Naši d Iz državnega zbora. (Dalje.) Ta ukaz je prišel, kakor vidimo, tudi v dunajske liste in na podlagi tega se je spisal potem uvoden članek in natisnil v glavrjem glasilu liberalne stranke pod naslovom: »Die Panslavisten in Osterreich«. Tam se čita (bere): »Der Vorsitzende der untersteirischen Bezirksschulrathe, ein k. k. Statthaltereirath, hat sieh amtlich bemilssigt gefunden, in einem eigenen Erlasse zu rilgen, dass »viele aus Volksschulen mit nicbtdeutscher Unterrichtssprache zur Aufnahme in die k. und k. Militiirschulen kommenden Knaben eine erstaunliche TJnwissenheit iiber die wichtigsten Momente der Geschichte der osterreichisch - ungarischen Monarchie und des allerdurchlauchtigsten Herrscherhauses an den Tag legen«. Nun gehoren die Slovenen zu den bestverhatschelten Schosskindern (glasna reselost na desni) des seit eilf Jahren in Bliitbe stehenden Regierungssystems. Man hat die nationalen Bestrebungen der Windischen in jeder Weise gefordert und hat ihnen zu Erfolgen verholfen, welche den Leuten formlich den Kopf verwirrten. (Zopetna veselost na desni.) Was hat man erreicht? Dass die Knaben in den dortigen »Volksschulen mit nichtdeutscher Unterrichtssprache« ohne alles osterreiebische Bewusstsein aufwachsen, (Cujte, čujte! na demi) dass ihnen die Geschichte Osterreichs, die Geschichte des angestammten Kaiserhauses eine ganz unbekannte Welt bleibt, wahrend eine ahnliche Klage tiber »Volksschulen mit deutscber Unterrichtssprache« keineswegs vernehmbar wird. Wir fiirchten jedoch, dass mit diesem amtlich festgestellten und geriigten Mangel die Angelegenheit noch gar nicht vollig gekennzeichnet erscheint. Aller Wahrscheinlichkeit nach beschrankt sich der Lehrerfolg dieser slovenischen Schulen mit ihren slovenisehen Lehrern und Katecheten nicht auf den Abgang der Pflege des osterreichischen Bewusstseins, sondern wenn die Schuler die wichtigsten Momente aus der Geschichte der osterreichischen Monarchie o p i s i. und der osterreichischen Djrnastie in der Schule nicht kennen lernen, so wird ihnen sicherlich an Stelle dessen anderes beigebracht, wovon des Statthaltereiratbes Hoflichkeit vorlaufig geschwiegen hat«. Omenil sem že, da ukazov uvod ne more meriti na ljudske šole po Spodnjem Štajerskem, in sicer že iz tega razloga ne, ker se dcčki iz slovenskih šol na Spodnjem Štajerskem nikdar riiso oglasili za vzprejem v c. in kr. vojaške šole (čujte, čujte! na desni) in se torej kaj takega ni moglo opazovati. (Pran res! na dessni.) Ker so nas tako obdolžili, zdi se mi potrebno povedati, kakor tirja resnica, da sem imel skozi 18 let dovolj priložnosti prepričati se o dejanji in nehanji spodnještajerskega učiteljstva. Kakor povsod, tako so tudi tukaj prav dobre, dobre in marij dobre šole. Da-si je sicer v obče šola taka, kakoršen je učitelj, je vender uspeh tudi odvisen od zunanjih razmer, zlasti od rednega šolskega obiskovanja. Ali nekaj, gospoda, sem našel povsod, in to je: da je učiteljstvo zvrševalo svojo dolžnost, vzgojevati šolsko mladino v domoljubnem duhu in vzbujati ji udanost do Najvišje vladarske rodbine, ves čas ne le z vso marljivostjo, ampak tudi z naudušenjem. (Priznanje in ploskanje na desni.) Gospoda, stopimo v dubu v tako šolo. Učijo se peti. Na konoi reče učitelj: »Sedaj pa zapojmo cesarsko pesem!« Kakor na povelje se vzdignejo otroci, vse se giblje in ziblje, vse čuti, da pride na vrsto posebna pesem, in cesarska pesem se zapoje s pravo naudušenostjo. (Tako je! na desni.) In kakor čuti in misli mladina, tako misli in čuti tudi slovenski narod. (Prav istinito! na desni.) Prosim dovoljenja, da Vam smem prečitati le majhen odstavek govora našega prečastitega knezoškofa dr. Napotnika, ker je v njem govoril slovenskemu narodu prav iz srca. Rekel je (čita): »Trdno se držimo Boga in cerkve in neomahljivo stojimo na slrani cesarja in dižave. Da se trdno držimo svojega preljubljenega cesarja, to je potreba našega hvaležiiega srca in je poleg cerkvene zapovedi, ki veleva Boga se bati in kralja časliti, tudi tirjatev človeškega razurna. Kajti dobro vemo, da je presvetla Najvišja vladarska hiša zjedinjujoča vez, ki trdno spaja velieastne habshurške države elemente po jeziku, zgodovini in šegab tako različne, da jih varuje in jim jamči za prosli razvoj njih poselmosti«. (Braco, bravo! na desid.) (Konec prih.) Od Kolpe. (Konec.) Zdaj piidejo na razgovor točke, ki se bodo obravnavale pri deželni konferenciji. Pii prveni vpiašanji pravi g. nadzornik: »Ker ni časa, da bi se vsa tvarina za ponavljalne šole prerešetovala, naj se v Ljubljaui predlaga, da se izda knjiga, ki bode obsegala vso tvarino za ponavljalnice«. Se vsprejme. Glede ureditve šolskih knjižnic ("2. točka dež. konf.^ je bilo že mnogo razgovora pri našib zborovanjih. Debate se udeleže gg. Šest, Lovšin in Šetina. Pri H. točki deželne konferencije vnarae se prav živahen razgovor. Navedo se razne neprilike in sitnosti, ki se gode učiteljein-vitnarjem. G. Lovšin pravi, naj se učitelju da pravica, oddajati drevesca iz šolske drevesniee, ker ueitelju je dolžnost mladino, pa tudi odrasle Ijudi poučevati v tej stroki kmetijstva, zato tudi on (učitelj) najbolje ve, koinu naj se oddajajo drevesca. G. Engelman pripoveduje slufiaj, da je neka žena prišla na šolski vrt jabolka trest; zabraniti ji hoče, a ona mu odgovori, da to ni učiteljevo, ampak občinsko. Če je torej šolski vrt občinski, meni g. Engelinan, naj pa z-i obdelovanje najine občina težake, ali pa naj se stroški učitelju povrnejo. G. Lovšin pravi, da se učitelj ne plačuje kot težak, ampak učitelju naj se da na šolskem vrtu vsa prostost, ker to ga bode k delu vspodbujalo. Ako bi se pa delo na šolskem vrtu prepustilo občini, oziroma krajneinu šolskemu svetu, bila bi to po njegovi misli velika napaka, ker je sploh znano, da krajni šolski sveti z malimi izjemaini uspešno šolsko delovanje radi ovirajo. Dalje pravi govornik, da naj se šolski vrtnarji ne menjavajo prepogosto; nasvetuje tudi, da naj se šolski vrt prepusti voditelju v oskrb, ker ta je navadno stalen. Ako bi pa slučajno voditelj ne bil sposoben za ta posel, tedaj naj pa c. kr. okrajni šolski svet imenuje šolskega vrtnarja. Nikdar pa naj v tej stvari ne odločuje krajni šolski svet. G. Justin nasvetuje, naj se za šolske vrte kupujejo rodovitna zemljišča blizu šole, ne pa nasprotno. — Pri 4. točki deželne konferencije pravi g. nadzornik, da naj se učne knjige za nemščino predelajo, ker se neinščina zdaj več ne poučuje že v ]., ampak šele v 3. razredu. — Nato predloži g. nadzornik na ogled nekoliko pol novo sestavljenib tiskovin, katere so mu dospele prejšnji dan v roke. Obljubi, da hoče stvar pregledati in pri deželni konferenciji o tem izraziti svoje mnenje. O stanji okrajne učiteljske knjižnice poroča g. Šetina. Priloge, katerih do danes še ni prejel, poslal bode te dni preglednikoma računov gg. Engehnanu in Šestu. Na njegov predlog ostane knjižnica naročena še v bodoče na dosedanje časopise in društva. Razven tega naj se še naroči: »Frick's Rundschau«, »Pedagog. Zeitung« in »Freie pedagog. Blatter«. Hed eirkuliraivju teh listov določi knjižnični odbor. V knjižnični odbor se izvolijo po nasvetu gg. Šetina, Perko in Štefančie; v stalni odbor se voli po listkih in izvoljeni so bili gg. Barle, Lovšin, Šest in Šetina. V deželni konferenciji pa nas bodeta zastopala gospoda Barle in Setina. — Solske knjige za 1891/iž. 1. ostanejo te , kakor vlani. — Sainostalna predloga sta bila dva. G. Perko predlaga, naj se napravi prošnja na visoki deželni zbor za zboljšanje plač začasnim učiteljem. G. Juslin pa predlaga, da naj iraa učiteljstvo našega okraja od 1. do 8. kimovca prosto, ker bi se radi mnogi udeležili te dm (1.—3.) deželne konferencije. Oba predloga se sprejmeta. Stalni odbor pa se naprosi, da sestavi dotični prošnji. S tem je bil dnevni red končan. G. nadzomik se spomni očeta narodov, našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I., kot največjega zaščitnika in pospeševalca šole in sklene svoj govor s trikratniin »živio« predobremu vladarju. Učiteljstvo naudušeno zapoje cesarsko pesem. G. Barle zahvali g. predsednika na izvrstnem in nepristranskein vodstvu zborovMnja. Na to nam izplača g. nadzornik potnino, in sešli smo se pri skupnem obedu gospe Š. Da se po dobrem in cenem obedu ni manjkalo lepih napitnic in ubranega petja, razume se samo ob sebi. Ker je po obedu zborovalo še naše učiteljsko društvo, nam je čas med kolegijalnim pogovarjanjeoi le prehitro potekel. Segli smo si v roke, želeč si, da bi se prihodnje leto zopet zdravi in sreaii videli. Bog daj! Iz kočevske^a okraja. (Raznoterosti.) Preteklo leto so vložili neinški krajni šolski sveti (!) našega okraja prošnjo, naj se razdeli okrajna učiteljska knjižnica. Delitev se je postavila na dnevni red lanske konferencije, a do obravnave še ni prišlo, ker lansko leto konferencije ni bilo, pri letošnji pa so bile na dnevnern redu le volitve. Kakor se čuje bo letos še zadnja skupna konferencija, pri kateri se bo končno rešilo tudi knjižnično vprašanje. Glede na to vprašanje ni jedinosti. Večina nemških učiteljev je za to, da se knjižnica razdeli, a kako, to ji ni še popolnoma jasno. Slovenskih učiteljev večina je pa za to, da ista ostane nerazdeljena, ker je ni mogoče pravično deliti. Tretja stranka pa, ki ima pristaše med slovenskimi in nemškimi učitelji, pravi: od sedaj naprej vzdržujte si Slovenci s svojimi doneski svojo, Nernci pa svojo knjižnico, sedanja pa ostani nerazdeljivo imetje učiteljev obeh narodnostij. Srednji pot — zlati pot. Tudi tukaj nam je najbolj po volji predlog, da nstane knjižniou nerazdeljena, in naj se ustanovita šele zanaprej dve knjižnici. Pričakovati je, da dobi ta umestni predlog vei-ino. — Vojaški geograftški zavod na Dunaji bo izdelal v nemškern jeziku stenske zemljevide posameznih okrajev. Taki zemljevidi so jako potrebno učilo v naših šolah. Skrbeti se bo moralo, da jih dobimo, prej ko mogoče, v slovenskem jeziku. — Nestor slovenskih učiteljev našega okraja se bo podal v zaslužen pokoj. Gospod nadueitelj Jožef Raktelj je rojen 1825. leta, učitelj je od 1843. leta in službuje od 1848. leta v Ribnici. Ze. Iz novonieškega okraja. Novomeški okraj ni baš jeden uajmanjšili na Kranjskein, tudi življenje tu ni tako jednolično, da bi se nikdar kaj za ,med svet" ne pripetilo, a vender se od tu najmanj dopisuje. Kaj je temu krivo? — Tega Vam, velecenjeni gospod urednik, sedaj še ne povem in baš radi tega ne, ker ne veste, kaj je ,molčanje vredno", ter vsak dopis takoj v jTovariši* med svet raztrosite; pokrijmo tedaj naše napake še jedenkrat s plaščem ljubezni, a prihodnjič, fe se med tem časom ne spokorimo, razodenem Vam pa vse brez ovinkov. Torej za sedaj brez zamere g. urednik! Dne .9. mal. srpana t. 1. se je zbralo učiteljstvo novomeškega okraja k uradni konferenciji. Sešli snao se vsi, izvzimši dveh, ki pa sta se opravičila. Točno ob 9. uri otvoii zborovanje piiljubljeni in spoštovani g. okraj. šol. nadzornik, ravnatelj A. Senekovič, s primerniin in ganljivim nagovorom. Nainestnikom svojim iruenuje nadučitelja Franketa, zapisnikarjema pa se volita z vsklikom g. J. Zupan, učitelj v Zagradcu, in gdč. Raušer, učiteljica v Št. Petru. — Temu je .sledila druga točka ,poročilo g. nadzornika". Tiho in pazno sledili smo vseskozi zanimivemu, stvarneinu in strokovnjaškemu poročilu, katero nam je bilo jasen dokaz, kako pozna velecenjeni gospod nadzornik dobre in slabe razmere naših šol, kako vstrajno on deluje v blagor učiteljstva, v prospeh in zboljšanje šolstva. — 0 3. točki ,,v katerem obsegu je mogoče poučevati realije na jednorazrednicah", poročal je stvarno g. L. Pegun,. učitelj v Prečini. — Pri 4. točki ,razgovor v vprašanjih, ki stoje na dnevnem redu letošnje deželne učiteljske konferencije", vnela se je živahna debata, katere se je udeležilo več učiteljev. — Dalje naznanja prvomestnik knjižniškega odbora, da ima učiteljska knjižnica 747 zvezkov, ter polaga letni račun. Revizorjema računov se volita z vsklikom gg. Kutnar in M. Hiti, nadučitelj v Doberniči, stalni in knjižniški odbor ostaneta staia. V deželno učiteljsko konferencijo se volita: F. Koncilija in A. Jerše, *lednji v ožji volitvi. S tem je bil dnevni red završen. G. predsednik zaključi zborovanje z lepim nagovorom na našega presvetlega cesarja FranCiška Josipa I., katerenm je sledil trikratni ,Slava" in se je pela cesarska pesem. Naposled se zahvali g. Koncilija gospodu prvomestniku na trudapolnein in nepristianskem predse- dovanji z iskreno željo, da bi nam ga Bog ohranil še mnogaju lcla, šoli v korist, ui-iteljstvu v zasloinbo in tolažbo. Zbrano ufiteljstvo zakliče gospodu nadzoniiku trikralni .živijo". Da si utešitiEO glnd, zbrali smo se j>o dolgem prestanku zopet jedenkrat v lepih prostorih g. N. Brunerja, kjer se nam je izvrstno postreglo z ukusnimi jedili in dobro pijačo. Živahno in prijateljnki sino se tu razgovarjali do mraka. S svojo navzočnostjo nas je počastil tudi g. okraj. nadzornik. Da smo se tega častnega pohoda iz src-a veselili, bralo se je vsem navzočnim raz obraza. — Kakor povsodi, tako zavladala je letos tudi v nas nekaka nejedinost, zlasti so se kujali gg. kolegi nemškib šol; znabiti so hoteli s tem kazati, da so zadnjikrat med slovenskimi kolegi svojimi. Po končanem obedu zborovalo je na vrtu pri Brunarji ^učiteljsko društvo za novoraeški okraj". 0 tem zborovanji Vam pa, g. urednik, ne morem poročati, ker sern bil slučajno odsoten. Zvedel sem samo toliko, da se je sklenilo, v Podgj-adu uinrlemu tovarišu J. Anceljnu postaviti nagrobni spomenik. V odbor so bili voljeni: F. Koncilija (prvoraestnik), Frd. Kaliger (prvom. namestnik), J. Kutnar (denarničar), Ernesta Clarici (zapisnikarica), Jerše, Franke in Hiti, odborniki. Toliko za sedaj, v kratkem kaj več! F. K. Iz Škocijana. (Darilo g. Hočevarjeve in konkurenčna obravnava.) Že lansko leto sem prav ob kratkein popisal tukajšnje šolske razinere, ob jedneni pa poročal, da je bil tukaj ogled zaradi popravila šolskega poslopja, ki je v lj ubljanski okolici najbolj zaneinarjeno, izvzemši mnrda šmarijsko, katero se pa letos prav korenito pripravlja. V torek dae 15. kimovca je bila tu šele konkurenčna obravnava zaradi popravila šolskega puslopja. Uradno je bil povabljen krajni šolski svet, kakor tudi občinski odbor občine Velike Liplenje in Turjak. Vsi so se povabilu odzvali, le iz občine Turjak ni bilo nobenega, menda so nameravali že s »štrajkom« ugovarjati popravilu šolskega poslopja ali kali. Pcvsod je trda za denar, vzlasti pa še pri občinah in le težko se kaj doseže za vseobčne koristi in napredek. Sicer so v občini Liplenje že pobirali nekaj odstotkov na direktne davke za popravilo šolskega poslopja, toda _0_4 gld. in nekaj krajcarjev bi še ne bilo kmalu skupaj, kar se bode potrebovalo za popravilo, kakor se razvidi iz proračuna in načrta, izdelanega po g. c. kr. stavbeneinu pristavu Mucku. Blagorodni g. vladni svetnik Mahkot vedel je dobro, da se bode onienjena vsota le ležko dobila pri tukajšnjem ubogem ljudstvu, in da bodo občani občutno denarno obteženi, posebno zaradi tega, ker se bodo morala v kratkem izvršiti tudi pri cerkvi in župnijskem dvorci znatna popravila. Kdor prosi, izprosi, pravi pregovor. Tudi g. vladni svetnik je prosil, in sieer gospo H o č e v a r iz Krškega. Omenjena gospa je bila toliko blagodušna in darežljiva, da je blago- izvolila podariti ves znesek, koji je potreben, da se bode izvršilo po načrtu popravilo pri šolskem poslopji. Gospej Hočevar-jevi pa bodotukajšnji občani gotovo prav iz srca bvaležni za veledušni dar. Da se bode pa tudi poznejši mlajši rod spominjal dobrolnicfi, vzidala se bode plošea na prednji strani šolskega poslopja, na koji se bode čitalo ime blage gospe darovateljice. Lep spomenik si bode postavila omenjena gospa sebi, kakor tudi svojemu umrlemu soprogu, kateri je bil rojen v Pudlogu blizo Rašice, fare škocijanske. V srcih vseb pa vlada hvaležnost in livala g. Hočevarjevi, kakor tudi g. vladnemu svetniku Mahkotu. Bog živi oba še mnojfo lut! J. Korušec. 1/ krškega okrajn. Dne 15. uial. srpana t. 1. vršila se je v Kiškem v ?olskem poslopji okrajna učiteljska konfereinija za kr?ki šolski okraj. G. prvosednik in voditelj okrajne učiteljske konferencije, c. kr. okrajni šolski nadzornik Frančišek Gabišek, otvori konferencijo ob il. uri dopoludne. V svojcrn nngovoru s toplimi besedami pozdravi navzočnike ter jih prijazno vabi, da se resm in stvarno udeležujejo konferenčnib razprav. Poudarjajoč, da se šolstvo krjkega šolskega okraja krepko razvija in vidno napreduje od leta do leta, izreka nndejo, da se popne na ono stopinjo popolnosti, na kateri bode moglo popolnoma ustiezati vednu večjiin zahtevam, ki se stavijo dandanes do ljud^ke šole, in tako upravičevati ogioinne stroške. katere žrtvujejo občina, dežela in država za ta kulturni zavod. Kar se pri tein napredovanji tiče učiteljstva samega, preverjen je, da se vsak ueiteij z vsemi svojimi močrni trudi, kako bi povzdignil svojo šolo in dosegel najboljše uspehc. Iz posameznih vzornih šol se potera razvije lepa in prikupna celota, v kateii naj išče vsak pojedinec svoj ponos. V tem oziru ne srne unteljstvu nikdar utrpniti veselje do dela. kajli le teclaj siuc pričakovati, da bodo šolska oblastva z ono brižnost.jo, kakor do sedaj skrbela za njegove upravioene težnje. V šolskib oblastvih nnjde učiteljstvo najkrepkejšo pudporo vsemu šolskemu razvoju, kajli ta oblastva rielujejo na podlagi onih šolskih zakonov, katere je izdalo Njegovn Veličanstvo naš presvetli cesar, ki je prav z očetovsko skrbjo vzel šolstvo v svoje varstvo in je neprestano euva. Zato moranio iz dna srca zahvaljevati svojega vzvišenega zaštMtnika. In kot zvesto-udani Avstrijanci, ki Ijubimo «kupnu svojo domovino in vzvišeno vladarsko rodbino, izkažiiuo svnjo j)onižno udanost in hvaležnnst s teni, da zakličemo: »Bog ohrani, Bog obvaruj našcga milega vladarja Frančiška Jcžefa I.! Bog obvaruj celo hišo habsburško!« — »Sliivn!« Na to zakliče kontorencija trikrat »živiu« in naudušeuo zapoje cesarsko pesein. Gospod prvosednik konšlatira r.avzočnost, oziroma nenavzočnost koiiferenčnih udov. Vseh navzočnih udov je bilo 45 in sicer: a) s posveiovalnim in sklepovalnim glasotu 30, b) samo s posvetovalnim glasom 8, cj izined udov, katerim je udeležitev prosta 1. Svojiin namestnikoin izvoli g. prvosednik g. J ožefa Bezlaja, mcščanskega učitelja in c. kr. šolskega nadzornika v Krškein. Na to se preide k posameznim točkam vsporeda. Volitev dveb zapisnikarjev. Po nasvetu nadučitelja g. Leop. Abraina iz Kostanjevice sta bila »per acclarnationera« izvoljena gdč. Ana Zevnik, učiteljica na Čatežu in Viljeni Gebauer, nadučitelj v Šmarjeti. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. Po primernem uvodu poroča g. prvo?ednik konferencije o izvršitvi lanskih konferenčnih sklepov, o statistiki, o spreinembah v učiteljskein stanu; omenja nekaterih važnejših ukazov izza zadnje učiteljske konferencije in preide potem k porpčilu o uradnih spisib ter jako temeljito in obširno poroča o učnih uspehili in učnem postopanji. Obravnava nastopnib predtnetov. a) 0 šolski higijeni. Ker je bil poročevalec, c. kr. okrajni zdravnik g. dr. Južef Krsnik zadržan osobno udeležiti se konlerencije, poslal je pismeno svoje puročilo, katero je dal g. prvosednik g. dr. Toinažu Holuilm, nieščanske šole učitelju v Krškem, da je prečita. Poročilo v glavnih potezah obravnava načrt najvišjega zdravstvenega sveta, ki je bil niinisterijelno potrjen za Bukovino. Po debati, katere se je udeležil g. dr. Tomaž Roinib in g. nadučitelj Pretnar, se po nekaterili opazkah g. prvosednika resolucija sprejrne. b) O lepopisji v ljudski šoli. Poročevalec g. Ivan Levec jako teiueljito in stvarno ubravnava ta velevažni predinet. Oinenja prednosti latinice proti gotični pisavi ter načelno ni proti pokončni pisavi. Ker pa tej zadnji nimamo zadostnib izkušenj, naj bode posarnezniku piipuščeno si mctodo iskati. Poročilo njegovo se je :: zadovoljstvoni sprejelo. c) Raz^ u varjanje o vprašanjih letošnje dežehio učiteljske konfere ncije. O tej točki so debatirali gg. Lunder Fr., naduoitelj na Raki, Rupnik Ivan, nadiuitelj v Leskovci, dr. Romili Toniaž, rneščanski učitelj v Krškeiu, Gantar Ivan, nadučitelj na Studenci. Grčar Andrej, nadučitelj v Mokronogu in g. prvosednik ter se je sklepno sprejela resolucija, naj se želje in nasveti za deželno učiteljsko konferencijo pošljejo pismeno ali g. prvoseclniku ali pa gg. delegatom. Določilo uenib knjig in učnib sredstev za šolsko letu 1891/9SŽ. Gospod prvosednik nasvetuje, naj se »Pivo berilo in slovnica« predloži v lriinisterijalno potrjenje za vse šole, ker je knjiga ta sedaj udubi-ena le za 11. razied 4- in omzrednih slovenskib ljudskih šol. Dalje so se debate udeleževali gg. Levec, Lapajne. Rupnik, kateii žele, naj se napake v šolskib knjigab odpravijo, naj se novi natisi ne spreniinjajo itd, (Konec prjh.)