti, druga u druge, tre-ča u treče i t. d. i t. d. — Tako n. pr. jedni misle i uveravaju druge, da je jedan od glavnih uzroka svetske gospodarske poremečenosti »nepoverenje« medju -pojedinim ljudima, staležima, narodima i državama. Ja tvrdim, da je »nepoverenje« jedno veliko zlo za čove-čanstvo, ati nije uzrok svetske gospodarske poremečenosti, več samo posledica od glav-nog uzroka svetske gospodarske poremečenosti. Koda hi takova vrste ekonoma pitala sama sebe »zašto je nastalo nepoverenje« — brzo bi dobila nepoverenje u svoja vla-stita uverevanja. Tako trgovac imade »nepoverenje« u svoje, do sada pošteno i redo-vito plačajuče mušterije, — -radnike, činov-nlke, direkt-ore i t. d. i t. d. samo za to, što mu ne plačaju. — Ti ljudi nemogu plačati, premila su i nadalje ostali pošteni i vredni, jer su izgubili zaposlenje i sa time za-radu. Zaposlenje su izgubili, jer ih je mehanizacija d racionalizacija, dakle tehnika zame-nila u produkciji. Tehnika ih je nadomestila, jer su čovečj-i možgani, kako Henry Ford kaže, jedna antena, koja neprestano prima iz svemira nove pobude i misli, te -koje se ne dado na nikakav način zaustaviti niti zabrz-dati, — ali koje neprestano povečavaju produktivnost svakoga čoveka. — Tako dolazi-mo do uverenja, da je vladajuče »nepoverenje« samo jedna posledica tehničkog razvitka, jer da istog nije bilo u tolikoj meri, ne bi ni op-stojalo »nepoverenje« u današnjoj veličini. — No buduči, da tehnika i tehnički razvitak u svojoj suštini predstavljajo jedno pozitivno, absolutno ali neutralno dobro za čovečanstvo, to je »nepoverenje« jedna posledica od pre- više egoističnog upravljanja sa tehnikom, koja takovo upravljanje ne d-ozvoljava niti ne do-pušta menjanje svojih zahteva, koji su uvek bili i ostanu samo imperativni. Ako tražite uzroke »nepoverenja« — industrije u trgovca, — financiera u industriju —, širokih masa u financiere i t. d., doči ce se do istih zaklju-čaka. Istotako uveravanja i misli, jedne druge vrsti ekonoma, da se »produkcija« mora prilagoditi »potrošnji« ne odgovoraju istini, — pod-razumevajuči pri torne celokupnu produkciju jedne gospodarske zajednice. — Ako je danas jedna produkcija, bilo koje jv reti robe, potpuno uravnotežena sa potrošnjom; sutra pak počinje fumkcionisati jedan izum nepoznatog -tehničara, koji produkciju te iste vrsti robe udvostruči ili deseterostruči, — što je onda sa ravnotežom medju produkcijom i potrošnjom? — Taj tehničar izumitelj, kao i svi izumitelji, niti pitaju, niti su pitali, a niti če pitati pri konstruisanju svojih izuma za po-trošnju. — U takovim i stičnim slučajema, prestaje ravnoteža medju produkcijom i potrošnjom, a uzrok je torne taj, što produkcija u svojoj suštini, nije zavisna od potrošnje, več sasvim drugih faktora, koje ču posle u mojem predavanju navesti, te što je teorija, da se »produkcija mora prilagoditi -potrošnji« potpuno neispravna i nemoguča bez zlih posledica za svaki društveni red, več pravilno i imperativ tehnike je, da se »potrošnja mora prilagoditi produkciji« a ne obratno.. Sauio par slučajeva navodim za orijentaciju tehničkog napredka. — Pre nekoliko godina iz-radio je jedan radni-k za jedan dan 450 komada opeka, dočim danas pomoču stroja 40.000. — Električnih žaru-lja izradio je jedan radnik pre 75 komadu, a danas pomoču stroja 75.000. —- Klinova za brijanje izradi jedan radnik danas pomoču stroja toliko, koliko je pied nekoliko godina izrodilo 500 rudnika. — Tehnički razvitak nije uaipredovno u takovim količinama u svinva granama produkcije, ali ne opstoji grane, u kojoj nije na-predovao. Ne ču, da navodim ostala mnenja raz-ličitih ekonoma, kao i uzroke neuspeha svetske gospodarske konference u Londonu, ati iz navedena dva slučaja se vidi, jedna ne-ophodna potreba, da se ekonomija postavi na jednu /Jianstveniju, ekzaktniju i apsolutnu podlogu, tako da bi se m-ogle sve posledice, koj-e prouzrokuju ekonomske mere, unapred točno odrediti, te da potpuno odpadne ono dosadašnje vodjenje gospodarstva » to čemo napraviti, pak čemo vidjeti, što če posle toga biti«. Baza, na koju postavljam celokupno gospodarstvo, je matematika — jedna ekzaktma i apsolutna znanost. — Ne dade se pomoču matematike same rešiti sadašnje poremečenje u privredi, ali pomoču te apsolutne i ekzaktne znanosti, mogu neopov-rgljivo, točno, jasno _ i ubedljivo dokazati i pokazati sve -mere, koje se moraju poduzeti za rešenje te poremečenosti u privredi. Da bi se jasnije razumelo moje postavljanje ekonomije na matematsku podtlogu, — navest ču dva primera. — Tehničari, koji imadu neograničenu množinu sredstava na raspolo-ženju za izgradnju jednoga mosta, — nisu u stanju, da istog izgrade, ako im nisu poznate tri stvari, t. j. 1. duljina sa-moga mosta, 2. te-ret, kojega mora nositi most i 3. materija!, iz kojega če biti napravljen most. — Ako se sada izračunava most — svaki tehničar posebno —, dobit če svi dobri tehničari potpuno jednake dimenzije glavnih nošača mosta za svaku vrstu moterijala. — Ekonom-i, koji isto-tako imadu noograničenu množinu sredstava na razpoloženju za uravnoteženje jedne gospodarske paremečenosti, — nisu pri izradi mera u stanju, ako svaki ekonom predlaže posebno —, da svi dobri ekonomi predlože potpuno jednake mere za uravnoteženje gospodarske -poremečenosti. — Uzrok torne je taj, što je pri izradi mera za uravnoteženje jedne gospodarske poremečenosti neophodno potrebito poznavanje sledeče tri stvari: 1. količina pučainstva i društveni red. •— 2. Produktivna mogočnost sadašnje gospodarske znj jednice ali drugim rečima kazano, tehnički razvitak gospodarske zajednice i 3. Množina novca u opticaju. — Na temelju te tri stvari se odredjuje, t. j. izračunava, bralna optica-ja novca, te poprečno životni standart poje-dinih društvenih klasa. (Nadal. prih.) Z obhodov Viž Na pobudo tukajšnjega Sokola in Narodne odbrane se je na predvečer lOletnice rojstva N,j. Ved. prestolonaslednika Petra izvršila na najsvečamejši način proslava. Točno ob 20. uri je krenila od Sokolskega doma povorka z godbo na čelu, obstoječa iz vseh oddelkov Sokola, članstva Narodne odbrane in učiteljskega zbora. /Na vseh hišah so- bile raaabešene zastave, okna so bila razsvetljena, tako da je Vič dobil kakor malo kdaj preje, najsveoanejiše lice. Po ulicah je orilo navdušen/ih vzklikov našemu ljubljenemu slavljencu prestolonasledniku Petru in iz vseh strani jo vključevalo več in več ljudi, tako, da je povorka ištela ob svojem prihodu nazaj Pced Sokolski dam že več sto ljudi. Tu je starosta viškega Sokola brat Rems ob navzoč-posti^ občinskega zastopa z županom na čelu m učiteljskega zbora pod vodstvom nadučitelja gospoda Štruklja v krasno zasnovanem, ysebim9ko polnem govoru očrtal pomen slavja s posebnim ozircm na Sokolstvo. Govor je bil poln vznesenih besed o bratstvu in ljubezni do naroda in domovine, ki so bile spremljane od občinstva z navdušenimi vzkliki pritrjevanja. Ne rušilcev, ampak graditeljev potrebuje naša država! Spominjal se je tudi bazoviških žrtev, ki so padle ravno na ta pomembni dan 6. septembra 1930. Govor je bil zaključen z državno himno. Na koncu je spregovoril še gospod Fakin, ravnatelj meščanske šole na Viču: Mladina, ki nam je poverjena v uk, naj bo vzgojena v narodnem duhu, v ljubezni do domovine in v krepki državljanski zavesti. To je bila in bo prva dolžnost nas vzgojiteljev. Z zdravico našemu prestolonasledniku 86 je zaključila ta v zadnjih letih najlepša jnanifestacija. Proslava nam je ustavila neizbrisen vtis. Vsa čast prirediteljem in udeležencem. Poljanska dolina Črtamo, da tu in tam nekatere hranilnice oglašajo, da izplačujejo vloge v polni meči) če so vložene po 1. septembru 1933. Skušnja nas uči, da so tudi dobri zavodi oglašali, da izplačujejo vloge od 26. septembra 1933 naprej, a so svoje oglase že neštetokrat premeniti. Tako bomo tudi o teh hranilnicah čez leto čitali isto kot danes, samo letnica bo 1934. Tudi smo čitali, kako se je ugibalo, kakšna obrestna mera naj se napravi za vloge. Končno so se menda vendar odločali za 4 odstotke pri prostih in 5 za vezane vloge. Tudi zoper to nimamo nič, ker tudi 2 odstotka bi bilo dovolj z garancijo, da dobiš vloženi denar nazaj, kadar ga irabiš brez uboznega lista kot se danes dogaja 'in ponekod zahteva. Nasprotno pa ni bilo slišati, kakšna naj bo obrestna mera pit tistih tičih, ki posojal jejo denar na 15, 25, 50, da celo, kot smo čitali, 250odstotne obresti. Vedno se pritožujejo, da ljudje denar zadržujejo, spravljajo v nogavice in podobna skrivališča, če se to res že danes dogaja, se bo še bolj, čim nižja bo obrestna mera, ker potem se bo brez ali malo škode hranilo denar dama, ki bo istotako na varnem in tudi dostopen brez posebnega moledovanja. 'Ker velikih vsot danes spričo vednim lažem o žigosanju, tatovih in padcu vrednosti nikdo nima in tako brez skrbi v žepu nosi, kar še ima. Pravi mojstri v pobijanju krize zaupanja in nezaupanja. Koprivnik pri Koževju V OPOMIN KOPRIVNIŠKIM OBLASTIM 0 priliki državnih praznikov se opaža, da pni službi božji predstavniki nekaterih caših uradov ne prisostvujejo javno v cerkvi, kakor bi morali, temveč posedajo na koru Po vseh mogočih kotičkih, kakor da bd jih hilo sram. Mislim pa, ako se prisostvuje državni svečanosti »službeno«, se tudi spodobi, se pokažejo gospodje, kateri zastopajo n. Pr. občino ali druge urade, v sprednji vrsti; je takoj v prvih klopeh pred oltarjem! Ce komu ne dopadajo ali niso ljubi naši dr-®avni prazniki in ako potemtakem neradfi pr* ostvujejo svečanostim, je najbolje, da TV?21!® svoja mesta ter si na ta način ob h dneh prihranijo nepotrebno posedanje Po koru. Itak se pa razumemo do dobra! Črnomelj Po kratkem presledku je v Črnomlju zo-Pet izbruhnila nevarna kužna bolezen: »spi-rohitis denunciatorum abnormalis«. Kadar se te ta bolezen prime, postaneš zahrbtni »de-nuncijant« in gorje nedolžni žrtvi, katere se o . ^ ... /trašne bolezni napadena oseba, opirohitis d. a. je importirana, v Črnomlju !f.x aklimatizirana specialiteta s simptomi, slKnlmi pasji steklini. Bolnik postane živčno ustf stisnjena in suha, pogled ne-2« ? “° 86 Ce,de Pen® m sline, bre^vsfk. U slučf]no nedblžno žrtev in jo sreči se fe P * zahrbtno denuncirati. K °e Dolezen prime samo izredno nnUvnr jenih {n dobro pitanih tipov z okroglimi trebuhi, katerih črne duše so že davno zrele za večno pogubljenje in zapisane vragu Tudi pri nas v Črnomlju se je s to boleznijo okužilo k sreči samo par oseb, in je postala bolezen pri njih že kronična, kajti dotični so bolehali že večkrat na njej. Ko mine besnost, jo preboile, dokler ne pride spet do novega, še hujšega napada in besnila. Ker so Pri tej bolezni prizadeti tudi možgani, ki ^vodene, se medicinski vedi do danes žal še ni posrečilo najti uspešnega leka. Rešitev prinese navadno samo grenka smrt, a preko gnilih kadavrov teh žalostnih propalic, in junakov teme, stopajo nove generacije nacionalistov z — odprtim vizirjem! — Hrastnik OTVORITEV STRELIŠČA V nedeljo dne 17. septembra otvori tukajšnja okrožna streljačka družina Hrastnik-Dol, svoje strelišče, za katerega je poklonil zemljišče g. podžupan Roš. Čeprav je bila družina ustanovljena že meseca decembra, vendar do danes ni delovala, ker ni bilo radi raznih ovir urejeno strelišče. Ker pa je bila splošna želja .in zahteva članstva, da se prične s streljanjem je članstvo samo prevzelo zasilno ureditev strelišča tako, da bodo v slučaju lepega vremena v nedeljo prvič odmevali streli v Hrastniški kotlini in oznanjali, da je ta viteški šport na pohodu tudi v Hrastniku med našimi rudarji. Obveščamo prebivalstvo, naj ne hodi v bližino strelišča ter da se brezpogojno pokorava odrebam straž, ki bodo postavljene okrog strelišča.! J Okrožna streljačka družina Hrastnik-Dol. Maribor POZIV MAISTROVIM BORCEM! Dne 13. avgusta se je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor »Zveze Maistrovih borcev«. Odbor smatra za enkrat za svojo najvažnejšo nalogo, da izvrši organizacijo Maistrovih borcev in jo po možnosti zaključi do konca leta. Zato poziva, da se vsi oni, ki so pod poveljstvom generala Maistra, bodisi kot vojaki, bodisi kot člani narodnih straž, bodisi kot železničarji, poštarji, finančni stražniki in drugi na eksponiranih mestih sodelovali pri zasedbi in obrambi naše severne meje, čimprej osebno ali pismeno zglasijo pri tajništvu zveze, oziroma pri poverjenikih. Nato se jim bodo vposlale prijavnice, ki se naj izpolnijo in zopet vrnejo. Da bo vsakomur jasno, pod katerimi pogoji mu je omogočeno članstvo pri zvezi, objavljamo tozadevno točko pravil: »Redni član je lahko vsak državljan kraljevine Jugoslavije, ali pripadnik kake druge prijateljske države, ki se je do vštevši 22. novembra 1918 javil v vojaško službo in se udeležil bojev za osvobojenje Maribora in za odločitev naše severne meje pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra. Izredni člani so lahko tudi neborci, ki so do vštevši 22. novembra 1918 s svojim požrtvovalnim delom uspešno podpirali vojaško akcijo generala Maistra, ter borci, ki so po 22. novembru 1918 stopili pod poveljstvo generala Maistra.« Odbor se bo pri sprejemanju članov strogo ravnal po pravilih, ker mu je do tega, da se nihče, kdor ni upravičen, ne vrine v društvo, ki utegne biti za vsakega člana velikega moralnega pomena. Članstvo pri »Zvezi Maistrovih borcev« bodi vsakomur v ponos in v osebno zadoščenje, da se je v zgodovinsko važnem trenutku prostovoljno pridružil akciji, ki nam je začrtala in očuvala našo severno mejo na bivšem Štajerskem! Zato, Maistrovi borci, vsi v organizacijo! Zveza Maistrovih borcev v Mariboru Konjice PROSLAVA ROJSTNEGA DNE NJ. VIS. PRESTOLONASLEDNIKA PETRA Sokolsko društvo v Konjicah je priredilo v dvorani Narodnega doma v svrho proslave rojstnega dne sokolskega starešine Nj. Vis. Prestolonaslednika Petra skromno proslavo. Udeležba s stirani članstva je bila pičla, in sicer komaj ena tretjina. Kje sta bili ostali dve tretjini? Ali za ostailo članstvo ne veljajo iste dolžnosti? Opozarjamo članstvo, da za danes toliko povemo, .prihodnjič pa bomo prišli z imeni na dan. Toliko v vednost, da ne bo ■izgovorov. ČASTITI DUHOVŠČINI KONJIŠKE NAD-ŽUPNIJE JAVNO VPRAŠANJE? Dne 6. septembra 1933. se je vršila v tukajšnji župnjiiski cerkvi služba božja v svrho proslave rojstnega dne Nj. Vlis. Prestolonaslednika Petra, ne da bi se na koncu odpela državna himna. Zakaj se državna himnai ne poje ob takih prilikah? Kdaj misli častita duhovščina to vpeljati? Koliko časa bomo na to še čakali? Upraviiteljstvu deške in dekliške šole pa priporočamo, da si izvežba .pevski zbor šoloobvezne deee, ki naj ob takih prilikah zapoje državno himno. — Nacionalist. GuštanJ Za narodnega borca proglaša »Sveopči privredni list« v št. 6. letnik V., tukajšnjega trgovca in gostilničarja Brudermanna Leopolda, ki ima ob državni cesti, kjer odcepi cesta v Oplotnico, svojo gostilno z napisom »gostilna Prešern«. Imenovani list piše sledeče: Kada se sprodješ šetajuči prema Oplotnici iz glavnoga trga Konjice, nači češ na sa-mom križanju drž. in ban. ceste modernu gradjevinu, koja je bila gradjena ove godine, pa se sada dovršava. Vlasnik te zgrade je g. Brudermann Leopold, trg. in gostioničar iz Konjiča, koji je odličan narodni borac, pa se to jasno vidi iz toga, što je okrstio svoju go-stionicu sa imenom »Prešern«, a to je sa imenom naijboljeg slovenskog pjesnika. Ima od-ličnu domaču kuhinju ... itd.« Pojasnimo, da je bil lastnik tega posestva, kjer stoji danes Brudermannova gostilna, že leta .1866. Prešern Simon, za njim pa Strašnik Anton, sedaj pa imenovani Brudermann. Gostilna nosi napis »Prešern« torej po svojem prvotnem lastniku, kar je vseobče znano in nikdo ni od domačinov nikoli niti slutil, da bi se označba gostilne nanašala na našega velikega poeta Peršerna, s katerim, kolikor nam je znano, tudi Brudermann Leopold ni v nikakem sorodu in sploh ni imel nikoli nikakih stikov z njim ozir. njegovimi sorodniki. Tudi nam je sicer zelo malo znanega kaj o kaki narodni borbi tega gospoda. Ne vemo, če se je objavila ta reklama, in kot tako jo smatramo mi, z vednostjo Brudermanna Leopolda, vsekakor pa pričakujemo, da bo storil kot navdušen Slovenec potrebne korake zoper slično gostilniško reklamo, s katero se spravlja v zvezo eden največjih slovenskih pesnikov. Bodimo resni! »Pohod« gre gotovim gospodom izredno na živce, ker pač prinaša resnične, toda neprijetne vesti o našem življenju tukaj v Konjiškem okraju. Naročniki težko pričakujejo vsako soboto, ko list pride, in potem potuje list iz roke v roko, tako da je tekom 48 ur obveščen ves srez o raznih »neprilikah« tega ali onega. Še marsikaj zanimivega bomo poročali, ker je še vetiko gnilega. Vse to bo treba še prej očistiti, da bo nam nacionalistom delo bolj olajšano, ko pride naš dan in bomo napravili red, kakršnega si že davno želimo. Gospod Ernst Osiander je poslal »Pohodu« popravek. Nas bi res veselilo, če bi se naš teptani narod nikoli ne bi bil žalil, nikoli z raznimi obdaritvami zvabljal v nemški tabor. Če bi nikdo ne izkoriščal ubogih naših ljudi v poneinčevalne namene, veselilo bi nas to in zadovoljni bi bili, da ne bi bilo treba takih stvari spravljati pred javnost potom budnega našega časopisja: pa kaj moremo mi zato, če imamo zdrava ušesa in oči ter imamo priče na razpolago. Popravku g. Osiandra so se v Guštanju vsi smejali, ki razmere le količkaj poznajo, posebno pa so se smejali trditvi o ugledu in priljubljenosti celo Osiandrovi rojaki. Ker meni podpisanemu, ni bilo treba za poslani članek podpisa, ker to niso bili kaki famozni popravki, se nisem podpisal, danes to storim, pa če tudi ne bo nekemu to prav ljubo. — Rajko Kotnik. NA NAPAČNI POTI Te dni so se šolarji zopet povrnili po dvomesečnem odmoru v šolo. Prijavljali so se tudi k sokolski telovadbi, toda ne vsi. Nekateri so se izgovarjali, da bodo morali tisti, ki telovadijo pri Sokolu, v vojno. Ker dobro vemo, da otroci zelo radi zahajajo k sokolski telovadbi, smo prepričani, da se je pri otrocih proti Sokolu hujskalo. Za danes samo vprašamo, ali tistim, ki ne bodo telovadili pri Sokolu, ne bo treba v vojsko oz. vojno? Kaj pa bodo s temi naredili takrat? Vprašamo tudi, kdo bo boljši vojak, Sokol ali Ne-sokol in za koga bo to bolje in komu bo to koristilo? Pohod obhaja vesel in ponosen svojo prvo obletnico, z njim pa tudi tisoče in tisoče iskrenih jugoslovanskih nacijonalistov in prijateljev preprostega ljudstva, pa tudi ljudstvo samo, ki po nobenem listu ne povprašuje s tolikim zanimanjem, kakor po Pohodu. Saj mu v težkih časih piše vsaj Pohod prav od srca. Le površni ljudje so od Pohoda pričakovali vsakdanjih novic, objave raznih petdesetletnic z nezasluženimi zaslugami in slavospevi, resni ljudje pa so takoj spoznali, da je Pohod namenjen boju korupciji, izkoriščevalcem ubogega ljudstva in narodnim odpadnikom. Takšen naj ostane Pohod tudi v bodoče, pa četudi bo pri gotovih ljudeh nepriljubljen. To mu bodi le v ponos! K. N. 0. Marija Snežna To poletje smo imeli tudi na obmejni Maniji Snežni nekaj letoviščarjev iiz Avstrije, ki so se pri nas prav dobro počutili in so morali na svoje oči videti, kako tolerantni smo napram njim. Slišale so se večkrat nemške pesmi. Da so orni prepevali nemške pesmi, to ne 'bd bilo še najhujše zlo. Žalostno pa je le, da so ti letoviščarji prepevali nemške 'pesmi pozno v noč tudi v dveh hišah tik cerkve, kjer bi pač moral vladati mir in če se že poje, bi se moralo iz njih slišati le slovenska pesem. Narodnjaka bodimo vsepovsod in radi par veselih uric v veseli družbi ne zapostavljajmo svojega narodnega ponosa. Za ta slučaj veli ja posebno pregovor: Besede mičejo, zgledi vlečejo! Gornja Radgona OBČINSKA OPEKARNI&KA PODJETJA To podjetje smatramo za naše, zato so nam čudno zdi, da ima reklamne slike z nemškimi imeni krajev, kjer se obrti nahajajo. Tako stoji n. pr. Woretzi — namesto Bu-reci in namesto Črešnjevci — Kerschbacli. Vse drugo je pa pisano v našem jeziku. Popravite to napako! Sladki vrh ob Muri IZREDEN OBISK V NAŠEM KRAJU Dne 25. avgusta 1933. se je pripeljal v spremstvu odličnega narodnega borca gosp. dr. Bačarja iz Šent lija k nam gospod senator dr. Valentin Rožič, ki se zelo zanima za naše bolne razmere na severni meji. Prav veseli smo ga bili in želimo, da bi nas večkrat pcsetil in na licu mesta slišal naše želje in nasvete! VESEL DOGODEK V nedeljo 27. avgusta 1933. se je ustanovila na Sladkem vrhu podružnica Narodne strokovne zveze za delavce iz tuk. tovarne. Vpisalo se je dosedaj 87 članov, ki bodo vsi prejemali »Borbo«. Za naš kraj v narodnem oziru dober napredek. ZOPET PRIMER, KAKO JE TVORNICA LEPENKE IN PAPIRJA NACIONALNA. Naša tvornica je po lastniku jugoslovanska in bi si vsak mislil, da vlada v njej narodni duh. Da to ni res, tale dokaz: Tovarna ima 7 preddelavcev, od teh so 4 ino-zemci, ki ne znajo našega jezika in se ga menda ne bodo tako kmalu naučili. Eden izmed teh je našo delavko pri delu tako dolgo sekiral, da je omedlela. Najlepša pa je ta, da dva od teh preddelavcev hodita dnevno čez mejo na delo. Vprašamo oblast, kako dolgo misli še to krivico podpirati. Skrajni čas je, da te nemške preddelavce pošljemo tja, odkoder so prišli. Radi tega ne bo obrat v tovarni trpet nikakšne škode. Vsi izgovori so jalovi! Murska Sobota ŠE ŠPORTNE RAZMERE V MURSKI SOBOTI Na našo radost smo opazili, da se zanima Vaš cen j. list tudi za Prekmurje. Tako je med drugim v zadnji številki izšel članek »Športne razmere v Murski Soboti«, ki je za poznavalka razmer nad vse interesanten. Na prvi pogled je jasno, iz katerega vira prihaja ta članek. Res je, da je novoustanovljeni športni klub Panonija odigral troje tekem, res je tudi, da je v svrho dosege verifikacije pri nogometnem podsavezu nastopilo nekaj igralcev, ki jih samoumevno klub Panonija v svojem dvomesečnem obstoju ni mogel sam vzgojiti. Morebiti je tudi res, da nekateri izmed teh igralcev niso nastopili tako, kakor je to v intencijah kluba Panonija. V tem je krivda SK Panonije, ki jo priznava in jamči, da se kaj takega ne bo pripetilo nikoli več. (S tem seveda še ni priznano, da bi bilo res, kar trdi dopisnik o nekih »madžarskih državljanih« itd.). 0 nacionalnem značaju športnega kluba Panonija ni treba govoriti, kajti dopisnik sam navaja, da je vodstvo strogo slovensko in nacionalno. To vodstvo si je nadelo nalogo, onemogočiti, da bi gotovi elementi zlorabljali športno navdušenje mladine v raznarodovalne namene. Razmere v športu so namreč v Prekmurju take, da o kaki nacionalni zavesti, ki bi jo bil SK Mura doslej že davno moral vzgojiti, ni niti govora. Nasprotno, dosedanja vodstva Mure niso storila v tem pogledu prav ničesar oziroma so povzročila, da nosi šport nekako madžarsko obeležje. SK Mura zbuja po sestavi svojega članstva po raznih emanacijah in prireditvah na prvi pogled vtis, da obstoja samo za to, da imajo svoj klub tudi oni ljudje, ki nočejo imeti s slovenskim nacionalnim in kulturnim življem nikake skupnosti. Ti elementi so socijalno močni in vsled tega imajo na mlajše članstvo naravnost poguben vpliv, tako da se preprečuje uspešno delovanje nacionalnih društev za športno mladino. Posledica tega je, da čujemo presenetljivo mnogo mladine, ki rabi kot občevalni jezik madžarščino in sicer na način, da vzbujajo naravnost vtis izzivanja. Da se to prepreči, se je ustanovil SK Panonija. Samoumevno je ta klub trn v peti vsem onim, ki bi se jim naj izpodmaknila tla. Da širši javnosti nekoliko orišemo značaj kluba SK Mura, navajamo nekaj primerov po pravilu, da se človeka po njegovem delovanju spozna. Predsednik SK Mure je Zid Ar-vai, ki je svoje prejšnje nemško ime Ascher prekrstil v njemu simpatičnejše madžarsko »Arvak, ni pa čutil potrebe, da bi to ime poslovenil. Podobnih primerov bi se našlo mnogo tudi pri ostalem članstvu Mure. Vodstvo Mure občuje med sabo izključno v madžarščini. Sicer je res, da se nekoliko potuhnejo, kadar domnevajo, da jih čuje kako nepoklicano uho, toda te izjeme v strahu ne spreminjajo pravila. Nek zelo vidni član Mure, ki je sicer slovenskega porekla, svoje ime pa piše »Czvetkd«, je nedavno imel drznost, da je navzilic svojstvu jugoslovanskega rezervnega oficirji izjavil na sodišču, da je njegov materni jezik madžarski. Mnogo drugih članov Mure, ki so tudi slovenskega porekla, pači svoja lepa slovanska imena z madžarskim pravopisom. Pri tem za sramoto svojega početja niti razumevanja nimajo. — Pri svojih prireditvah se SK Mura dosledno ogiblje lokalov Sokolskega doma. Od godb, ki sodelujejo pri teh prireditvah, zahtevajo izrecno, da morajo igrati čardaš, češ, da je to za njih narodna potreba, vsled česar izborni sokolski orkester pri njihovih prireditvah nikoli ne sodeluje, pač pa privajajo Muraši v Mursko Soboto razne internacionalne čuteče glasbe od drugod. — Priznati se mora sicer, da so Muraši navdušeni športniki, toda to navdušenje ni šlo nikoli tako daleč, da bi se cel transport teh prijateljev športa odpeljal recimo v Maribor na kako tekmo med dvema slovanskima športnima kluboma, pač pa so ti prijatelji športa organizirali pohod v Maribor, ko je madžarski Ferenczvaroš nastopil letos v Mariboru. Plakati, ki so se za to tekmo pojavili, so zbujali vtis, da so vezi med gotovimi ljudmi in med Ferenczvarošem prisrčnejše, kakor so športne vezi. Ti ljudje niso drukali za Maribor, nikar ne mislite, temveč so se pojavili kot nekako naravno zaledje Ferenczva-roša, kar je v Mariboru zbudilo veliko pozornost. Zanimalo bi nas, zakaj obiskujejo prireditve SK Mure gotovi elementi, ki se sicer dosledno izogibajo našemu nacijonalnemu in kulturnemu življenju ter dosledno briskirajo naše nacionalne prireditve. Prav gotovo radi tega, ker se navdušujejo za nacionalno delovanje Mure in za njegovo članstvo, ki do 80% sploh ne zna madžarski kakor trdi dopisnik! Zanimalo bi nas tudi, kako bi izpadle poizvedbe pri javnosti o tem, da SK Mura pri svojih nastopih govori samo slovenski. To je očitna neresnica. Dalje bi bilo zanimivo vedeti, s kakimi občutki so člani Mure čitali dopis v Pohodu in kako stališče zavzemajo glede svoje tako nenadne izpremembe. Zani- mivo bi bilo tudi izvedeti, zakaj se v tukajšnjih kavarnah ne nahaja nikak športni list v jugoslovanskem jeziku, pač pa se po stenah kavarn bohotno šopirijo športni listi v madžarskem jeziku iz inozemstva. Brez dvoma je to proti volji nacionalnih sportašev Mure in prav gotovo so se ti silno borili, da se to odpravi, toda v 14 letih navzlic svojemu športnemu monopolu in navzlic vsem svojim tozadevnim prizadevanjem tega niso mogli odpraviti! Vsako društvo, ki je oblastveno dovoljeno, je dovoljeno za to, da vzgaja v nacionalnem duhu. Ako društvo te naloge ni izvršilo, je dolžnost oblastev, da ga razpuste. Dokazi so na dlani, nekaj smo jih navedli. Ako se torej govori o razpustu kakega športnega kluba v Murski Soboti, pač ne pride v poštev SK Panonija, za čije nacionalne intencije že jamči vodstvo samo. Sicer pa je ves besni odpor proti SK Panoniji nešportnega značaja, temveč ima svoje ozadje v besnem sovraštvu do vsega, kar čuti in živi slovansko. Priznavamo, da smo čitali članek z mešanimi čustvi. Vendar pa je mnogo vredno, da je ta članek izšel, kajti on priča, da se zavedajo tudi pri SK Muri, da je najsramot-nejše za kulturnega človeka, ako iz prezira do lastnega jezika in do lastnega naroda zataji svoje poreklo in se izdaja za Madžara ter madžaroni ob vsaki priliki. Veseli nas to priznanje, in ako bo šlo to tako naprej, bomo nekoč z ramo ob ramenu s SK Muro storili vse, da preženemo zadnje ostanke madžaron-stva iz Prekmurja. Sprejmite, g. urednik, te vrstice ne kot kak popravek, temveč samo kot pojasnilo in bodite prepričani, da spremljamo Vaše delo in Vaše brezobzirne udarce v gnilobo z vsemi simpatijami. Našim tovarišem od Mure pa iskrene čestitke k spreobrnitvi in k blaženosti, s katero bodo od zdaj naprej govorili vsepovsod samo slovenski. Tudi nacionalni športniki. Skoplje RAK-RANA SLOVENIJE Pred nekaj dnevi mi je prišel v roke časopis iz Gradca, ki je našteval v posebni stalni rubriki zločine in prestopke, izvršene v pijanosti predprcsle nedelje v jugoslovanskem Štajerju. Z naslado jih je naštel prav lepo število, vse s predanimi podatki. Doživeli bomo najbrž, da se mam ta seznam nekoč servira kot dokument našega kulturnega nivoja. Tedaj nas bo upravičeno sram, kakor je sram mene, v slovenski domovini, ki teh slik po dolgoletnem bivanju v Srbiji nisem več navajen, če vadim ob nedeljah zvečer kar oeLe procesije postav, ki se na me-sigurnih nogah majejo od predmestij v mesto iz razniih vinotočev v takem stanju ,matricami*, ki že meji na nezavednost, med glasnim kruljenjem in psovamjem mimoidočih. Sram nas je lahko, Če pregledujemo naše sodne kazenske akte ob ogromnem številu pdbojev in težkih telesnih poškodb, ki se odigravajo 'vtsalke nedelje v naših slovenskih vaseh. Sram nas je, nas Slovencev, ki živimo v Srbiji, če srečamo tam doli ponoai družbo, ki se na ves glas pijano dere in se prepričamo, da gre za maše slovenske rojake. Sram nas je in preseda nam, da moramo vedno in vedno slišati cd bratov Srbijaacev: »Vi Slovenci ste vredni i marljivi ljudi, sve imate lepo uredjeno — ali zašto se kod vas nad je toliko pijanica?« Doma v Sloveniji smo dobili že nekako predebelo kožo za sramotnost teh pojavov, ne čutimo je več. Potrebno je, da se zdramimo. Naše javno mnenje obravnava to vprašanje kot neko nedolžno slabost. Zagovarja se jo s tem, da konzurn alkohola predstavlja za državo -znajten vir dohodkov, dia velik dei prebivalstva živi od prodaje vina, da naši vinorodni kraji itak težko žive itd. Vsi ti izgovori so vseskozi jalovi. Naša nedeljska pijanost izvira iz vinotočev, ki ne plačajo nobenih dažbin, 'naši gostilničarji bi bili že zdavnaj v komkurzu, 6e bi živeli samo od gotovega izkupička 'in ne od »krede«. Naše vino bi se ravno tako spravilo v denar kakor francosko ali nemško, če bi naše vinarstvo in kletarstvo bilo na potrebni višini. Večkrat se je že razpravljalo vprašanje, če ne bi bilo boilj rentabilno zasaditi naše vinograde, katerih prva generacija itak že izumira, z žlahtnim štajerskim sadjem, ki ima svetovni glas? Da gre samo za izgovore, nam je dokaz Dalmacija, ki menda pridela dovolj vina in ne plava v stalni pijanosti in Srbija, kjer je pijan človek jako redka pojava. Naša čast, čast cele naše domovine zahtevata, da proti temu zlu nastopimo z vso energijo. Apeliral bi na naše sodnike, da ne vidijo v pijanosti več olajševalne okolnosti pri deliktih, apeliral bi na našo upravo, da se izdatno posluži zakonskih sankcij proti izgrednikom v pijanem stanju, apeliram pa na oelo našo javnost, da podpira oblasti ter da se ipreorijentira v svojem gledanju na pojave pijanosti, da ne vidi v pijancu »človeka dobre volje«, ampak slabiča in škodljivca našega naroda in narodnega premoženja Javno mnenje se mora povzpeti do prezira »pijančkov« in potem bo prišlo do preokreta. Skoplje 12. septembra 1933. NAŠA NARODNA ZAVEDNOST Komaj letno enkrat prihajam iz Južne Srbije v svojo ožjo slovensko domovino in se oddahnem nekaj tednov v naši Štajerski. Gledam naše razmere z gotove časovne perspektive in zato mogoče opažam preciznejše kot drugi, ki jih gledajo vsakodnevno. Obhodim naša mesta in vse večje kraje in — doživljam čudne stvari. Maribor — ne vem, če slišim govoriti nemško manj kot v letih pred vojno, ko sem v Mariboru študiral. Redke so trgovine, kjer se me je nagovorilo slovensko, da celo branjevke na trgu začenjajo z blago-donečim »Kaufens? ... Ptuj — kamor stopiš »guten Tag; Konjice: pozdraviš v hotelu: dober večer — ali morem dobiti sobo? — odgovor: wird sich schon was finden. Rogatec: dajte mi četrt vina — odgovor: weissen oder roten? — Človeku res pride, da udari po mizi in zavpije: — ali vsi spite, spite v času ko se mariborski nemčurji na ulici pozdravljajo z >Heil Hitler«, ko se na neki lovski veselici v predmestju Maribora igra »Horst-Wessel-Lied« in ko se »Heil-Hitlerjevsko tuljenje razlega na kilometre daleč? To ni več toleranca, to ni več nemarnost, to ni več politični oportunizem, to je zločin na lastni narodni državi. Ali smo država, ali se samo gremo državo? Pri nas v Južni Srbiji imamo tudi Turke, Cincarje, Grke, Arnaute in to v čisto drugačnem odstotku, kakor imamo' v Sloveniji Nemcev, ali nobenemu od teh niti na pamet ne pade, da bi v občevanju s slovanskim človekom, najsi bo Srbijanec ali pa »prečan< spregovoril drugače kakor srbsko — kakor in kolikor pač zna. In to so neuki ljudje, po večini analfabeti, ne izobraženci kakor naši Nemci in Nemčurji. Ali so res vsi opomini zastonj? Skoplje 12. 9. 1933. »Vsi« Naše so pravice življenja, tudi za nas je svoboda, boljši smo od tujca! Poprimimo za kladivo, poglejmo v sonce, vzdignimo se, maščujmo trpljenje! Kličejo nas za svobodo padle žrtve in naša nedokončana Stara pravda! Te besede čitamo v uvodu zadnje številke omiadinske revije »Val«. Izšla je kot dvojna, narodmo-obramtbma številka, a uredništvo je iz prijaznosti prepustilo zbor in ureditev snovi Akademski podružnici GMD v Ljubljani. Enajst člankov se vrsti drug za drugim teko-rekoč v harmonični celoti, ki prikazujejo naše pereče narodne probleme. Sestavek »Čas je že...« je spisan v prav jedrnatem in sočnem tonu, vendar pa je pisec pri obravnavi ocenitve raznih struj na naši univerzi v narodmo-obrambnem oziru zašel nekoliko predaleč. Kljub temu pa smo prav veseli, da jje ;|bila končno enkrat teiječena javna graja onim akademikom, ki v usodnih trenotkih popolnoma odpovedo. Veliki prijatelj -mladine, markantna osebnost iz polpreteklih dna in še mepretekliih časov narodnega osamosvajanja, g. generali Maj-ster, je dal za to številko nekaj izjav na stavljena mu vprašanja o ptujskih dogodkih leta 1906, OMD in hitlerjevskem pokretu v Avstriji. Zanimiva je njegova izjava, ko pravi: »Če pride do priključitve Avstr je k Nemčiji, tedaj borno pač imeli vso pravico zahtevati našo Koroško nazaj, ker je v mirovnih pogodbah rečeno, da ne sme priti do priključitve Avstrije k Nemčiji. Kljub temu, da smo v dnevnem časopisju že dovolj čitali opisovanje ptujskih dogodkov v septembru 1906, je uredništvo objavilo članek, Ilci prav nazorno riše divjanje nemške drhali nad stkupščimarji CMD. Pa tudi opis protidemonstracij v Ljubljani nam dovolj dobro prikazuje, kako strašno je bilo tiste dni v Ptuju, ker je sicer vedno mirna Ljubljana vzdignila tako ogorčene proteste. Ob tej priliki nam nehote prihaja na misel dejstvo, da se je za letošnje ptujske svečanosti nahajal Ptuj v tako rekoč obsednem stanju. Ogromno število orožni«tva je hodilo po ulich lin ščitilo nemškutarje. Proti nacionalistični omladiinii, ki je dala tu pa tam duška svoji ogorčenosti, je postopalo skrajno drakonski. Tudi v tem primeru kažemo še danes svoje hlapčevstvo. Saj mi pred 25 leti ptujska policija samo mirno gledala divjanje množic, tem/več celo Nemce in nemčurje sama napihovala k rmsilstvom. Navodila in obenem kritiko dosedanjih metod pri narodnem vzpodbujanju naših Korošcev dobimo v članku: »Pogled na Koroško stran«. Pisec ugotavlja z veseljem, da je akademik in dijak pričel na splošno kazati žive znake zanimanja za našo Koroško. Želimo, da bi navodila, ki jih daje avtor, obrodila obilo sadu, saj je znamo, da nimamo ni-kake sistematike pri svojih izletih na Koroško, ki jih večina prireja le za zabavo. Vsem našim ljudem onstran meja moramo kljub vsemiu, vedmo in povsod govoriti, da ne pripadajo le neki ozko pojimovani jezikovni skupini koroškega slovenstva, temveč, da so sestavni del velrikega slovenskega in jugoslovanskega naroda. Tako govori jasno im odkrito pisec omenjenega sestavka. »O delu Ciril-Metodove družbe za Istro« črpamo iz nadaijmega referata zelo zanimive podatke. Opisano je poleg stanja šolstva tudi delovanje družbe za Istro, dalje prva skupščina CMD v Opatiji in pa ona v Livadah ood Učko. V nasprotju z žalostnimi ugotovitvami o stanju našega naroda na Koroškem in Istri, sledi zanimiva statistika nemškega šolstva v Jugoslaviji. Vidimo, da imajo Nemci pri nas, kjerkoli so, vso možnost, da se neovirano razvijajo. Naša država je dala Nemcem več kot je bila dolžna. Če primerjamo, kot srno prav kar omenili, težak položaj koroških Slovencev z ugodnost mii in svobodo Nemcev pri nas, vidimo, da Avstrija ni izpolnila niti ene obveze im obljube, ki jih je dala v St. Ger-maimski pogodbi in pred plebiscitom. Zato pa velja Avstrija v svetu za kulturno državo, kljub temu, da zatira narodne manjšine. Jugoslavija pa je nekulturna, ker je dala Nemcem vso svobodo. Končno pa ni tudi nam -potrebno, da bi tako točno izpolnjevali pogodbe zato, da jih drugi lahko kršijo. Te misli prevevajo ves članek, ki bo ostal trajen dokument za vsakogar, ki se bavi z narodnoobrambnimi vprašanji. Nad vse zaniimiv je članek: »Dalmiatimsko-iifcalijamska iredenta«. V dalj,šem razglabljanju pobija pisec s samim citati italijanskih im drug-ili tujih avtorjev italijansko zahtevo po Dalmaciji. 'Zanimivo je primerjati trditve najirateilifaejših italijanskih, :»zgtaidovrlnarjev«, ki vsak drugače dokazuje italijanstvo Dalmacije ' bodisi z geografsikega ali historičnega razvoja. Avtor prihaja -pravilno do zaključka, da otalijanskemru dmperijalizmu ne služi v dokaz dtelijanstva Dalmacije samo zemljepis in zgodovina, temveč tudi geologija^ paleontologija, favna in flora in kjer teh dokazov zmanjka, mora služiti iv ta namen laž in zlobno natolcevanje. Da je narodmo-socdalističmi pokret silne vplival v Avstriji, nam dokazujejo trditve v nadaljnjem članku. Že general Majster je v svojem razgovoru dejal,, da oe hitlerjevski pokret ^ v Avstriji kljub vsem prepovedim stalno širi in je čisto nedvomno, da bo tudi zmagal. Ko bo prišel ta čas, nas bo našel kot vedno v takih usodnih trenotkih, popolnjaia nepripravljene. Ker preveva vso številko misel o narodnih manjšinah, je prav na mestu članek o kongresu evropskih narodnih manjšim, kateremu predseduje bivši zastopnik maše manj-šine_ v Italiji g. dr. Wilfan. Pisec ugotavlja, da je kongres, ki ne nudi solidarne,, individualnimi položajem posameznih manjšim odgovarjajoče pomoči — brezpomemben. Kako bi imel človek zaupanje v ta kongres, ko sam predsednik izjavlja, da če se govori o asimilaciji manjšin, potem je treba dati temu izrazu samo pravi pomen, da se doseže v tej točki soglasje celo z nasprotniki. Asimilacijo v državljanskem smislu, zlitje državljanov različnih narodnosti v enakomislečo celoto z enotnim državljanskim mišljenjem in čutenjem je treba samo pozdravljati. Vpričo takih izjav voditelja manjšinskih pofcretov je pač želja nas vseh, da se tak kongres razide in gospodje okoli njega naj odidejo na počitnice. /Saj nam nadaijni članek: »Vatikanska politika in narodne manjšine« dobro kaže, kako soglasje se doseže pri asimilaciji manjšim v enako mislečo celoto z enotnim državljanskim mCšjjenjenr in čutenjem ... pgsec ugotavlja, da je dobil fašizem proste roke- za svoja početja, kljub konkordatu, tudi ma cerkvenem polju. Danes nimamo na Primorskem niti enega škofa, ki bi bil Jugoslovan ali vsaj Jugoslovanom naklonjen, še celo tržaški škof Fogar — rodom Furlan — ki se je večkrat izpostavljal za naše vernike im dušne pastirje, je zadnje čase začel v priložnostnih govorih občudovati Duceja in moliti zanj. Naša narodna manjšima v Italiji je predana na milost im nemilost ekspanzivnemu gonu impe-frfrjalisti&iega iašdzma. Mussolini snuje, sv. Oče moli za tlačene Jugoslovane, Hrvatom v Jugoslaviji daje svoj blagoslov, da vztrajajo v apostolskem delu za katoličamstvo. Zato ni čudno, če se naš narod tu im onstran Snežnika odtujuje in z grozo odvrača rimskima vladarjema, ker čuti, da vprav od njiju, ki v slogi delita svet s križem im me-oem, prihajajo nadenj vedmo temnejša gorja. Številka vsebuje tudi krajše sestavke o družbi sv. Cirila in Metoda, dalje prevod Josip Cabdovega člančiča: »Fašizem in drugo-rodci« in druge. Zanimive so tudi zapovedi mladimi, kadar potuje v inozemstvo. »Ne raznašaj ^in ne kritiziraj domačih razim er pred škodoželjnim tujcem. V inozemstvu bodi Jugoslovan, ker maša evemtuelmi spori so naša interna zadeva, ki jih nočemo reševati s posredovalci!« To so stavki, ki jih tudi umi propagiramo že od ustanovitve lista. S to številko je bil zaključen prvi letnik »Vala«. Ta, zadaja številka, je -izraz globoke vere jugoslovansko usmerjene mladine v lep-šo bodočnost vseh Jugoslovanov tam od Beneških Slovencev pa do Črnega im Egejskega morja. Kot nacionalisti čiestitamo akademski podružnici CMD, da je tako odločno izprego-vorila besedo v obrambo naših potlačenih. Izjava! Izjavljam, da članka pod naslovom: »Zakaj smo Jugoslovani?« s podpisom —m. z.— in objavljenega v zadmji številki »Pohoda« nisem spisal jaz! Mrmo]ja Zdenko, akademik. Imamo podjetja, ki dobivajo državne dobave, zaposlujejo pa izključno tuje inozemske moči VUK STEFANOVIO-KARADŽIČ (26. X. 1787., Tršid — 26. I. 1864., Bed) Ob priliki posvetitve hiše Štefana Vuka Karadžida v Tršifiu v Podrinju, ki se vrši v nedeljo, dne 17. t. m., prinašamo sledeči podlistek o pomenu Karadžida v naši nacionalni zgodovini. Karadžid je rodjen kao šesto dete u iporodici, doseljenoj ranije iz Hercegovine (od Drobnjaka). Dobio je prvo obrezovanje u inanastiru Tronoši, bio je za-tim pisar kod jadarskog vojvode Džurčdje. 1804., kad mu je otac postradao od Tura-ka, otišao je u Karlovce (učitelj mu je bio Lu-kijan MušickiV da ee uči, pa u Petrinju u Hrvatsku, ali se uskoro vratio u Srbiju, i postao sekretar vojvode Jakova Nenadovida (1807.), zatim Pravitelje uju-ščeg Soveta (1809.). Jedno vreme bio je učitelj n Beogradu 1810.), posle toga carinski i sudski ftinovnik, u Kladovu, Brzoj Palanci d drugim me-fltima (1811. do 1913.). Posle propasti Srbije (1813.), otišao je u Bed, upoznao se, krajem te godine, sa Kopitarom, povodom svoga spisa o propasti Srbije, namenjenog Davidovideviin in Fru-šidevim novinama, koji je Kopitar, kao cenzor novinar morao pročitati. Od tada počinje Karadži-dev rad na srpskoj knjiži. Jedan deo 1815. i 1816. godine proveo je medju prijateljima u južnoj Madjarskoj. 1819. godine bio je Karadžid u Rusiji, gde se saetao sa Karamzinom, čuvenim ruskim istoričarem, Zukovskdm, književnikom, šiškovom, grofom Runjancovom, pozna ti m mecenom, Adeluv-tom, naučnjakom-filologom i drugim znamenitim ljudima. 1820. i 1822. godine bio je u Srbiji, ali nije mogao usted mnogih intriga, ostati uz kneza Miloša, da ga uči pismenosti. Da bi mogao živeti, odločo je Karadžid da študira medicinu, i toga radi, a i zbog štampanja narodnih pesama, otišao je u Nemačku, gde je uspeo, uz pomod Jakova Grima, ovo i da ostvari. Tu se upoznao sa Geteom i drugim znamenitim Nemcima. Za svoje naučne zasluge dobio 1826. godine penziju od ruskoga čara. Od 1825. godine Karadžid je proveo vedi deo svoga života u Bedu. 1828. do 1831. godine puto-vao je u Srbiju, zbog prevoda na srpski jezik Napoleonovog Zakonika, i bio jedno vreine član beogradekog suda, ali je ubrzo, uvredjen od ljudi iz okotine kneza Miloša ostavio Srbiju i uputio (1832.) poznato pismo knezu Milošu u kome je izneo sve ružne st nane njegovog režima. 1834. do 1836. godine putovao je Karadžid po jugo-zapad-nim krajevima (Dalmaciji, Boki Kotorskoj, Crnoj Gori), dobivši pomod od ruske Akademije nauka. 1837. do 1838. godine putovao je po Sremu, Slavoniji i Hrvatskoj, 1841. godine po Dalmaciji, sa Rusiina Prejsom i Nadežinom. Docnije, 1859. do 1861. godine proveo je Karadžid u Srbiji (u Beogradu) sa svojom poi;odicom, a bio je u Srbiji i 1848. (posetio je i Tršid) i 1852. godine. Tridesetih godina dobio je Karadžid stalnu pomod od srpske pravoslavne opštine u Trstu, primao je potom i penziju kneza Miloša od 1835. godine, a kad se knez Miloš, posle odlazka iz Srbije, pre-selio sa svojim sinom u Bed Vukovo se materialno stanje znatno popravilo. On je sa knezom Milošem i Mihajlom bio u blizkim vezama i oni su ga za sve vreme njegovog docnijega života i rada obilno pomagali. — 16. I. 1818. venčao se Karadžid u Bedu sa Anam Krausovom, koja mu je celoga života bila neobično odana. Deca su mu umirala, ostali su u životu kdi Mina (1858. god. udata sa A. Vukomanoviča) in sin Dimitrije, koji je, zbog pijanstva, 1866. god. morao izidi iz srpske vojske. — 1897. godine preneto je Vukovo telo iz Beda na svečan način i sahranjeno u grobnici Saborne crkve. I po svojim intelektualnim i po moralnim oso-binam Karadžid pretstavlja neobično retkoga čo-veka. I ako je radio u jeku romantičarskog po- kreta, iako je taj pokret bio od važnosti za njegov rad, jer je pom-agao saku-pljanje narodnim umo-tvorima d omogudivao njihovu pravu ocenu, Karadžid je bio realist. Njegov -trezveni um nije dopuštao, da se ne usprotivi svim svojim 6ilama protiv pravca, koji je tada vladao u našoj književnosti, i za koji je smatrao, da je štetan i za našu književnost i za narodnu kulturu. Ali najviše nas zadivljuje, i u tome se i ogleda genijul-nost njegove prirode, Sto je Karadžid, bez velikog obrazovanja i spreme, neobično -tačno i duboko shvatlo svu veličinu važnosti svoje reforme i nije od nje kasnije, za sve vreme svoga života, nikad otstupio. Njegov prijatelj Kopitar, nema sumnje, savetovao mu je, da piše čistim narodnim jezikom; on mu je znatno pomagao, i prevodjenjem reči na n e mački i latinski jezik, i itehničkdm i struč-n-jačkim uputstvima, da tako brzo saetavi svoj Srpski riječnik (1818.) Aid Kopitar mu nije mogao dati onu snagu, kojom je on branio jednom za-uzeti položaj, i onu prodirnu osetljivost za sve što je narodno, počevši od jezika pa do poslednjih znakova narodne patrijarhalne kulture. Iako je Karadžid više sam radio, nego što je govorio o svojoj reformi i o svome radu, ipok je jasno, da je on osedao da u osnovici, i književnosti i celokupne naše kulture, moraju biti naše narodne osobine u svojoj originalnosti i čistoči svojoj. On je osedao, da naša kultura i duhovna i inaterijalna, može biti stvaralačka samo tako, ako se razvija na narodnoj osnovici i u narodnom duhu. Zato je Karadžid osnivad naše nacionalne kulture, koja se tako otpočdnje oslobodjenjem naše države od Turaka. Kao poznavalac narodnog jezika, narodnih umotvorima i narodnih tvore vinu uopšte, Karadžid je jasno video, da je današnji razvitak našeg narodnog jezika, koji se tako jasno ocrtavao u narodnim umotvorinama, dospeo do takvog stupnja savršenstva, da je narodni jezik mogao vrlo lepo poslužiti kao osnovica čitave jedne književnosti i umetničke kulture. Zato je Karadžid smatrao, da elobodno može stavitd granicu izmedju knjdžev-nog jezika ovoga vremena, osnovanog na narodnom jeziku toga vremena, i svega onoga što mu je prethodilo, i u Vojvodini, i po drugim pokrajinama našim, i tako ga odvoj-iti i od svega što je eumnjivo i sporno. Od njegovog Srpskog Rj-ječnika, velikih zb i raka srpskih narodnih pesama i od njegova književnog rada itrebalo je da ot-počne srpska književnost novoga vremena. To je osnovna ideja celokupnog rada Karadžidevog. Zato je on sa velikom ljubavlju i sa neobičnom tačno-šdu, iznosio ono, što se u narodu nahodilo. 1814.—1818. godine, vreme je Vukova učenja i spremanja. 1814. god. izdao je pjesmaricu, po sedanju još vrlo nesavršenu. Iste godine (1814.) na-pisao je d prvo svoje gramatično delo Pismenicu snpskoga jezika, po govoru prostoga naroda. Ona je iznenadila Kopitara bogatstvom i lepotom materijah, tako da je on nazvao Karadžiča grama-tidkim genijem. U stvari, ona pretstavlja preradu poznate Mrnzovičeve gramatike slovenskog jezika (1794.), koja je opet prerada slovenske gramatike Melemtija Smotričkog (odnosno izdanje 1619. god.), ona je dopunjena promenom inienica d glagola, koju je sam Karadžid sastavio, i razmatranjem o akcentima Luke Milovanova, ko je i inače Ka-radžidu pomagao u sastavljanju gramatike. U or-tografi ji se Karadžid nalazio pod utica jem Save Mrkalja. 1815. godine Karadžid je izdao Narodnu Srpsku Pesmaricu (Vtoru), kojoj so pesme nakupljene iz ista pevača, i to 100 ženskih pesama, podeljenih u pet grupa (ljubavne, svetovne, kra-Ijičke, žetalačke, od prela), i 17 muških. Ovu knjigu napieao je srtarim pravopisom, zbog nezadovoljstva, koje je podigao ortografijom prve -pesmarice i pismenice. (Nadaljevanje prih.) Odgovorni »rednik Miroslav Mntelil. — Itd* ja ta Narodno obrambno tiskovno aadruKO. r. ■. i o. *.. Ernest Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.