Poštnina plačana v gotovini. Cena 20.— lip Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto IV. - Štev. 29 Trst - Gorica 21. julija 1950 Izhaja vsak petek Podzeim spletke Ne moremo se jeziti nanje, vzpri-čo njih ne občutimo ogorčenja, temveč le pomilovanje, prezir, kakor ga občutimo do ljudi, ki ne drže ne obljub, ne besede. Na mirovni konferenci po razpadu Avstrije so nas prebivalce iz davnine osvojili oni »prišleki« in nam svečano obljubljali, da bodo spoštovali naše narodne pravice, naše šolstvo v upravi in v javnem življenju. Kaj so z nami napravili v času njihove 25 letne vladavine, kaj so napravili iz Trsta — o tem je bolje, da ne govorimo. Ali vse to je za nami, je minulo in sami so priznali, da so nam 25 let delali krivico. Pa zopet zahtevajo od nas, da jim zaupamo, ako-ravno so že enkrat pogazili dano besedo in zopet obljubljajo, da bodo do nas drugačni. Po zadnji mirovni pogodbi se zopet p/reko 100.G00 naših sonarodnjakov nahaja pod Italijo, dočim smo mi, ne tu ne tam, baje pod zavezniško vojno upravo, v bistvu pa znova izpostavljeni itdlijanskemu nacionalističnemu fanatizmu. Sol nam resda ne morejo kar tako odvzeti, zato pa pritiskajo na starše in nam, kjer le morejo, odvzemajo našo deco. Kar njihovi listi — oslanjajoč se na amerikansko lahkovernost — pišejo o nas se s primernimi izrazi ne da opisati. Sedaj se je mednarodno-politični položaj jel zopet spreminjati. V Koreji se stvari razvijajo . . . kakor se razvijajo. In vprašanje je, da-li bodo Sovjeti, ohrabreni po prvih prodiranjih, tvegali usodni udarec na Jugoslavijo. Ni sicer izključeno, da tega ne bodo napravili, ali Angleži in Francozi so resno zaskrb-Ijenljeni, kajti kaj lahko bi se kaj takega moglo zgoditi. V tem slučaju obstojata dve možnosti. Ali se bo Jugoslavija Sovjetom uprla, kakor je več kot dvesto let krvavo odbijala turške napade ter reševala ne le Avstrijo in Nemčijo, ampak v prvi vrsti tudi Italijo. Ali pa bo Jugoslavija podlegla in potem bo, kar odkrito priznavajo Italijani sami, val komunizma Za-Ojel ves apeninski polotok tja do Pantelerije in do francoske meje. Usoda Italije zavisi torej zopet od junaštva Jugoslavije, enako kot je zavisela skozi stoletja. Da nismo mi Slovani, ki ščitimo Italijo, ona bi danes podlegla enako, kakor bi za časa Osmanov podlegla azijat-skemu pritisku. Iz dneva v dan postaja to očitneje ne le nam in Itali janom, temveč tudi sami zavezniški upravi, ki more opazovati in videti i nas i Italijane, in ki sedaj bolj kot kdaj prej more oceniti in presojati njihov o moralno bedo e-nako kot našo mirno odločnost. In kaj sedaj v očigled nevarnosti počno mnogi Italijani? Vrgli so se na denunciacije. Njihovi listi so polni prikritih in odkritih obtožb proti nam. Demokrščanski listi »dokazujejo«, da je Tito plačanec Moskve in da je njegov spor s Kominfor-mom navadna komedija. Komunistični listi pa z enako prepričeval-nostjo »dokazujejo«, da so Titovci ameriški plačanci in da so svoje prepričanje prodali za težke dolarje. Po eni strani torej nadlegujejo policijska oblastva z obtožbami ko-minformizma, in že se pripravljajo podatki, da bi se isti Slovani obtoževali reakcionarstva. Da se Slovani ne bi izneverili oni politiki, ki jim jo hočejo vsiliti taki 'Italijani, jih grabijo eni z verske, drugi pa s socialne strani, na ene prežijo, da se ne bi pridružili komunistom, na druge, da se ne bi pridružili Angloameričanom. In, ker nikomur ni na čelu napisano, kateri politični stranki pripada, budno pazijo na vsakega poedinca, ne bi ga li zalotili bilo na ulici, bilo v gostilni v družbi s kakim komin-formistom ali pa z angloameriškim zaupnikom. Denunciacije torej na desno in na levo, in naj stvari izpadejo kakor koli, možnost preganjanja Slovanov ostane vedno odprta. Kajti, a ko bi Angloameričan i o-stali na oblasti, bi se po takem mišljenju imeli zahvaliti samo Italijanom in njihovi skrbni pazljivo s ti. V kolikor bi pa Angloameriča-ni podlegli, bi bila to zopet zasluga Italijanov, kajti oni so bili, ki so odprli vrata Sovjetom, »borcem za svobodo narodov«., čim so se otresli tujčevega jarma. I v enem i v drugem primeru bi si ohranili pa možnost nadaljevanja svoje politike preganjanja in tlačenja Slovanov. Kolikokrat nam niso rekli zavezniki, da je naše nezaupanje do Italijanov neopravičeno, kajti kot propovedniki krščanskih načel, da ne morejo kršiti pravil usmiljenja in pravičnosti? Na dveh stolih Izpodkopana značajnost, rak-rana našega javnega življenja Od srede do srede. Ko se človek v tihih urah, ki so v teh dneh zaskrbljenosti postale tako zelo redke, v duhu vrača v našo preteklost in se spričo naravnost obupnih kolebanj današnjega našega človeka sprašuje, od kod je slovenski človek v preteklosti črpal tiste neizčrpne sile, s katerimi se je skozi 13 stoletij ohranjal na svoji zemlji, se mu pogled ustavlja pred porazno ugotovitvijo: izpodkopana značajnost. Naša inteligenca, ki je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja in vse do iprve svetovne vojne, zdrav in prekaljen opornik vsega slovenskega naroda, je v tem obdobju ras.tla skoro Izključno iz podeželskega okolja. Naše razumništvo je bilo pravi, nepotvorjeni izraz našega Kraševca, Vipavca, Goričana, Notranjca, Gorenjca, Dolenjca, Korošca, Štajerca, Istrana itd. Šolanje v tujini in prav posebno v slovanskih prestolicah je to stebrišče povezalo v solidno enoto, na kateri je slonelo vse narodno, politično, kulturno, gospodarsko in socialno življenje Slovencev .Dežela je dobavljala svoje najboljše sokove, Jd so stebrišče krepili in utrjevali tako po kakovosti, kakor po količini. Splošni napredek in predvsem iz-vojevane pravice slovenskega jezika so zasnovale in ustvarjale slovensko meščanstvo v Ljubljani, Trstu, Gorici in Mariboru. Sveži kmečki prilivi so temu meščanstvu dobavljali solidnost, mesto samo pa mu je dajalo civilizatorično uglajenost. Tako se je podeželje posrečeno skladalo z mestom v družabnem redu, v katerem ni bilo niti bogatašev niti beračev. S preudarno industrializacijo se je postopoma u-stvarjal delavski sloj brez prave proletarske razredne ločine, Baj je bil in je ostal okoliški tovarniški delavec obenem mali kmetiček časi umikajo TehTne Se° presušenega sta- U^ ^ Mest° Taejon Se’ kakW rega politdra^o odjeknil^po vsem 1 izgleda, nahaja med obema fron- svetu kot grozeče opozorilo I Vasilija Stalina«, Stalinovega sina, kateremu so bile namenjene vse časti od častne paljbe topovkih baterij do časopisnih člankov, le paradni polet avijaeije je zaradi »sla-| bega« vremena odpadel. 18. JULUA: Amerika odklanja posredovalne predloge Pandita Neh-rua. — Angleški ministrski predsed- ~ , tarna. — V Moskvi so slavili »dan opozorilo o re- -tk avijaeije ali bolje »dan snosti m nevarnosti časa v ka-te-1 ««« rem se nahajamo. Narodni dohodek evropskih driao Statistični urad OZN je izdal knjigo pod naslovom »Statis-tika narodnega dohodka raznih dežel 1938-! .......................... 1948«. Iz podatkov v tej knjigi je J n-k Attlee izjavlja svojo solidar-razvidno, da so nekatere evropske n&st 2 Zadržanjem Amerike. — Na dežele, 'ki so bile med vojno težko Koreji so napadalci in obramba v prizadete, dosegle danes narodni do- reorganizaciji in mesto Taejon se hodek, ki je enak predvojnemu do-1 n(ljlaja ge vedPO med obema črta-hodku. ma. — Madžarski minister za pra- Države, v katerih se je to zgodi- j »očiščen«. Za naslednika je lo, so: Velika Britanija, Francija, imenovan profesor Erik Molnar. — Holandija, Finska in Madžarska. Amerikanci so iznenada na vzhodni Sovjetska zveza ni dovolila, da se obali Koreje pri mestu Pusong, se-objavijo statistični podatki o nje- vemo od Fusana, nemoteno izkrcali nem narodnem dohodku. Glede dru- celo divizijo vojske. Morda je v tem g ih držav vzhodne Evrope, izvzem- izkrcanju najti razlog zastoja in ši Madžarsko, so današnji podatki potrebe po reorganizaciji komuni-narodnega dohodka precej pod vi- stične vojske, ki ima računati s poštno narodnega dohodka leta 1938.' jačanim odporom južne vojske. \ Stran 2. DEMOKRACIJA Lato IV. - štev. 29 Tržaškemu dopisniku „Katoliškega glasa“ V svoji številki z dne 12. julija t. 1. je »Katoliški glas« objavil poročilo svojega tržaškega dopisnika o 'zaključni proslavi kulturnih večerov Slovenske prosvete, kulturne organizacije Slov. kršč. socialne zveze, ki se je izvršiJa v obliki nastopa pevskih zborov na Repen-tabru. Pod podnaslovom »Tako mimogrede...« se je dopisnik kaj neokusno obregnil ob razne časopise in ob radio, ki niso po njegovem mišljenju dovolj obširno poročali o tej proslavi. Da se nekdo odprto pritožuje .zaradi premajhne hvale in pozornosti je stvar osebnega okusa. Naš narod ima dokaj pregovorov, -s katerimi bi dopisniku lahko osvetlili vrednost lastne hvale. Toda, ker je prireditev res v vsakem pogledu uspela, in ker je bila stvarno v splošno slovensko korist, se ob vse to ne bi spotikali, ako ni smatral ža potrebno, da bi se posredno v drugem odstavku tega poglavja svojega poročila ne bi obregnil tudi ob ,naš list, ko je zapisal: »Druga zanimivost je, da so nekateri časopisi, ki so nekomunistični, zapisali nekaj 'besed o taboru, a •temu registriranju manjka mnogo več topline kot pa je je bilo v poročilu o Dnevu kulture na stadionu Prvega maja.« Pripomba je bila torej jasno namenjena nam. Pri tem pa je dopi- snik najbrž pozabil, da je prav tržaško dopisništvo »Katoliškega glasa« tisto, ki ovija z neprodirnim »kulturnim molkom« vse prireditve ■Slovenske demokratske zveze kakor tudi prireditve Slovenske prosvetne matice. Izjema je bil v celi vrsti koncertov Slovenske prosvetne matice edino koncert v Boljuncu, toda tudi za tega so zapisali, da ga je priredila Slovenska prosveta!... Tudi to je stvar okusa... Za zadnjo repentaborsko prireditev je »Demokracija« objavila poziv na udeležbo, ne da bi jo prire-diteljski odbor smatral za potrebno pozvati na objavo tega vabila! Zakaj? 'Storila je to, ker smatra, da so narodne dolžnosti nad prepričanji in Interesi posameznih skupin. Kljub »kulturnemu molku« tržaškega dopisništva »Katoliškega glasa« o prireditvah SDZ in SPM je »Demokracija« o repentaborski prireditvi tudi poročala. Ali je tržaškemu dopisniku »Katoliškega 'glasa« morda krivo, da se nismo poka-zaili tako ozkosrčne kakor je on? iSamo na ta način lahko razumemo njegovo razburjanje. Kajti, če ima kdo pravico pritoževati se zaradi našega poročanja, potem je to lahko vsakdo drugi, sarmo ne tržaško dopisništvo »Katoliškega glasa«! Ozkosrčnost, ki jo išče drugod, stanuje za njegovim lastnim pragom. •Toliko smo morali povedati v po- Fpofivepsba gonja na Madžarskem Kakor poroča komunistični list »Szabad nop«, je pred kratkim govoril minister ljudske prosvete na Madžarskem Jožef ■ Revai v centralnem izvršnem odboru madžarske delavske (komunistične) stranke. Naslov, ki ga je Revai dal svojemu govoru, je »Borba proti klerikalni reakciji«. Izjavil je, da madžarska vlada ne bo nikdar dopuščala škofovskih konferenc iz časa . Hortyja, še manj pa, da Vatikan imenuje škofe, ne da bi se posvetoval z madžarsko vlado ali brez njenega odobrenja. Država mora nadzorovati — je nadaljeval Revai — vsa cerkvena združenja, da prepreči delovanje »klerikalne reakcije«. Mnogi cerkveni redovi so nepotrebni, ker vršijo samo »reakcionarno propagando«. Na tisoče redovnikov in redovnic potuje po deželi kot imperialistični agenti. Neobvezni verski pouk v tehničnih šolah je treba ukiniti, kakor tudi bogoslovne fakultete na vseučiliščih. Staršem je povedal, da izročajo svoje otroke sovražniku, ako jih pošiljajo na verski pouk. V komunistični stranki vera ni »zasebna zadeva«. Člane stranke je treba vzgojiti v duhu dialektičnega materializma. Vlada opravičeno pričakuje, da člani stranke »ne bodo pošiljali svojih otrok na verski pouk, da se ne bodo udeleževali verskih obre- dov, ampak da bodo vzgajali svoje otroke v komunistični ideologiji. Revai hoče sejati razdor med duhovniki. Zato pravi, da je treba razlikovati med škofi in »poštenimi duhovniki«, ki so se pridružili »velikemu gibanju madžarskega naroda za mir«. Izjavil je, da bo vlada pomagala duhovnikom, ki so »zvesti ljudstvu, ki — v nasprotju s škofi — pospešujejo mir in ljudsko demokracijo«. Truman se posvetuje z Marshallom in Eisenhowerjem Predsednik Truman je imel dne 12. julija tajno posvetovanje z dvema glavnima ameriškima poveljnikoma v drugi svetovni vojni. Sestanek se je vršil v Beli hiši. Ei-senhowier je bil v drugi svetovni vojni vrhovni poveljnik zavezniških čet v Evropi, Marshall pa je kot načelnik vrhovnega poveljstva vojnih sil Združenih držav vodil in organiziral ameriško armado tekom druge svetovne vojne iz Washing-tona ter je na ta način pripomogel do zmage na vseh bojiščih. Oba visoka in zaslužna častnika, ki sta se že pred leti umaknila iz aktivne službe, sta s predsednikom razgovarjala o poteku ter problemih vojnih operacij v Koreji. Tanki v korejski vojni Pred dnevi so nas poročila presenetila z neuspehi, ki so jih doživeli ameriški tanki ob prvih spopadih s .tanki severne korejske armade. Tanki, s katerimi nastopajo ameriške čete v Koreji so po verodostojnih vesteh tanki starega tipa General Grant, medtem ko nastopajo severne korejske čete s sovjetskimi tanki T-34, ki so smatrani Strokovnjak za oklepni edinice, poveljnik kaninskih sil na Koreji V noči od 12. na 13. julij je general Walton H. Walker prevzel poveljstvo nad kopenskimi silami Združenih narodov na Koreji. General Walker je bil med drugo svetovno vojno poveljnik slavne divizije »Fantom« pod poveljstvom generala Patton-a. Generalni major Dean, ki je bil do zdaj poveljnik kopenskih sil v Koreji, bo še nadalje poveljeval 24. ameriški diviziji, ki je bila do pred kratkim edina divizija, katero so Združene države poslale v Korejo. General Walker se je v zadnji svetovni vojni odlikoval po svojih izrednih sposobnostih, katere je pokazal pri povezavi pehote z oklepnimi edinicami. V februarju leta 1941 je bil še podpolkovnik, v februarju 1942 pa že generalni major. Vodil je tretjo ameriško oklopno divizijo čez reko Saar in obšel Sieg-friedovo črto ter vdrl v Nemčijo severno od Kassela. Po vojni je o-stal Walker še 8 mesecev v Nem-čiji z ameriškimi zasedbenimi četami, nato pa je prevzel poveljstvo V. armade v Združenih državah. Od julija 1948 je bil na Japonskem kot poveljnik osme ameriške armade. !za močnejše. Tanki T-34 so težki 30 ton, razvijajo več kot dvakrat tako veliko brzino kakor tanki tipa General Grant, razpolagajo s širokimi gosenicami, ki jim omogočajo sigurno gibanje tudi na tako blatnem terenu, na katerem bi se tanki General Grant vgreznili, in to je bil tudi glavni razlog njihovih dosedanjih uspehov. Po oborožitvi pa sta si oba Upa tankov približno enaka. Ameriško vojno ministrstvo je prejelo vesti, nima pa še potrdila za njihovo resničnost, da uporabljajo severne korejske čete celo tanke, ki so težji od T-34. Časnikarji poročajo o tankih težkih 40-60 ton. Najtežji sovjetski tank, v kolikor je dosedaj znano, je tank Stalin III., težak 50 ton, oborožen s topom kalibra 122 mm in obdan z jeklenim oklepom debelim 6 palcev. Nekateri ameriški častniki pa smatrajo, da uporabljajo severne korejske čete res tanke, ki so nekaj težji od T-34. in sicer gre po njihovem mnenju za tanke tipa KV, težke 48-30 ton, ki so jih Sovjeti zgradili, da bi z njimi uspešno premagovali nemške tanke tipa Panter in Tiger. Tudi Združene države imajo tanke, ki so po teži, oborožitvi in drugih sposobnostih uspešen nasprotnik navedenih sovjetskih tankov. To so tanki tipa General Pershing in General Patton, toda ti tanki so trenutno še daleč. General Mac Arthur jih ni imel v sestavu svojih čet ter jih zaradi tega ni mogel u-porabiti. Dokler ne pridejo prve večje pošiljke orožja iz domovine, bodo a-meriške čete lahko samo za ceno velikih žrtev kljubovale tej trenutni nadmoči severno-korejskih tankov, ki so trd oreh tudi za 105 mm ameriške protitankovske topove. jasnilo, ne da bi s tem hoteli začeti polemiko. Toda, ker je prišla zopet do izraza tista nestrpnost, ki i-ma vse drugačno mero za lastne, kot pa za tuje stvari, na kar smo izgileda zaman opozorili v našem uvodniku »Narod in njegove koristi« v 26. številki »Demokracije«, je postalo nujno potrebno nekaj besed. Sicer bi res kdo mislil, da si lahko vse dovoli, drugi pa morajo samo vljudno molčati. Saj zameri celo radiu, da ni uporabil dvojne mere pri objaviti za obravnavano prireditev. Ob tej priliki želimo poudariti, da nikakor ne nameravamo istovetiti uredništva »Katoliškega glasa« z duhom, ki preveva nekatere njegove tržaške dopise. Nasprotno. Prepričani smo, da prihaja do teh stvari »tako mimogrede...«, ne po njegovi, temveč po krivdi vsaj nekaterih članov njegovega tržaškega dopisništva. Francija menja olade, a ne menja politike Po dolgi krizi je dne 13. julija francoska Skupščina končno s 335 proti 226 glasovom potrdila vlado, ki jo je sestavil novi ministrski predsednik Pleven. V vladi sodelujejo vse stranke, razen gollistov in komunistov. V splošnem pa ne goje velikega zaupanja niti v trajanje te vlade. Sele nove volitve, ki bodo verjetno dale nekaterim strankam večjo možnost za uspešnejše parlamentarno uveljavljanje, kakor ga pa daje sedanji razbiti parlament, ki ne more ustvariti večine, ako se v ta namen ne združijo vsaj tri stranke, bodo morda dale francoskemu političnemu življenju večjo stalnost. Toda kljub vsem ministrskim iz-prememtaam ostaja francoska politika v bistvu .ista. Pleven, ki je e-den izmed mlajših francoskih politikov, saj ima samo 49 let, je dobil zaupanje parlamenta na osnovi svojega programa, ki predvideva povečanje izdatkov za oborožitev, u-resničenje Schumanovega načrta o združitvi evropske premogovne in jeklarske proizvodnje in tesnejšo povezanost evropskih demokratičnih držav. Giuliano v angleških očeh »Manchester Guardian«, ki je po vrstnem redu drugi najuglednejši angleški list, prinaša novico o koncu siciljskega odmatniškega poglavarja Giuliana. Ob tej priliki pri pominja »Manchester Guardian«, da je vsekakor presenetljivo, kak dolgo je. Giuliano lahko kljuboval policijskim silam. Po mnenju lista pomeni to, da ga je siciljsko prebivalstvo ščitilo ter mu pomagalo. To dokazuje obenem, da je ■občutek predanosti in zvestobe sicilijanskega prebivalstva do italijanskih oblastev kaj slab. Nezadovoljnost prebivalstva s centralnimi oblastmi ima svoje vzroke v veliki zapostavljenosti Sicilije, ki prihaja do izraza na vseh področjih in pri vseh ukrepih. »Manchester Guardian« pripominja, da je tako stanje občutkov značilno za vso .užno Italijo. Zato je upati, da si ne bodo naprednejši in bolje stoječi Italijani umili rok nad usodo prebivalstva, ki daje iz svoje srede take odme.tnike. Morda bo senzacija, ki jo je Giuliano povzročil, vendarle obrnila pozornost na okoliščine, v katerih je prav za prav edinole lahko nastal. Te okoliščine je treba ozdraveti. Tako je mnenje uglednega angleškega lista. Iz njega jasno sledi, da je zadovoljno prebivalstvo prva o-snova javnega reda, zakonitosti, blaginje in zvestobe. Mar ne bi bilo koristno, ako bi se Italijani tega zavedali tudi takrat, kadar imajo v teh naših krajih opravka s Slovenci? Desti s Tržaškega Uprava za gospodarsko sodelovanje za evropska delavska stanovanja Uprava za gospodarsko sodelovanje je finansirala dobave gradbenega materiala in je s protivredno-stnimi skladi uspešno prispevala k ogromnemu delu, za obnovo delavskih domov, ki so bili porušeni med vojno. , V državah podpisnicah Marshallovega načrta, je odobrila od začetka Marshallovega načrta več kot 100 milijonov dolarjev iz protivrednost-nih skladov. Poleg tega je nakazala več kot 93 milijonov dolarjev za nabavo stavbenega lesa in 446 milijonov dolarjev za neželezne kovine. V B’ranciji finansira s 14 milijoni dolarjev iz protivrednostnega sklada obnovo približno 3000 stanovanj Na Nizozemskem sodijo, da bodo letos končali od 35.000 do 40.000 stanovanj. V Grčiji so premestili prebivalstvo celih vasi s porušenih področij v bolj zdrave kraje. S 25 milijoni dolarjev iz protivrednostnega sklada bodo preskrbeli nove domove za kakih 40.000 družin. Italijanska vlada bo prispevala s 26 milijoni dolarjev iz protivrednostnega sklada k finansiranju izvedbe načrta Fanfani v prvem letu. Slovence v kmetijsko zbornico Ukaz ZVU št. 106, ki je na novo uredil organizacijo tukajšnje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo predvideva med ostalim tudi imenovanje novih članov zborničnega sveta. Kot nam je znano je bil do sedaj na novo imenovan samo predsednik zbornice g. Cosulich. Ker so bili do zborničnega razpusta člani poljedelsko - gozdarskega odseka samo Italijani, in med njimi, kar je posestnikov, še celo večinoma taki, katerih imetja leže na drugi strani meje, v Italiji, ki nikakor ne morejo predstavljati tukajšnjega kmečkega prebivalstva, katero je po veliki večini slovensko, zahtevamo, da se imenujejo na njihovo mesto Slovenci. Priporočamo posebno občinam in vsem političnim ter še posebno kmetijskim organizacijam, naj pazijo, da nas ne bi Italijani tudi na tem področju izigrali. Zaradi nesklepčnosti prekinjena seja Na svoji seji dne 14. t. m. je občinski svet razpravljal tudi o preračunu avtonomne ustanove za turizem, ki upravlja med ostalim .tudi grad Sv. Justa. Ker občinski odbor ni pravočasno obvestil občinskega sveta o preračunu ustanove, so zahtevali člani opozicije, da se razprava odloži, da bi lahko preučili predloženi preračun. Demokrščanska večina je seveda odbila to zahtevo opozicije, nakar so opozicijski svetovalci v znak protesta zapustili sejo. Ko so pristaši večine hoteli nadaljevati z razpravljanjem, so presenečeni ugotovili, da je za razpravljanje in sklepanje njihovo število po zakonu premajhno. Zato so morali sejo zaključiti in razprava se bo vršila šele na prihodnji seji. To je prva uspešna demokratična lekcija demokrščanski večini v tržaškem občinskem svetu. Oddaja dela za plovni kanal v Žavljah Oddelek za javna dela pri ZVU je pred kratkim sklenil s podjetjem SILM (»Societa Italiana Lavori Ma-rittimi«) pogodbo v znesku 54 milijonov 320 tisoč lir za zgraditev plovnega kanala v žaveljskem industrijskem pristanišču; s tem je bil storjen nadaljnji korak k uresničenju zelo važnega načrta ZVU za novo industrijsko področje v Zaivljah, kjer so že izsušili potrebni prostor. Omenjena pogodba predvideva, Rok vpisovanja za počitniške kolonije Slovensko dobrodelno društvo v Trstu bo sprejelo v kolonije, ki jih bo priredilo za srednješolce na Tržaškem ozemlju, tudi revne osnovnošolske otroke, ki ne bi bili sprejeti v počitniško kolonijo v Devinu. Prijave za dijake srednjih in učence osnovnih šol sprejemajo na sedežu društva v ulici Machiavelli št. 22-11. nadstr. vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure do sobote, 22. julija. da ibodo v prvi etapi zgradili 300 metrov kanala, ki bo v celoti 1.100 m dolg, 200 m širok in 25 m globok. V ta namen bodo prišli iz Rima strokovnjaki za pomorska dela s potrebno električno opremo za črpanje blata, ki ga bodo črpali iz kanala z močnimi električnimi črpalkami, nato pa odlagali na trdo zemljo. V .prvi etapi bodo zgradili 300 m dolg, 200 m širok in 12 m globok kana!. Pri tem bo zaposlenih 30 večinoma specializiranih delavcev. Dela ibodo končana približno v šestih mesecih. ERP Kmetijski priročnik Tržaško odposlanstvo ECA je založilo in izdalo Kmetijski priročnik v slovenskem jeziku. Kmetijski priročnik je okusno tiskovno opremila tiskarna »Moderna« v Trstu. Številni klišeji iiz našega domačega življenja dajejo priročniku posebno privlačnost. Kmetijski priročnik vsebuje vse sodobne strokovne nasvete, ki jih potrebuje naš kmetovalec pri svojem vsakdanjem delu. Novo društvo pravnikov Te dni se je vršil v Trstu ustanovni občni zbor društva »Pravnik« nepolitičnega, stanovsko - strokovnega. udruženja tržaških pravnikov slovenske, hrvaške in srbske narodnosti. Namen društva je preučevanje in gojenje pravnih ved ter udejstvovanje z nasveti in predlogi pri tvorbi in praktičnem izvajanju zakonov. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen g. dr. Josip Abram, v čigar pisarni v ul. Torrebianca 18, je začasni sedež društva. Sestanek zaupnikov SDZ za nabrežinsko občino Preteklo nedeljo dne 16. t. m. predpoldne se je vršil na sedežu Krajevne organizacije SDZ v Nabrežini širši sestanek člianov in zaupnikov naše organizacije. Kmalu po 10. uri je predsednik okrožnega odbora za Nabrežino otvori.1 zborovanje ter pozdravil vse navzoče, a posebej še zastopnike glavnega odbora iz Trsta g. dr. Agneletta in g. Klembasa. Kot prva točka dnevnega reda je bila razprava in sprejem resolucije proti dekretu o dvojezičnosti. Predsednik Terčon je pojasnil naše stališče glede teh novih ukazov, ki žalijo naš narod obrazložil potek dosedanjega dela proti tem ukazom ter nato prečital predlagano resolucijo. Pozval je navzoče, da se v tej zadevi oglasijo k diskusiji. Prvi je povzel besedo g. dr. A-gneletto, ki je v daljšem govoru orisal verigo nasilj, katera so se izvršila nad našim narodom na tem ozemlju. Obnovil je spomine na prvo zločinsko nasilje, katero se je izvršilo pred 30. leti s požigom našega »Narodnega doma« v Trstu, kateremu je sledilo potem nasilje za nasiljem, požigi in pustošenja. Preko vseh teh nasilj je prešel na današnje stanje, označil edini trenutek po zadnji vojni, ko bi lahko Slovenci po zaslugi zaveznikov prišli na odločilne položaje, ali zaradi takratne kratkovidne politike slovenskih komunistov smo to edino priliko zamudili. Dalje je v kratkih besedah pojasnil sedanji politični položaj z ozirom na vojne dogodke na skrajnem vzhodu, kakor tudi z ozirom na naše tržaško vprašanje. Po govoru se je vnela daljša razprava, v katero so posegli mnogi navzoči. V smislu raznih predlogov in popravkov se je enoglasno izglasovalo sledečo resolucijo: ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI v TRSTU Demokratični Slovenci občine Devin - Nabrežina, zbrani na zborovanju Slovenske demokratske zveze v Nabrežini dne 16. julija 1950 ugotavljamo, da ukaz Zavezniške vojaške uprave št. 183, kakor tudi okrožnica pred-sedništva področja z dne 15. maja t. I. v zadevi dvojezičnosti uradovanja slovenskih občin STO-ja, nikakor ne odgovarja željam in potrebam našega slovenskega ljudstva, ker hoče s temi ukazi in naredba-mi ponižati naš narod na stopnjo manjvrednega, kakor so to hoteli doseči fašistični zakoni, ki so na tem ozemlju odpravili enakopravnost slovenskega jezika .Zaradi tega zahtevamo, da Zavezniška vojaška uprava prekliče vse dosedanje odredbe izdane v tej zadevi, ter da ponovno preuči vprašanje uradovanja v vseh občinah STO-ja. V ta namen naj pravočasno zasliši zastopnike Slovencev ter na podlagi predlogov pravično in v splošno zadovoljstvo reši vprašanje dvojezičnosti v vseh javnih ustanovah STO-ja, in to v smislu določil mirovne pogodbe, ki priznava slovenskemu jeziku enakopravnost z italijanskim. Nabrežina, dne 16. julija 1950. V drugi točki dnevnega reda je sledilo poročilo o dosedanjem delovanju naše organizacije, predoči-' lo se je članom in zaupnikom težave in ovire, ki so na poti našemu delu ter veliko brezbrižnost, ki jo mnogi ljudje, posebno pa mladina, kažejo do javnega udejstvovanja. To posledico fašizma, ki je navadil ljudi samo ubogati, ne pa se svobodno udejstvovati je treba premagati! Razvila se je daljša debata ter je bil slednjič sprejet predlog, naj vsi, ki se zavedamo resnosti sedanjega položaja, bodisi napram Italijanom, kakor napram komunistom, ob vsaki priliki osebno utrjujemo vse svoje prijatelje in znance v prepričanju, da bomo dosegli rešitev naših vprašanj samo z utrditvijo lastnih sil povezanih v SDZ. Na koncu je predsednik Terčon podal kratko poročilo o delovanju občinske uprave. Tudi tu so naši izaupniki podali svojo kritiko in nove predloge za nadaljno delo. Po tej točki dnevnega reda se je sestanek zaključil. Prva hiša stavbnih zadrug 10. julija so položili v ulici Ghir-landaio 38 temelje za prvo hišo »Stavbnih zadrug nameščencev javnih ustanov in zasebnih podjetij«. Tozadevna stavba spada v program 670 stanovanj, za katera je ZVU odobrila 930 milijonov lir, to je 65 odstotkov zneska, ki je potreben za izvedbo načrta. Stavba, ki je določena za nameščence dveh bančnih zavodov, bo imela 5 nadstropij in pritličje, v vsakem nadstropju bodo tri stanovanja s štirimi sobami. Tudi ob tej priliki moramo ugotoviti, da niso bili dosedaj odobreni še nobeni krediti nobeni slovenski stavbni zadrugi. Dobro bi bilo, ako bi poklicani pojasnili, ali tiči vzrok samo v zapostavljanju ali pa tudi v premalo smotrnem zanimanju Slovencev za to koristno akcijo. Službe na sodišču Z ukazom ZVU št. 134 od 3. julija 1950, ki je stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, 11. julija 1950, je 'bil predsednik ape-lacijskega sodišča v Trstu pooblaščen, da nastavlja začasno osebje druge kategorije (skupina B kancli-stov in tajnikov) v sodnih pisarni-cah in tajništvih v okrožju tukajšnjega sodišča. Za začasno imenovanje morajo prosilci: 1) imeti stalno bivališče v tej coni, 2) imeti najmanj 18 in ne več kot 35 let (iizvzemši primere, ki jih predvidevajo obstoječi pravilniki), 3) biti moralno neoporečni in zdravi in 4) imeti zrelostno spričevalo kakšne srednje šole, ali kako drugo enakovredno spričevalo. Prošnje se vlagajo na kolkovanem papirju za L 32 na predsednika ape-lacijskega sodišča v Trstu. Priporočamo vsem interesentom, da pohite z vložitvijo prošnje. Iz dolinske občine Vaščani naših vasi so zadovoljni, 'ker imajo električno razsvetljavo. Na cesti »Bratstva in edinstva«, ki vodi preko Domja, oujemo iz vsake hiše glasbo, ker so si vaščani takoj po napeljavi elektrike nabavili radijske aparate. Po napornem delu jim je potrebno razvedrilo, a na drugi strani jim nudi radio-aparat s praktičnimi predavanji splošno izobrazbo in strokovne nasvete. Želeti bi ‘bilo le, da bi občina napravila tudi na »Križišču« razsvetljavo, katere sedaj ni, dočim je prostor pred hišami v Domju razsvetljen. Pripomniti pa moramo, da nekatere hiše — levo na poti v Rkimanje —, ki sicer spadajo pod Trst, še nimajo električne razsvetljave! Tudi v te hiše je treba elektrike! Toda dosedaj so bile brezuspešne vse pritožbe in prošnje vaščanov. Vprašamo se le, kaj se Trst še ne bo 'zmenil ,za naše podeželje? Seveda tržaška gospoda nima smisla za slovensko podeželje, ker je njim predvsem važno, da imajo svoje u-dobje v Trstu. Zavezniška vojaška uprava bi morala gledati bolj pazljivo — saj je zasedbena oblast in razsodnik —, kaj dela priseljena gospoda proti avtohtonemu prebivalstvu, in da prizna tudi temu del dobrin, za katere itak plačuje visoke davke. Kjer koli gre za avtohtone prebivalce jim delajo priseljeni ljudje same težave, kakor da bi bili ti v resnici »izvoljeni« narod. Omenimo še vodovod, katerega nimajo poedine vasi v dolinski občini. Vprašujemo se le, kdaj se bodo 'zganili merodajni oinitelji in naklonili našim vasem v dvajsetem stoletju civilizacije vodo s pip? Nova ribja tržnica v Sv. Križu Na seji .tržaškega sveta dne 14. julija so sklenili, da bodo v Sv. Križu postavili občinsko ribjo tržnico, ki jo bodo vodili sami ribiči. Na ta način bo to važno ribiško središče dobilo stavbo, ki jo je že dolgo .zaman pogrešalo. N« intervencijo dr. Agneletta je občinski odbornik Geppi obljubil, da bo občina popravila vodovodno cesto Sv. Križ - Miramar. Redno vzdrževanje cest Urad .za javne naprave pri ZVU je pred kratkim sklenil z domačimi podjetji sedem pogodb v skupnem znesku 39,165.755 lir za popravila cest. Pogodbe zadevajo redna vzdrževalna dela v polletju julij-decem-ber 1950 na državni cesti Trst-Fer-netiči, na cesti Trst-Padriče, na vojaški cesti Ključ-Ricmanje-Prebe-nek, na državni cesti štev. 15 »ulica Flavia«, na odseku Padriče-Se-sljan, na državni cesti štev. 14 Trst-Bazovlca in na državni cesti 14 ter 55. Pregled dogodkou na Koreji Dogodki na Koreji tečejo svojo neodklonljivo pot. Dobro pripravljena in oborožena armada Severne Koreje, ki je načrtno snovala svoj zločinski napad žanje pač uspehe, tako, kakor jih je žel Hitler na začetkih svojih podvigov. Mac Arthurju ne preostaja drugega, nego da ji te uspehe čim dražje zaračuna, da v okviru možnosti čimbolj zmanjša brzino njenega napredovanja. Poročila res pravijo, da so izgube Severnih Korejcev neprimerno večje od izgub ameriških čet. Toda komunistov to ne moti. Saj poznamo geslo: Žrtve morajo biti! Po tem geslu se 'ravnajo tudi v Koreji, kjer skušajo brez ozira na žrtve čimbolj izrabiti trenutno prednost, ki jo imajo pred silami Združenih narodov, ki pričakujejo prve moči iz večjim številom novih edinic in orožja šele meseca avgusta. Tihi ocean je široko morje, transportne ladje rabijo iz Amerike v Korejo približno mesec dni! In tudi predno so čete pripravljene za vkrcanje preteče vedno precej dragocenega časa. Končni smoter, ki ga zasleduje Mac Arthur je, kot izgleda, ohranitev primerno globokega in širokega mostišča pri pristanišču Fusan, ki naj skupno z Izkrcavanji za sovražnikovim hrbtom služi kot izhodiščna točka za ofenzivo, ki jo bodo njegove čete razvile v trenutku, ko jih bo imel na razpolago v zadostnem številu. Z eno ali dvema divizijama ni mogoče držati 400 km fronte preko cele širine Koreje. Zato je zapuščena črta reke Kum ter se čete umikajo proti jugu. Vse bitke, ki smo jim dosedaj sledili, predstavljajo torej v bistvu le zaščitne borbe z nadmočnim sovražnikom, in Mac Arthurjeve edinice se bodo še naprej počasi umikale vse do skrajnih predvidenih položajev. Borba, ki jo sedaj vodijo, je borba za čas, ki je potreben, da se ti položaji utrde. Dogodki bodo pokazali, kdo bo izšel iz te bitke za čas kot zmagovalec. Hrabrost, ki jo kažejo ameriške čete, kljub svoji slabosti v tankih in protitankovskem orožju, solidarnost in pomoč, ki jo nudi južnim korejskim četam ves svet so jamstvo, da bo stvar demokracije končno zmagala. Vsi sedanji neuspehi pa bodo nedvomno koristili, ker so, čeprav pozno, pokazali demokracijam v otipljivi obliki dejansko moč nevarnosti, ki so ji izpostavljene. Tanki in topovi so dokazila, da besede in lepa gesla niso dovolj! Upamo, da bo to opozorilo pravilno tolmačeno. • • • Ob tej priliki bo koristno, ako si ogledamo, kako so si sledili v zadnjih letih najvažnejši dogodki, ki se tičejo ureditve tega prej samostojnega (včasih tudi kitajskega) ozemlja, ki je moralo leta 1905 sprejeti japonsko nadoblast, katera je z raznimi .izpremembami trajala vse do konca druge svetovne vojne. 1. decembra 1943 so sklenile Združene države, Velika Britanija in Kitajska na konferenci v Kairu, da bodo po zaključku druge svetovne vojne obnovile neodvisnost korejske države. 8. avgusta 1945 so sovjetske čete, po vojni napovedi Japonski, prekoračile korejsko mejo, medtem ko so se druge izkrcale v severni Koreji. 8. septembra 1945 so izdelale Združene države, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Kitajska na konferenci v Moskvi načrt za ustanovitev skupne demokratične korejske vlade, ki naj bi jo v severni Koreji nadzirala sovjetska, v južni pa amerikanska komisija. Komisija, ki ji je bila poverjena izvedba tega načrta ni dosegla nobenega uspeha. Zato so bile 3. novembra 1946 organizirane v severni Koreji volitve po sovjetskem vzorcu, ki so dale seveda komunistom večino v vseh ljudskih odborih. 9. junija 1947 je mešana medza-vezniška komisija v Seulu končno dosegla sporazum o ustanovitvi skupne osrednje korejske vlade. Toda že 9. oktobra istega leta, je poslal Molotov Marshallu pismo, v katerem ugotavlja, da tudi ta sporazum ni bil uresničen in zato predlaga, naj si svojo vlado izvolijo Korejci sami, zavezniške čete pa naj zapuste korejsko ozemlje. Ker se zavezniki sami niso mogli sporazumeti o izvedbi teh predlogov, je skupščina Združenih narodov dne 30. oktobra 1947 sprejela ameriški predlog, po katerem naj se v obeh področjih Koreje izvrše do 31. marca 1948 pod nadzorstvom komisije Združenih narodov demokratične volitve. Toda že 23. januarja 1948 sporoča sovjetska vlada, da tej mednarodni komisiji ne bo dovolila vstopa v Severno Korejo in dne 16. februarja 1948 objavlja v ljudskem svetu severne Koreje njegov predsednik Kirn Ir-sen ustanovitev Korejske ljudske republike. Po tem odkritem odporu oblasti Severne Koreje Sklene Mala skupščina Združenih narodov dne 26. februarja 1948, da bo organizirala demokratične volitve vsaj v južni Koreji. Volitve, ki so se vršile 10. maja 1948 so dale absolutno večino desničarskim strankam. Komisija Združenih narodov je dne 30. junija 1948 potrdila izid teh volitev in dne 12. julija 1948 je bila ustanovljena Demokratična republika Južne Koreje. Ameriško poveljstvo izroči istega dne vso civilno oblast novi začasni vladi, kateri predseduje Syngman Rhee, ki je bil nato dne 20. julija z 180 proti 16 glasovom izvoljen za predsednika Južne Koreje, medtem ko je prevzel predsedstvo vlade general Lee Bum -sunk. Nova država je bila svečano proglašena dne 15. avgusta 1948. Pred tem pa je bila dne 10. julija proglašena ustanovitev Ljudske severne korejske republike, ki dobi dne 12. septembra 1948 svojo prvo vlado s predsednikom Kirn Ir - senom. Dne 25. decembra 1948 zapuste zadnje sovjetske čete ozemlje ■Severne Koreje. 12. decembra 1948 prizna Glavna skupščina ’ OZN vlado Južne Koreje kot edino pravo korejsko vlado, a 16. februarja 1949 odbije Varnostni svet prošnjo Severne Koreje za sprejem v Organizacijo združenih narodov. 17 marca 1949 podpiše vlada Severne Koreje pogodbo o medsebojnem kulturnem, gospodarskem in političnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo. Dne 29. junija 1949 pa zapu- ste zadnje vojaške sile Združenih držav ozemlje Južne Koreje, ne da hi v njej prej organizirale primerno armado. 9. februarja 1950 dobi Južna Koreja podporo 60 milijonov dolarjev od Združenih držav, ki zahtevajo dne 3. aprila 1950, da je treba dati vladi Južne Koreje širšo demokratično osnovo. Zato se vrše dne 30. maja 1950 volitve 210 članov narodne skupščine, v kateri doseže absolutno premoč neodvisna stranka,ki dobi 128 poslancev. 'Takoj po volitvah, dne 7. junija 1950, izda centralni komitet Demokratske fronte Severne Koreje proglas, v katerem poziva na združitev obeh področij in postavitev skupne vlade, pod pogojem, da se postavi pred sodišče vse »reakcionarje« sedanje južnokorejske vlade. Ne da bi dolgo čakale, prekoračijo čete Severne Koreje dne 25. junija začasno mejo na 38. vzporedniku in s tem so začele sovražnosti. Za čas petih let, je to vsekakor preveč izprememb. Iz opisa dogodkov izhaja, da plačuje sedaj tudi korejski narod v veliki meri napake, ki jih ni sam zagrešil. Njegova usoda je usoda vseh ozemelj, ki se nahajajo na mejnem področju dveh svetov, v katera se je človeštvo razdelilo, odnosno je razdeljeno. In vse, dokler ne bo borba med svetom suženjstva in svetom svobode odločena, vse dotlej bo svetovni položaj nemiren in nesiguren za vse, a še posebej poln trpljenja za tiste narode, ki leže na frontni črti te borbe. Domače živali in nalezljive bolezni (Nadaljevanje in konec) 2) Prenosilci: Vse, kar pride v dotik z bolno živaljo, služi kot pre-nosilec kužnih kali. Sem že omenil, da bolne živali izločajo kužne kali z blatom, sečem, mlekom, izdihava-njem itd., vse to lahko' prenese bolezen iz bolne na zdravo žival. Ta prenos se vrši neposredno, zaradi tega imenujemo te prenosilce neposredne. Okuženja, nastala na ta način "o neposredna. Posredni prenosilci so predmeti, osebe in živali, ki so prišle v dotik z okuženimi stvarmi in od tam prenesle virus v neokuženo okolico, kjer se je potem okužila zdrava živina in ofoole-la. , 3) Vdorna mesta: Povzročitelji ne morejo poljudno vdirati v telo zdrave živali. Zdrava in neranjena koža varuje dovolj telo pred vdorom povzročiteljev. Laže pa pridejo v telo skozi sluznice. Nekateri povzročitelji povzročajo bolezen le tedaj, če pridejo skozi ranjeno kožo v kri. Vdorno mesto za povzročitelje nalezljivih bolezni predstavljajo največkrat prebavni organi, velikokrat tudi dihalni organi. 4) Neodpornost (ne imunost) in odpornost (imunost) živali do gotove ali gotovih bolezni, igra važno vlogo v borbi proti njim. Odpornost je lahko prirodna, na pr. govedo proti smrkavosti. Gotovi povzročitelji okužijo vse domače živali, ZAKLJUČNI IZPITI NA VIŠJIH SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH V TRSTU 'Pretekli teden so bili zaključni izpiti na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Prepričani smo, da bomo ustregli svojim čiitateljem, ako objavimo pregled doseženih uspehov. Pričnimo kar s slovensko realno gimnazijo, ki je naš najvažnejši zavod. Matura na gimnaziji Na zaključni izpit se je prijavilo skupno 19 kandidatov, od teh je bilo 10 moških, 9 pa deklet. ■Zrelost je bila pripoznana osmim kandidatom. Novi ahiturienti so: Lokovič Armand, Piščanc Franc, Cok Vera, Jerič Marta, Sardoč Vera, Sare Marija, Suman Lilijana in Weis:senfeld Ana, drugih 8 kandidatov bo polagalo jeseni še popravni izpit iz enega ali pa tudi več predmetov, trije kandidati pa so bili odklonjeni za eno leto. Uspeh mature na gimnaziji je bil torej kar dober, posebno še, ako ■upoštevamo, da so maturo tako rekoč napravili tudi vsi tisti kandidati, ki bodo jeseni polagali še posamezne popravljalne izpite. Razred, ki je letos maturiral na gimnaziji je prvi razred, ki je napravil vseh pet razredov višje srednje šole na slovenski gimnaziji. Ta razred je štel pred petimi leti v prvem razredu 38, v drugem celo 42 učencev in učenk, od katerih je prišla, kot vidimo, do mature približno polovica. Matura na trg. akademiji Na zaključni izpit se je prijavilo skupno 16 kandidatov, od teh sta bila samo dva moška, ostalo pa dekleta. Usposobljenost je bila priznana štirim kandidatom, in to seveda sa- mo dekletom (usposobljene so: Gu-lin Miranda, Maver Andreina, Per-tot Marija in Škodnik Ondina), ki so se na vseh maturah odrezale bolje kakor pa fantje, 6 kandidatov je dobilo popravni izpit, 2 kandidatinji se nista javili, 2 kandidatinji sta maturo prekinili, 2 pa sta ■bili odklonjeni za eno leto. Kandidati, ki imajo ponavljalni izpit, ki se niso javili ali pa so izpit prekinili bodo lahko opravili izpite jeseni. Ce ugotovimo, da je na prvem roku napravilo maturo prav za prav samo 25 odst. kandidatov, ne moremo ravno reči, da bi jo bil dober uspeh. Omenili bi, da imajo tudi vse abiturljentke, ki so izdelale, v slovenščini samo oceno 6, od kandidatov, ki imajo ponavljalni izpit pa imata samo dva kandidata popravljalni izpit iz strokovnih predmetov (pravo, ekonomija, zemljepis), medtem ko imajo vsi ostali kandidati ponavljalni izpit samo iz jezikovne skupine (slovenščina, italijanščina, angleščina). Nehote se nam vsiljuje vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da bi komisije upoštevale strokovnost šole ter ne bi tako strogo ocenjevale literarnih predmetov, ki so, kakor vidimo, glavni kamein spotike. Na strokovni šoli bi mi, kot lajiki, pač pričakovali, da bodo razmeroma težki strokovni predmeti najtežja ovira. Toda tudi na Trgovski akademiji dobi po pravilni presoji ta navidezno slab uspeh drugačno lice, a-ko ugotavljamo, da sta odklonjeni za eno leto samo dve kandidatinji, a-li 12,5 odst., medtem ko imajo vsi ostali možnost, da uspešno dokončajo maturo že v jesenskem roku. LETOŠNJI MATURANTI SLOV. GIMNAZIJE Matura na učiteljišču Na zaključni izpit se je prijavilo skupno 9 kandidatov, od teh so bili trije moški in šest deklet. Za usposobljeno je bila spoznana samo Ažman Marica, štirje kandidati polagajo jeseni ponavljalne izpite, dva se komisiji nista javila, ter polagata maturo lahko tudi jeseni, dva pa sta bila odklonjena za eno leto. Po uspehu je to vsekakor med letošnjimi najslabša matura. Upoštevati pa moramo, da sta bila odklonjena prav za prav samo dva kandidata in tudi pri teh dveh moramo upoštevati, da sta pred dvemi leti menjala šolo (eden je prišel iz bivše Cone B, drugi pa iz Jugoslavije), kar jima je vsekakor otežkočalo študij. Komisija je posebno pazljivo ocenjevala znanje , slovenščine, ki je za bodoče učitelje najvažnejša. Vsekakor pa z rezultatom nismo ■zadovoljni, čeprav prihajajo letošnji maturanti še vedno iz razreda, ki ni opravil vseh šolskih let na .slovenskem učiteljišču v Trstu, katero je bilo ustanovljeno šele jeseni leta 1947. Upamo, da bodo prihodnji letniki pokazali boljše uspehe. Kot kronisti čestitamo našim abiturientom in abiturientkam, ki so zaprli za seboj vrata srednje šole ter jim želimo obilo uspeha, bodisi na univerzi, ali pa v praktičnem življenju. Sedaj, po izpitih, pa jim privoščimo najprej prav prijetne počitnice! Saj te so zadnje, pred resnejšim delom, ki jih čaka v življenju. Zato naj se jih navži-jejo! Vsem onim, ki na prvem roku niso dosegli svojega .smotra pa želimo, da ga dosežejo jeseni. ■drugi samo nekatere ali nekatero vrsto. Pri vsem tem okuženju imamo posamezne živali, ki ne zbolijo. To pomeni, da te živali imajo v sebi odpornost proti tej ali oni bolezni. Odpornost (imunost) je lahko naravna ali pa pridobljena. Ko žival preboli neko 'bolezen ne zboli več za njo. Zaradi prve okužbe in prelbolelosti se je telo naučilo izločevati protistrupe, kateri nastopijo v akcijo takoj, ko klica dotične boleizni vdere v telo. Na podlagi tega se vrši tudi cepljenje, katero povzroča pridobljeno odpornost proti tisti bolezni, proti kateri je bilo cepivo vbrizgnjeno. Prirojena odpornost, kot tudi pridobljepa zaradi prebolele bolezni, ostanejo pri dotični živali do njenega konca, do-čim odpornost pridobljena po cepljenju traja samo nekoliko časa. Da od teh faktorjev izločimo le enega, do nalezljive bolezni gotovo ne pride, Zaradi tega imamo splošne veterinarsko zdravstvene mere, izdane, ko se neka bolezen pričenja širiti ali pa samo, kjer se pojavi s sebi lastnimi znaki. Lj. 2. Nose pridobitve tekstilne industrije Britansko združenje »Calieo Prin-ters Association« iz Manchester-ja, je obajvilo novo odkritje v tehniki izpopolnjevanja tkanin, ki bo povzročilo velike -spremembe v tekstilni industriji. To odkritje bo omogočalo, da bodo izdelovali krepe in marokene iz rayona, ki se pri pranju ne bodo skrčili. Nov postopek bo dajal bombažnim, rayonskim in platnenim tkaninam poseben stalen blesk. Ta 'blesk bodo lahko dali tudi samo risbam tkanine, medtem ko bo ostala podlaga medla. Poleg tega pa naredi postopek platno in bombaž odpornejši, pro-zornejši in trdnejši. Posrečilo se jim je tudi izdelovati bombažne, volnene in mešane tkanine, ki se ne mečkajo. Obleka iz teh tkanin ostane tudi po pranju skoraj neiizpremenjena. Ker ostane 'blago gladko in vsaka guba na svojem mestu, bo likanje skoraj nepotrebno. Nepotrebno bo tudi kemično čiščenje oblek, ker je kakovost rayonskega krepa odporna proti pranju in ker barve blaga ne zbledijo. Iirujt Sah« ni daljin ■Pravkar so končali dve istočasni partiji šaha na daljavo, ki jih je igral g. Jh. Davies iz Leylanda v Veliki Britaniji iz g. W. Micker-jem oziroma z g. Mario Conti-jem iz 1 Buenos Airesa. Trajali sta skoTaj tri leta, čeprav so se pri sporočanju posameznih potez posluževali zračne pošite. Skupno so poteze prepotovale nič manj kot 569500 letalskih milj, to je 23-krat pot okoli ravnika ali nekaj več kot je razdalja zemlje na mesec in nazaj. Gospod Davies je začel partijo na poziv, ki ga je priobčil nek časopis v maju 1947. Prve poteze so naredili 25. julija 1947. 37 najhiti*ej&ih letal Revija »American Aviation« je sestavila seznam najhitrejših letal na svetu: od teh je 25 ameriških, 10 angleških, 1 francosko in 1 kanadsko. Na prvem mestu je ameriško letalo Bell x-l, ki doseže višino 10.000 metrov in leti 1600 kilometrov na uro ter je tako za celih 46 odst. hitrejše od zvoka, ki doseže v tistih višinah 1,05 kilometrov na uro. Poizkusno letalo Bell x-l .je štiri motorno in deluje na raketni pogon. Josip Jurčič: Sosedov siru Mati, ki je morala najbolj vedeti, da je nocoj ni tam, nego da je pred očetovo jezo skrita v gornji sobici, ni se premaknila z mesita. Mož pride nazaj, stopi s svečo pred ženo. Ona je vedela, kaj to molčeče vprašanje pomenja. »Anton,« reče žena jokaje, »jaz sem te še malo prosila vsa leta, kar živiva vkupe. Za Boga te prosim, pomiri in premagaj se nocoj, ker si jezen. Lezi, jutri boš govoril z njo, pa — tepsti je ne smeš!« »Tedaj ti veš, kaj mi je! Ti si vedela poprej! Ti si ji, pomagala pečati se z onim...« »Bog, ki me bo sodil, ve, da mi ni bilo znano, če ima Franica kak zmenek z njim.« Anton postavi svečo zopet na mizo in začne, roke na hrbtu držeč ter predse napol v tla obrnjen, gor in dol hoditi. Zena se oddahne. »Vsak berač naj mi pride ter mi v zobe pove, da se bo ženil v mojo hišo. Kaj mi je bilo, da mu ni-#em čeljusti raztolkel! Čakaj, dete, jaz te naučim, kdo je gospodar, koga je treba vprašati, predno se kaj govori.« »Tepsti je ne smeš!« žena plašno spregovori. »Ce ne bo taka, kakor jaz hočem, raztepem tri palice na njej. Saj veš, da je nisem še nikoli. Naj bo, kakor gre; naj ve, kdo je njen oče!« »Ti si bil tudi mlad.« »Bil; pa svojemu očetu sem še danes hvaležen, da sem moral po njegovi volji delati. — Ali je to lepo, da ljudje mene in tebe po zo-'beh nosijo zaradi njene neumnosti? Ali je bilo treba tega, da me je bilo danes sram med ljudmi, da nisem vedel, kaj reči, zaradi njej In, ali veš, kaj lahko iz tega pride, kaj...« »Kaj si boš to — « žena prestri-že možu besedo. »Ce jo hočeš prvemu beraču v torbo dati, da.j jo, kadar že mene več ne bo. Dokler bo moj mazinec gibal, bosta obe plesali, kakor bom jaz godel, veš!« Rekši začne Smrekar pobirati denar, ki ga je bil prej v svoji jezi vrgel po tleh. »Le pojdi spat!« ukaže čez nekaj časa ženi. »Ce si jo nocoj skrila, naj ti bo. A zjutraj jo hočem imeti predse. Potlej že naredimo, da bo vsej tej stvari hitro konec.« Kmalu potem je v Smrekarjevi hiši luč ugasnila. Mirno je spalo po vasi vse, le mati in hči, kateri je vse blagrovalo, da sta srečni, nista mogli zatisniti oči. Grenko pričakovanje drugega jutra je težilo obema srce: ena se je tresla in bala očetove jeze, drugi ni spati dala materina ljubezen in moževa o-strost. XVI. Smrekar je bil vajen zgodaj vstajati. Zbudil se je zjutraj ob isti u-ri, če je šel spat ob devetih ali po polnoči, če je legel popolnem trezen in spočit, ali če malo vinski in utrujen. Po njem so se morali vsi drugi ravnati, raizen matere Smre-karice, katera je smela svoj spanec ■za pol ure podaljšati, ako se ji je zljubilo, pa samo, odkar je bila hči Franica toliko dorastla, da je imela vse gospodinjstvo tako v rokah, kakor ona sama. Tudi jutro po tem večeru je bil Anton vstal ob svoji uri, zajtrkoval po stari navadi malo brinovca' in šel iz hiše v Hlev h konjem pogle- dat, če imajo krme, če so v snagi itd. Po veži gredoč je videl svojo hčer v kuhinji, pogledal jo, pa tiho mimo nje šel. Nazaj prišedši je celo v kuhinjo stopil, Iz velikega ognja, pri katerem je Franica kosilo kuhala, žareč ogenj za pipo vzel ter molče zopet odšel, tako da si je mati, ki je ravno iz hiše stopila, mislila: ne bo take sile, ne! Mati je bila že namenjena, hčeri očitati in izpovedati jo, da se je tako zelo mogla spozabiti ter neumno ljubezen z Brašnarjevim Stefanom začeti. Pa ko je videla bledi hčerin obraz .in sled prečute noči in solz, prestrašila se je ter prav ljubeznivo govorila z njo o vsakdanjih kuhinjskih in gospodarskih rečeh. O polu osmih je bilo kosilo. Mati si je posebe kuhala kavo; ače in hči sta navadno rajši kosila krepke jedi z družino. Danes hčere ni bilo pri mizi. »Kje je Franica?« vpraša oče. Mati pove, da je zunaj, da ne more jesti. »K mizi se pride k molitvi, naj se je ali ne jč,« odgovori Smrekar jezno in takoj potem Franica pride. Med kosilom, katerega je hči prav malo in prav posiljeno pokušala, ni oče govoril ničesar. Kio je bilo dokončano, vsak hlapcev, naredivši pol križa, razmršene lase malo s prsti popravi dn klobuk nasadi, a dekle pobero žlice, sklede in kar je bilo na mizi. Potem reče Smrekar: »Le pojdi na delo!« Obrnjen k Franici spregovori: »Ti tukaj ostani!« ■Sama sta bila v hiši. Oče zaklene duri od .znotraj. Hči sedi na klopi, bleda, s povešenimi očmi, z rokama mrtvo v naročaj spuščenima, kakor kip iz belega kamna. Oče s prekrižanima rokama stopi na sredo hiše ■in reče: »Semkaj predme stopi!« Franica vstane in stopi predenj, povzdigne proseče oči k očetu, pa videč, da je njegov pogled oster, strog in jezen, povesi je koj. »Poklekni!« Deklica pade na kolena ter se spusti v glasan jok. »Kdo sem jaz?« 'Smrekar mora svoje vprašanje ponoviti, predno hči jokaje s slabim glasom odgovori: »Moj oče.« »Moli mi deset božjih zapovedi!« Hči začne božje zapovedi praviti, ali pride komaj do druge in dalje ne more, beseda ji zastaja v grlu. Oče menda to vidi in reče: »Kaj uči četrta zapoved?« »Spoštuj očeta in mater...« »Prav... Da boš dolgo živela In da se ti bo dobro godilo na zemlji. — Ali tl mene spoštuješ?« »Spoštujem.« »In me slepiš! Jaz menim, da si dobra, pametna hči, a ti za menoj natihoma zveze sklepaš z beračem, s sinom takega človeka, ki veš, da ga jaz videti ne morem. Kaj je to? Kaj bo iz tega! Drugega nima nego >sam sebe in svoj prazni žep, pa se ti meniš z njim? Kaj imaš z njim?« »Pregrešnega nisem imela nikdar nič z njim,« odgovori dekle. »Kaj? Pregrešnega nič! Deklina, ko bi to tvoj oče slišal ali mislil, potlej bi drugače govoril s teboj. Pregrešnega! Potlej pa pojdi, kakor je svet dolg in širok očeta m matere iskat, v tej hiši bi ga ne imela več, ako bi to, še to prišlo! Veš, kaj govorim?« Deklica hoče s tal vstati. »Kleči!« — zagrmi oče. — »Obljubi mi, da se ne boš od danes, od te ure več pečala z njim, da z njim tudi govorila ne boš!« Hči se hoče okleniti očetovih kolen, ali on odstopi in reče: »Obljubi!« »Obetam,« spregovori ona. »Vidiš, kaj tukaj na steni visi?« — reče on, kaže na puško, ki je bila nad posteljo obešena. »Rajši ga ustrelim, nego da bi... že veš, kaj mislim. Zahvali se svoji materi, da te sinoči nisem dobil, sicer...« Rekši se mož obrne proti durim in izide. Stran 4. Desti z Goriškega STARŠI! Gosp. dr. Leviju in večin* skim obč. svetov, v Gorici Nisem zahteval slovenskega šolskega zdravnika samo za šolo v Standrežu, kot to razglaša ugleden demokrščanski dnevnik, verjetno v nameri, da bi smešil vse Slovence na podlagi .tako banalne zahteve, temveč slovenskega šolskega zdravnika za v s e slovenske šole p go-riški občini! To zahtevo označuje ta za sramotilno, češ da ne zaupamo niti italijanskim zdravnikom. Vem, sami se zavedate, da tako Vaše tolmačenje ne odgovarja resnici. Se manj pa ima kaj podlage dr. Le-vijeva ugotovitev »lo stupitdo scio-vinismo che giunge a imbrattare la medicina con la politica«. Nismo nikdar .iz narodnega šovinizma odklanjali .pomoči, ki nam jo kot ljudem 'lahko nudi kakršen koli strokovnjak, najmanj pa, da bi odklanjali pomoč, ki jo daje zdravnik. Po izjavi dr. Levija se smatram izzvanega, izaito mi boste pač dovolili, da na to podtikanje odgovorim z nekaterimi dejstvi. Goriški iSlovenci se spominjamo časov, ko smo bili enokovredni in enakopravni meščani Ln državljani. Osebno izražam obžalovanje, da doslej niso naši italijanski someščani pokazali najmanjšega prizadevanja, da bi mi te čase pozabili. V onih časih so bili slovenski (zdravniki ravno tako cenjeni kot italijanski: to je bilo takrat, ko je Slovenec lahko bil primarij v edini goriški bolnici (Fatefoenefratelli) (dr. Brecelj Anton do 1. 1919) ali, ko je bil slovenski zdravnik lahko mestni fizik dr. Rojc). Spominjamo se pa tudi časov, ko so bili slovenski zdravniki primorani zapustiti gori-ško mesto, kjer so morda preuspe-šno delovali (od 1919 dalje: dr. Anton Brecelj, primarij bolnice usmi-Ijenh bratov; dr. Penja 1. 1918), dr. Sfiligoj (1926); dr. Potrata Jože (1931); dr. Just Bačar (1931); dr. Lojze Simoniti C1929); dr Alojz Kraigher (1927). Od 1. 1920. dalje se na celem o-zemlju Julijske krajine ni nahajal v javni službi niti en slovenski zdravnik. Se več, če se je v kakem slovenskem kraju naselil slovenski (zdravnik, so ,se našli ljudje (po večini italijanski zdravniki), ki so ga primorali k odhodu. Na ozemlju bivše Goriške so na podeželju z največjo požrtvovalnostjo vzdržali 4 -5 slovenskih zdravnikov (dr. Ser-jum - Tolmin; dr. Lokar - Ajdovščina, dr. Pavlica - Vipava, dr. Ambrožič - Postojna, dr. Didič - Idrija); v Gorici pa 4 (dr. Franko, dr. Marušič, dr. Dietz, dr Jakončič) in dva 'zobozdravnika (dr. Franko, dr. Mer mol ja). Po 8. septembru 1943. so vsi italijanski zdravniki zapustili svoja mesta na podeželju in prepustili ljudi njihovim boleznim. Dr. Levi je v tej dobi tudi zapustil Gorico iz strahu pred svojimi sonarodnjaki in pred njihovimi zavezniki s severa. Slovenske zdravnike je te- daj ohlast poslala civ. mobilizacija) na deželo in jih prisilila, so tja odšli (n. pr. dr. Dietz v Vipavo, dr. Marušič v Anhovo). Ta-Jcrat so slovenski zdravniki vršili vsq zdravniško službo na podeželju, ne glede na nevarnosti. G. dr, Levi poreče morda, da je to »una mo-struosita partorita dalla menite del Bratuš!!« Kako mi danes, gospodje svetniki, lahko tolmačite dejstvo, da od 1. 1920. ni na Goriškem več niti enega slovenskega zdravnika v javni službi? In vendar je določenega dne (27. VI. 1945.) bilo v vseh go-riških zdravstvenih zavodih med 1349 bolniki kar 949(!) Slovencev. Moja zahteva po slovenskem zdravniku za vse slovenske šole se zlonamerno označuje za »stupido sciovinismo«. Gospodje — malo ste tu zašli, ker hote ali nehote nočete poznati misijo zdravnika. Zdravnik bodi vzgojitelj k zdravemu življenju. Iz tega sledi samo po sebi, da je nič manj važno preprečevati bolezni, kar se doseže z primerno in odgovarjajočo vtzgojo, kot pa »zdraviti« dejanske bolezni. Ta način gledanja na zdravnikovo poslanstvo je najpravilnejši, ker je najbolj socialen in najcenejši! Gospodje svetniki, mi vsi smo odgovorni za. dobrobit našega meščanstva. Cemu se meni potem očita »stupido sciovinismo« in »mostruo-sitd partorita dalla mente di Bra- tuš«, če izvršujem vesitno nalogo, ki so mi jo naložili moji volivci in ki mi jo narekuje moja vest? Mi-, slim, da bi dobra volja za medsebojno razumevanje morala roditi boljše sadove v vseh krogih! V dobi 1945 - 1947 t. j. pod zavezniško upravo, so slovenski zdravniki uredili prostovoljno, brezplačno zdravnišiko službo na slovenskih šolah (kako je ta poslovala pokazuje osebna pola, ki je bila sestavljena za vsakega učenca in za vsakega dijaka!). Najmanj dvakrat na leto so bili pregledani v s i šolarji in vsakemu posebej je zdravnik v .njegovem materinem jeziku obrazložil, katero bolezen ima, katere nevarnosti ga ogrožajo, kako si jih mora zdraviti, kako se jim ogniti. Uspehi tega dela niso izostali. Ka-isneje so slovenski zdravniki priredili tudi kratek tečaj poljudno znanstvenih predavanj za dijaštvo, ki je tudi pokazal lepe uspehe. V očigled zdravniške misije, ki si jo (zamišljam predvsem kot vzgojno in na podlagi že preizkušenega delovanja slovenskih zdravnikov na slovenskih šolah, sem stavil, in danes ponavljam zahtevo po slovenskem šolskem zdravniku. Uverjen sem, da 'bo pretežna večina italijanskih zdravnikov priznala .upravičenost v prebitka. Zupan je obvestil svetnike, da je bil pozvan v Rim svetnik zdravnik dr. Levi zaradi razgovorov v zvezi z (zahtevo po povišku pomoči iza boj proti tuberkulozi. Svet je uredil nov delokrog obč. živino zdravnikov, ki bo obsegal tudi So-vodnje in nekatere druge kraje. Končno je svet določil, da bo razpravljal o predlogih g. Bratuža šele v torek 25. t. m. Odgovorni urednik: dr. Janko Jel Titkt; tiskarna »ADRIA«, d. d. v Tr*tu Lega Nazionale“ v krizi Tudi v Gorici so (zatrjevali, da ima »Lega Nazionale« šest tisoč članov. Pri zadnjih volitvah pa jih je volilo samo kakih tristo, saj je najvišji kvocijent glasov, ki ga je en kandidat dosegel, znašal samo 302 glasova. Kakšno pravico ima torej »Lega 'Nazionale« imeti v najem dvorano slovenskega Trgovskega doma? Važna za učitelj« Uradno javljajo, da se sestavlja poseben seznam (ruolo speciale) u-čiteljev, ki bodo nameščeni potem, ko bodo izvršene premestitve rednih učiteljev ali ugotovljene odsotnosti istih. V seznam pridejo učitelji, ki bodo nameščeni na mesta, ki ostanejo prosta. Ti učitelji ne bodo stalni (titolari), toda po treh letih preizkusa bodo potrjeni v isti seznam in bodo uživali posebne ugodnosti. Prosvetno ministrstvo je potrdilo tudi 'za prihodnje leto pravila, ki so veljala do sedaj glede (začasne ■namestitve (assegnazioni provviso-rie), razen za. istrske izseljenci. Vsi, ki so bili lani (začasno nameščeni, morajo vložiti prošnjo do 10. avgusta t. 1. na šolsko skrbni štvo, da jim začasno namestitev potrdi (conferma). Do 30. septembra 1.1. morajo vsi učitelji 'zaprositi za novo železniško knjižico v zameno za staro. K prošnji je treba predložiti sliko, kakor ,za osebno izkaznico. Dokler ne dobijo nove knjižice smejo učitelji za potovanje ohraniti staro. Nova knjižica bo stala 100 iza učitelje, o-na za njihovo družino pa 120 lir. Stalna cerkev aa Travnik? Goriška škofija je dala vernikom v razsojo in odločitev predlog, ki so ga baje stavili nekateri verniki, da bi se stolna cerkev premestila v cerkev sv. Ignacija na Travniku Kot vzrok navajajo, da je Travnik bližji škofiji in da bi tu bila stolna cerkev bolj v središču mesta. Me-nmo, da proti preselitvi stolnice govori predvsem 'Zgodovinska pomembnost današnje stolnice in njena pripravnost. Škofija pa tudi ni tako daleč od stolnice, da je ne bi mogel škof doseči največ v petih minutah peš hoje. Sovodnje Silna suša pritiska na naša polja Razen pšenice nam je uničila ves letni pridelek. Vrhu tega nam pa še poljski tatovi kradejo po njivah. Da se slednje vsaj delno omeji naprošamo občinsko upravo, da ibi do postavitve novega poljskega ču vaja začasno vsaj občinski cestar v kolikor mu to dopušča čas, vršil tudi posle čuvaja. V naši vasi ima Fronta nogomet, no igrišče. Na to igrišče prihaja igrait neka skupina iz mesta. Ako-ravno pa igralci znajo slovensko na igrišču in po vasi govore samo italijansko. Menda je to tista skupina, o kateri trdi »SOCA«, da so Sovodenjci, ali med njimi ne poznamo nobenega domačina. DEKLE staro 18 - 24 let, Slovenko, pripravljeno se izseliti v Avstralijo, veščo domačih del išče Slovenec iz Avstralije v svrho ženitve. Naslov v upravi lista. Mizarsko podjetje Milivoj Pertot Baphovlje, ul. Bovedo IS - tel. 39-08 i zdeluj e: vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne ________________ Radio Xrst II (343.9 m — 872 Kc-sek) Nedelja, 23. julija 1950: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. 18.00 Filmski trak. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Z domače knjižne police. — 21.40 Znane melodije. Ponedeljek, 24. julija: 13.00 Priljubljene slovanske melodije. — 1(8.15 Dvoržak: D,umky trio. — 19.00 Evropski obnovitveni načrt. 21.00 Vokalni koncert tenorista Renata Kodermaca. — 23.00 Serenade lin romance. Torek, 25. julija: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 19.15 Vaška .glasba. — 21.00 Vzori mladini: Tomaž Edison. — 23.00 Uspavanke. Sreda, 26, julija: 19.00 Zdravniški vedež. — 20.00 'Iz Wagnerjeviih o-per. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. —- 21.20 Moči v španskih vrtovih - de Falla. — 22.50 Južno ameriške melodije. Četrtek, 27. julija: 13.10 Slovenske narodne motive izvaja pevski duet. — 18.15 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder: Frančišek Langer: Iskra v pepelu, •nato Pestra glasba. Petek, 28. julija: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Vaški motivi. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 5. Sobota, 29. julija: 13.00 Koncert pestre glasbe. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 19.00 Baletna glasba. — 20.30 Programski periskop. 21.00 Sobotni večer. — 22.45 Zabavni ritmi. pozor; ZARADI OiDPOTOVANJA PRODAM razno pohištvo, omare, zakonsko spalnico kompletno z žimnicami in vzmetmi za 45.000 lir in spalnico za eno osebo za 28.000 lir, vse v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. — Ogied vsak dan v garaži Strada di Guardiella št. 103. (Passaggio Rotonda Boschetto). H h fl c e RflZniH DRSI Z BOGfltO BflRDflStt) IZBIRO PO TOVARNIŠKIH CENAH Nekaj vzorcev? gabarden iz bombaža . . . iz krasne tkanine fresko v vseh barvah ............... HLAČE fresko v različnih modnih barvah (se ne mečkajo) .... gabarden letne posebne vrste kanete, ki se ne mečkajo , . PREDNO KUPUJETE OBIŠČITE [Tlagazzini del Corso Trst - Corso, 1 - Galleria. Protti HLAČE HLAČE HLAČE HLAČE Lil* 1800 Lir 1950 Lir 2500 Lir 2800 Lip 3600 U RARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CiBNlAH' LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE Izletniki! Vam, ki si želite poletnih počitnic in lepih izletov, se priporoča ŽUPANČIČ ELVIRA Samplago Ligo di Gaiazzo deske smrem kooc, mačet snooe in tr* dih le so o, trame in part kett nudi na/ugodne/e Mizarji | hmetovalci I podjetnih! • TEL. 90441 CALEA TRS T Vlila Sonnlno, • 4 NECCHI novi model B U za vezenje, krpanje, obilvanje lukenj, prliltje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vaa dela se Izvršujejo brea okvirja. Pouki z« vezenje brezplačno. ŠIVALNI STROJI na Industrijski tok za čevljarje In krojače. PRODAJA NADOMESTNIH D*-LOV. RADIOAPARATI najboljših i n • m k pri I O T U L L NA OBROKE TRST - ul. C. B ATT ISTI it. 1J Tel. 65-88 — T R Z IC , n« Konu