Ogri in (iualjzeni. Ogerski pregovor pravi: Extra Hungariam non est vita, si est vita non est ita, to je po našem: zunaj Ogerskega ni življenja, če je življenje, pa ni tako. In res Ogri ali prav za prav Madžari kot na Ogerskem vladajoči narod so se vsikdar ponašali s svojitpi posebnimi pravicami in so jib tudi vsikdar vedeli dobro braniti. Naj boljše se jirn pa zdaj godi, imajo kronanega kralja, imajo svoje lastno ministerstvo, imajo v županijah svobodno izvoljene vradnike, plačujejo razmerno pol manj vojakov, ker nove vojaške postaveniso prejcli ¦ predlansko leto se jim je k suši pomagalo iz cislajtanske ali takrat še državne blagajnice z 20 niilioni gold., letos, ko je jibov denarstveni minister službo prevzel jenašel prazne blagajnice, je odmah zahteval jn dobil pomoči od eislajtanije, ki je jio lanski vojski na Ceskera in Avstrijskem imela nadloge. Še več, vstajniki od 1. 1848 so ne le pomiloščeni, ampak dobili so Honvedi in Honvedske vdove 100.000 zlatov vdar. In že časniki pišejo, pri razmerjenju skupnih državnib davkov uiora na ogersko polovino menj priti, ker po vojaški granici, kder je vsak vojak, morajo pre večo krvno dačo odrajtovati; kakor da bi ono, kar graničarji avstrijski državi ali prav pa prav avstrijskemu cesarju plačujejo, spadalo k ogerski kraljevini. In znano je, da so Ogri do zdaj za prvo polletje državnih prispevkov spravili le 12 milionov, to je tedaj petino onega, kar bi razmerno na Dje prišlo. Konečno pa se predsednik ogerskega državnega zbora Szentivany hvali, da skoz 300 let Ogri niso imeli toli kega vpliva na vunanjo politiko kakor zdaj. Pred 300 leti so stopili k zavezi avstrijskih dežel, ker so ogersko krono položili na Habsburžansko teme in so bili kakor se od sam sebe razuraeva le ud vse celote. Zdaj pa misli že inam širijo, na Reki je komisar, na Hrvatskem banov namestnik, sodniki se proti postavam odstavljajo, Hrvatska zemlja jitn ni več pridružena enakopravna sestra, kar ,je bila, ampak trojedna kraljevina Dalraacija, Slavonija, Hrvatija jim je poddružena zemlja vsaj v mislih. Kot velika dižava, na kar Ogri naiuerjavajo, potrebujejo ladjostaje, naj pripravniše je zato Reka. Reka je bila od nekdaj hrvatska, je na zemlji hrvatski, je po zgodovini in prebivavcih brvatska, in Madžarov na Reki gotovo ni več kakor v Zagrebu ali na Dunaju. In vendar si jo Madžari svojijo, da si tje železnico postavijo in morje dobijo. Po času mislijo tudi ostalo Hrvatsko pod se dobiti, in švojo moč podaljšati, ako bo šlo naTursko, kamor segajo po Djihovem tnnenju pravice ogerske krone. Tako bi se tedaj ogevska država širila, kakor na primer Pruska med Nemci, vsaj jim tudi kralj prisega, da hoče ne le dozdajno zemljo braniti, ampak jo kolikor mogoče razprostirati. Takej politiki ni nasprotna tudi ne tako imeuovana velikonemška polilika zdaj pod pruskim vodstvom, ampak Veliko-nemci niislijo vse Nemce zediniti in Ogrom potem pripustijo se širiti po svojera, kakor sehočejo in morejo med in z iztočnimi Slovani. Vendar tako blizo cilja Ogri ali prav za prav Madžari se niso, in Bog ne pusti drevja rasti do nebes. Na Ogerskem sainem bivate blizo dve tretjini Slovanov in Romanov in ti tudi bočejo živeti in sicer ne kot otroci ali blapci ampak tudi samosvoji in ravnopravni. Ravnopravnost pa jim velika madžarska država odreka. To bo tedaj prva spodtika Madžar - Orsag-a ali velike madžarske države, druga so Hrvati in tretja je Avstrija sama, ki hoče in mora obstati euojna, kakor želite vsaj dve tretjini prebivavcev.